asnot ?rostiB — Češko. (Koncc pomaujkanju učiteljev.) Naučuo miuisterstvo je češki deželni šolski svet vprašalo za svet, ali niorda že ni dovolj učiteljev, iu bi bilo mogoče joduo uemško in jedno češko učiteljišče zatvoriti? Odgovor šolskega sveta je še neznan. Sploh pa je naučno ministerstvo zastavilo vsem deželnim šolskim svetom vprašanje: bi li ne bilo umestno, zatvoriti slabo obiskovanih gimnazij in realk? — To je za profesorske kandidate jako slabo npanje. — Moravsko. Šolski sovetnik Pravzek, ki je bil nazadnje deželni šolski nadzornik na Moravskem, poznau tudi kot spisatelj mnogih šolskih knjig, je od novega leta sem umirovljen ter si je izvolil Dunaj za svoje stalno bivališče. Moravski čehi ga težko pogrešajo, ker jim je bil pravičen. Naslednika mu še niso imenovali. — DnnaJ. (Številke glasno govore.) V treh letih (1880—82.) je dunajsko mestno starejšinstvo izdalo za šolske zgradbe 1,093.930 gld. Vkupnih šolskih troškov pa je v teh treh letih imelo 7,943.166 gld. Sploh so se pa v tej kratkej dobi troški povišali za 541.981 gld. Leta 1869. so bili troški za enega učenca 13 gld. 83 kr., a 1882. leta 35 gld. 8 kr. Jednemu učitelju je poučevati samo 56 učencev. — Redko starost 94 let je doživel štajerski učitelj Ferd. Prates, kateri je služil vsega vkup 51 let, poprej v Gradci, nazaduje pa pri sv. Ani, kjer je 5. januvarija zatisnil svoje trudne oči. — Nova paplrna tvarlna. Ker se dandanes silne množine papirja porabijo, zato kemiki neprestano preiskujejo razne snovi v ta namen, da bi dobili ceno tvarino za papir. In nekemu švedskemu kemiku se je res posrečilo, najti tako tvarino v belem mahu, kojega se po Švedskem in Norveškem nahaja v neizniernih množinah. Zanimivo je pa poscbno to, da je ta kemik papirno tvarino našel v onih čevelj debelih strobnelih plasteh belega mahii, ki velike kosove sveta po omenjeuih deželah pokriva. V jednem kraji, kjer leži posebno veliko tega mahu, so že zgradili papirno tovarno, katera bode imela več desetletij dovolj te tvarine. Ker se pa po severni Ameriki nahaja še več takega mahu, zato je švedski konzul vlado zjedinjenih držav na to opozoril, in tako bodo tudi poduzetni Amerikanci dobivali cen6 papirno tvarino iz snovi, katera je stoletja neporabljena ležala. — Obrtne šolo so šo le od leta 1883. zopet na novo organizovane. Koliko je obrtni pouk v tem času napredoval, se najbolj vidi iz številk. V šolskem letu 1872—73 bilo je vsega vkupe 87 obrtnih šol z 11.600 učenci. V tcku 10 let pa je število učilnic narastlo na 345, število učencev pa na 37.754. Ta uapredek pa je v raznih kronovinah jako različen. Na 10.000 prebivalcev je obrtnih učencev: Na Spodnjem Avstrijskem 58.5, v Trstu 45.8, na českem 16.4, na Gornjcm Avstrijskem 13.5, na Solnogradskem 13.2, na Štajerskem 8.5, na Koroškem 13.8, na Kranjskem 9 2, na Goriškem in v Gradiški 2.8, na Tirolskem 9.1, na Predarlskem 12.5, na Moravskem 7.8, v Šleziji 19.2, v Galiciji, 2.4, v Bukoviui 2.2, v Istri 1.6. — Po naroduosti je 51.8% Nemcev, 34% čehov; deleži druzih narodnostij so tedaj le mali. — Dohodke podučiteljev in podučiteljic na ljudskih šolah v Pragi je mestuo starejšinstvo za bodočnost uredilo tako, da bodo k svoji stalni plafii dobivali še 200 gld. na leto (120 gld. za stanovanje, 80 gld. službene doklade). Razun tega dobodo posebno marljivi podnčitelji in podučiteljice še dve petletnici po 50 gld. — Toda vsi ti poboljški se smejo preklicati, ako dotičniki ne store vestno svoje dolžnosti. — To jo rcs lmdo strašilo ! — Šolske olajšave na Oornje Avstrijskem. Eakor znano, jc miniater za uk in bogočastje v svojem prvem ukazu o zadevi olajšav šolskega obiakovanja izrečno poudarjal, da se nedelje pri tem ne smejo v poštev jemati. Ali državni poslanci prej omenjene dežele so morali jako močno ministru na pete biti, ker v drugem ukazu z dne 14. februvarja se nedelja pri