List 15.
Gospodarske stvari.
Kako stoji s Turško govejo kugo?
Da »Novice" več časa stavijo na čelo svojemu listu poročila o goveji kugi in da jih bodo stavile tako dolgo, dokler ta pošast ne zgine popolnoma, bode opravičil vsakdo, kdor ve, da gre zdaj na tavžente in tavžente škode odvrniti deželam. Naj tedaj nadaljujemo svoja poročila.
1.   Iz Kranjskega. Do danes, hvala Bogu, ni znano, da bi se bila še kje kuga pričela. Kar je bilo bolne živine ali sumljive, vsa je ubita; v P rasa h se je je pobilo dvema gospodarjema 30 glav, crknilo jima jih je troje goved, — v Kranj i se je pobilo enemu gospodarju 14, crknilo mu jih je dvoje, — na Klancu poleg Kranja se jih je pobilo 2, — v Smeledniku se je dvema gospodarjema pobilo 4 glav, — v Ratečah na Gorenskem je enemu gospodarju poginil en vol, pobilo se mu je 6 glav, — tedaj pobilo v vsem skupaj 56 glav, poginilo pa 6.
Gotovo je zdaj, da zadnjič imenovane Hrvaške buše, pripeljane po železnici iz Zagreba s spričalom zdravstvene komisije, da so iz zdravega kraja in popolnoma zdrave, pa tudi v Ljubljani ogledane in zdrave spoznane , so kugo zanesle na Kranjsko in odtod na Koroško, ki pa se je prikazala več dni pozneje kakor o 10 dnevih, kakor v postavi od 29. junija 1868. leta stoji, po kteri živina za zdravo velja, če ne kaže 10 dni bolezni.
Iz sejma v K ran j i se je onih 5 buš z več druge ondi kupljene živine 11. sušca po železnici Gorenski peljalo deloma do Kranjske gore, deloma do Trbiža, od tod pa na več krajev Kranjskega in Koroškega. Na postaji v Ratečah je neki gospodar svojega v Kranji kupljenega vola iz voza vzel, v hlev k svojim volom djal, 24. sušca pa je zbolel ta vol za kugo in 28. sušca poginil, tedaj čez 14 dni po nalezbi bolezni.
2.   Iz Koroškega. Mesar iz Rajble je kupil buše, ki so se z drugo živino peljale in jo okužile, je po njih zatrosil kugo na Koroškem, kjer se je vnela, kolikor je dozdaj znano, na 4 kraje: v Rov te poleg Trbiža, v Rajble, vRadleinvOberhiitendorf poleg Pli-berka v Belaškem okraji. Tudi ondi so brž vse pobili, kar je bilo bolnega in zdravega. Koroška dežela se je zaprla od Kranjske, pa tudi Kranjska od Koroške.
3.   Na Stajarskem je še vse zdravo.
4.   In tudi na Primorskem.
5. Na Hrvaškem pa, od kodar so nam poslali pošast , imajo še zmirom dosti kuge, kajti po poročilu c. kr. deželne komande od 31. sušca razsaja v Sluin-skem, Otočanskem, Ogulinskem in Likanskem polku vojaške Granice. Dokler pa na Hrvaškem, v Slavoniji in Bosni ne zatarejo kuge, imamo na Slovenskem zmirom ogenj pri sosedu.
Zato je zaprtij a meje sila potrebna in če le, kar se je nadjati, dobi deželna vlada Kranjska vojakov, kolikor jih je zahtevala, zaprla se bode Hrvaško-Kranjska meja tudi v Krškem okraji z vojaki.
Kar pa imamo kugo v deželi, zaprla je okužene ks»uje brž in vse kraje 3 milje okoli njih po postavi djala v kužni mejni okraj.
V te kužne mejne kraje spadajo:
v kantonu Kranjskem: vsi kraji Kranjskega kantona, samo občine Poljane, Trata, Javorje, Oslice, So-rica in Železniki ne, pa tudi od občine Selške spada le Dolenja vas in Zabrekovo v kužni okraj;
v kantonu Kamniškem se začne meja kužnega okraja pri Zapogah ter sega poleg meje Ljubljanskega okraja do Trzina, odtod čez Mengiš v Šmarico, Kamnik, Podgorje, Križ, Mlako in Zalog do meje Kranjskega okraja do Cerklja in tedaj obsega občine Vodice, Vranšice, Loko, Trzin, Mengiš, Homec, Šmarico, Kamnik, Podgorje, Križ, Mlako, Kapljo vas, Nazovič, Lahovič, Zalog, Moste in Suhadole,
v kantonu RadoliŠkem: občino Mošnje, Ovšiše, Kam-nogorico, Kropo, Lancovo, Predtrg, Radolico s sledečimi vasmi: Brezje, Noše, Črnivec, Dobropolje, Globoko, Gorico, Mošnje, Vrbnje, Dvorsko vas, Otok gornji in spodnji, Ljubno, Posavec, Praproče, Lese, Palovče, Pira čico, Dobravo gornjo, doljno in srednjo, Lipnico, Pre-zrenje, Brezovice, Češnico, Ovšiše, Polšico, Rovte, Mi-šače, Obče, Podnart, Zaloše, Kamnogorico, Kropo, Brda, Lipnico gornjo in spodnjo , Lancovo, Mošnje, Vošče, Predtrg in Radolico, od občine Begnje in Lesce pa vasi Žapuže, Begunje, Zgoše in Novo vas.
Iz cantona Ljubljanskega spada v kužni mejni okraj okolica od meje Kranjskega kantona ob meji Loškega davkovskega okraja do sv. Katarine, potem čez Koseze in Ljubljano, odtod do Tomačevega, potem čez Dobravo do meje Kamniškega kantona in nazaj do meje Ljubljanskega kantona.
Vsi ti okraji so zapopadeni v kužni mejni okraj.
Kaj pate okraje potem zadene, to ukazuje postava od 21 junija 1868. leta v §. 27., kterega smo v zadnjem lutu „Novic" naznanili. Po tem ukazu se mora v vsaktm kraji popis narediti vse  goveje ži-
vine, ovac in k6z, da se zmirom v6, koliko živine je ondi, in ta popis mora gospodar v 48 urah izročiti županu (v tem popisu se popiše goveja živina po starosti, spolu, barvi); ko je živina popisana bila, se mora potem vsaka prememba tega popisa, če je kakošna krava teletila ali je gospodar kakošno živino kupil ali prodal, koj v 24 urah spet naznaniti županu, — če mu kako govedo, ovca ali koza zboli, mora to brž naznaniti županu, župan pa okrajnemu glavarstvu; — vse cerknjeno govedo naj se pusti tam, kjer je poginilo, in vsaka dotika s to živino zabrani, dokler ne pride od gosposke komisija jo ogledat; — živinski sejmi so v teh krajih prepovedani, prepovedana je tudi kupčija z živino, klajo in steljo; le na posebno in dobro podprto prošnjo more gosposka kaj o tem dovoliti; pse in mačke je treba zapreti. Kdor prestopi kakošen ukaz, se ostro kaznuje, kakor ukazuje §. 35. te postave.
Ker smo pa nesrečno kugo dobili tudi na Kranjsko in ker se širi pošast še zmirom na Hrvaškem (kakor ravnokar zvemo, razen vojaške Granice) razsaja Še v doljnem Piketu Grobničkega okraja v županiji Reški, pa se zatrosila tudi v Dugoselo in Si se k, potem tudi v Jelše poleg Kari ovca, v Skaričevo okraja Krapinskega v Varaždinski županiji in v Bribir okraja Vinodolskega v Reški županiji (ko-mitatu), zato je, ubraniti še veČo nesrečo, c. k. deželna vlada Kranjska oklicala
darilo tistemu,
kdor zatoži koga, ki je prestopil tako postavo za kugo. Ta darila so — kakor §. 35 v današnjih „Novicah" kaže — v 3 vrste razdeljene: ena darila segajo do 50 gold.,  druga do 20 gold. in še druga do 10  gold.
Naj tedaj drug na druzega gleda, da ne prestopi postave, in če jo prestopi, naj ga gre brž kantonski gosposki zatožit, da se odvrne nesreča po prestopku postave. Kdor je v tacih zadevah tožnik, je velik dobrotnik deželi ali še več deželam/   Zato dobi darilo.
—      114     -----