olajšavah tudi navaja. In tako bodo vsled novega ukaza za to deželo sledeče olajšave veljavne: a) Na jednorazrednicah: ob nedeljah dveurni pouk in triurni pouk kacega poldneva vsacega tcdna mej vsem iolskim letom. b) Na dvorazrednicah: ob nedeljah dveurni pouk in čveterourni pouk kacega poldneva vse tedne šolskega leta. c) Na tri- in večrazrednicah: 2'/2nrni pouk ob nedeljah ter štiriurni pouk kacega poldueva vse tedne šolskega leta. Ako pa razmere dotičnega kraja dopuščajo, se sme nekatere poletne mesece pouk ob delavnikih popolnem opustiti, če si le upajo zamujeni čas po zimi nadomestiti. — Vse te olajšave dobe pa postavno veljavo samo tedaj, ako prosijo za nje vse šolske občine celega okraja*). — In ravno zadnja določba bode izpeljavo olajšav gotovo jako zavirala, kajti: kolikor glav, toliko misli. — Iiaško ljudsko šolstvo nikakor ni na takd visoki stopnji, kakor morda marsikdo misli, kajti najuovejša statistika pove, da izmej 28 milijonov prebivalcev, jih zna samo kacih 15 milijonov čitati in pisati. — XJudsko šolstvo je povsod prvo, pri kojem začnš ta ali ona država štediti. Te splošne napake so se poprijeli še celo napredni Francozje; kajti zuani Pavel Bert je izdelal načrt, po katerem bi se bile učiteljske plače izdatno povišale, a ravno ko je imel načrt priti v zbornici na dnevui red, je vlada zahtevala njegovo odložitev, ker bi sicer državni budget ne ohranil ravnotežja. — Ker se je pa sploh vzprejetje načrta pričakovalo, se lehko misli, da je premnogi francoski učitelj pil na medvedovo kožo. — Srečna Amerlka. Mej tem ko finančnim ministrom skoro vseh držav naše postarane Evrope spauec jemlje vedno večji deficit, je njihov kolega Zjediujeuih držav tako srečen, da mu je lansko leto ostalo v državni blagajnici 100 milijonov dolarjev.**) Iq ravno zdaj se po vsej državi nabirajo podpisi za peticijo, v kojej se izraža želja državljanov, naj se od tega preostanka 50 mil. obrne y prospeh ljudske prosvete. V peticiji se posebno poudarja, da je tudi 1829. 1. od preostanka porabljenih bilo 28 mil. za šolstvo. Na dalje se notri pravi, da bodo ti milijoni donašali največje obresti, ker bodo njihovi izšolani otroci postali sposobnejši za razna podjetja. — Res je! — Čehi se radujejo, ker je postal cesarjevi namestnik za Moravsko, grof Schonborn, ustanovni ud ,,Matice Školske", katera je nasprotni pol ,,Schulverein-a". Slava mu! — Ljudstva v Rusljl. Ni je dežele v Evropi***), tudi mnogojezične Avstrije ne, ki bi imela toliko vrst ljudstva, kakor evropska Rusija. Šteje se nad 30 različnih rodov, mej temi jih je samo v Kavkazu nad 20. Mej vsemi temi ljudstvi pa Slovani tako preobladajo, da jih je 4 petine vsi-h stanovalcev. Po 24 gubernijah jih je 3 četrtine vsch stanovalcev, v 6 pa več, nego polovico. Sicer so v znatni manjšini razkropljeni po vsi državi. Rusko prebivalstvo razpade v tri poglavitne vkupine: 1. Veliko-Rusi, 34 '/, milijonov, vkupuo poglavitno jedro prebivalstva, okoli katerega se drugo zbira. 2. Malo-Rusi, 14 milijonov, poglavitno ua jugu in na jugo-zahodu, kjer pod imenom ,,Rusinov" segajo v Galicijo in na Ogersko. 3. Belo-Rusi, 3'/2 milijonov, po gubernijab, ki se tičejo Poljske. Drugi slovanski rodovi, ki žive v Rusiji, so 4. Bolgari, okoli 100.000 jih je v gubernijah: Cherson, Besarabija in Tavrija naseljemh in 5. Poljaki, 4,700.000 naPoljskem, v Podoliji, Wolhiniji in po drugih zahodno-ruskih gnbernijah. Slovanom v bližnjem sorodstvu so Litvaui (Litevci), ki zopot na dvoje razpadejo; njim prištcvamo tudi stare Ruse, ki stanujejo v gubernijah Kovno, Suvalki in Vilna, Litevci stanujejo njim na sever v Kurland, Livland in Vitebsk. Tega ljudstva je okoli 2 '/, milij. duš. Izmej ljudstev arijskcga (indogrmanskega) rodu imamo razen teh omeniti še Grkov okoli 77.000 v gubernijah Cherson, Jekaterinovslav, Črnigov in Tavrija; 600.000 Ruraencev, poglavitnega ljudstva v Besarabiji; Nemcev raztresenih po vsi državi nad 1 railij.; 270.000 Švedov, skoraj vsi v Finlandiji; 34.000 Aimencev, vzlasti v Jekaterinoslavji, Astrahanu in v Tavriji, in 100.000 Ciganov po raznih krajih raztresenih. Semitov (Judov) je okoli 2,600.000; v nobeni guberniji ni brez njih; posebno gosto naseljeni so po zahodnih ruskih in poljskih gubernijah, kjcr jih je po nekaterih okrajih po 50% vsega prebivalstva. V guberniji Mohilev jih je 16, v Varšavi 15, v Suvalki 17, v Radomu 15, v Groduem 13 odstotkov stanovalcev. ¦) Razume se, da te olajšave veljajo lc za 7. in 8. šolsko leto. Uredn. **) 1 dolar — 2 naša gold. ***) Meje Evropi so tukaj naravne, namreč: Ural in Kaspiško jezero. Pis. Različni, vender oziroma (relativno) manj številni ao mongolski razredi na evro pskih tleh Rusije. Po številu in omiki se uiej njimi najbolj razlikujejo razni finski (čuhonski) rodovi. Karelievcev se šteje 300.000, Fino - Karelievcev 1,700.000, Estoncev (z Čudi in Livouci) 800.000. Ti so vsi na severo-zahodu okoli baltiškega morja. Njim na severji stannje 7000 Laponcev v gubcrniji Arbangelski iu Oloneški. Severnib čuhonov je: 5000 Saniojedov v gubcruiji Arhaugelski, 2000 Vogulov v guberniji Permski; 85.000 Syrjanov po guberniji Arhangelski in Velogdoski in 60.000 Permjakov v guberniji Permski, ki pa se čedalje bolj porusujejo. Omeniti gre še čuhovnov ob Volgi, katerih pa je čezdalje manj: 800.000 Mordvincev, 260.000 Čercmisov in 240.000 Votjakov. Od tatarsko skupine Mongolov stanujejo razni rodovi v evropejski Rusiji. Po številu je največ pravih Tatarov, 1,200.000. Mnogobrojna Ijudstva so po spodnjem podolji Volge od Nižjega-Novgoroda dalje, mnogo jih je v Tavriji (poluotok Krim) Pensi, Orenburgu, Vjatki, a posebno v Kasanu. (Nekdaj so bile tu mogočne države.) Njim se prišteva 760.000 Baškirov, vzlasti v Ufl in Orenburgu 136.000 Mešccrjekov (čuhonov, ki so se potartarili); 570.000 čuvašev in 160.000 Kirgisov, ki stanujejo na vzhodu in jugo-vzhodu. Pravih Mongolov je poslednjič še 100.000 Kalmikov, v Podonji (ob reki Don) in v Astrahanu. Bolj šarastega, nagromadenega in razklanega Ijudstva pa nikjer ni, kakor v Kavkazu, tukaj na ozkem kraji. Že v starodavnih časih je Kavkaz slovel zavoljo mnogovrstnega ljudstva na ozkem prostoru, in še dan danes se učenjakom ni posrečilo, pojasniti razvrstitev tega ljudstva. V starodavnih časih so se tukaj naselila iranska ljudstva: Tati, Kurdi, Armenci in Oseti, turška; Tatari, Kumiki, Nogajci, Turkmeni na severji in jugu Kavkazu. Ta Ijudstva so znana po svojem rodu, ker se njih jeziki tičejo velicih jezičnih družin, ki so že preiskovane. Po gorah mej njimi so vender ljudstva, katerim se ne ve za rod, ker njih jezik se no da izpeljati na kaj že znanega. Ker jih drugače ne morejo razdeliti, imemvjejo jih ob kratkem kavkažka ljudstva Ibrska ali kartveliška skupina obsega Georgijevce ali Grusine; tem prištevajo Gurijevce, Imeretince, Pšave, Tuše, Hcvsure, Mingrelivce in Svane. Georgijevci so star kulturni narod, njih je z drugimi imenovanimi ljudstvi skupaj nad 1 milij. duš; pravih Grusinov je kakih 375.000 v guberniji Tiflis. Njim na zahod so kavkažka plcmena ua Črnem morji; splošno ime jim je Čerkesi; zasloveli so po svojih bojih za svobodo z Rusi. Razločujemo Adyge ali prave Čerkese; zdaj jih je še kakih 50.000 na ruskih tleh; večina jih je šla v Turčijo, ko je bil Kavkaz zmagan; Kabardince v Kavkazu na sever okoli 55.000 in 70.000 Abhasov na črnem morji. Še bolj divja od teh so vzhodna Kavkažka ljudstva, Mohamedanje, ki so sloveči po svojih bojih za svobodo pod Šamilom; vojska je bila končana še le leta 1858., in po svojih tužko pristopnih gorah so kljubovali velikim ruskim armadam. Razpadejo na Čečence (140.000) in Lesghievce (460.000). Ti poslednji ae pa dele zopet v manjši razrede kakor: Avare, Kiirine, Tabasarane.