Poštnina plačana v gotovini Posamezna Številka i Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXII. Št. lO. Kranj, S, marca 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din' Občinska seja v Kranju Občinska seja, ki se je vršila zadnji petek, bo prav gotovo ugodno vplivala na daljni razvoj našega mesta, predvsem pa je dokaz, da so se politične strasti, ki so nekdaj grozile Zapeljati naše občinsko gospodarstvo popolnoma na stranpota, stišale, in da se na občini ne presojajo vprašanja vitalnega pomena za mesto samo s političnega stališča temveč zgolj z gospodarskega. Na seji je bilo končnoveljav-no rešena usoda projektiranega kopališča na Suhadolnikovem travniku, katerega je prejšnja občinska večina hotela zgraditi kljub pametnim in treznim ugovorom samo par-tizanstvu na ljubo. Na Suhadolnikovem travniku kopališča ne bo, kar bodo pozdravili vsi meščani, ki jim je mar napredek mesta in ki ne gledajo na vsa dejanja na občini skozi politična očala. Zanimanje za sejo je bilo veliko, saj se je iste udeležilo poleg polnoštevilnega odbora še precej poslušalcev. Kot prva točka je bilo poročilo predsedstva. G. župan je poročal, da je bila blagajna pregledana za mesec januar, kar je odbor vzel na znanje. Obenem je poročal, da je uprava prejela za gradnjo nove šole situacije za zidarska, kleparska in mizarska dela, po katerih bo morala v kratkem času izplačati večje zneske. Odbor je vzel na znanje sklep uprave, da se nadzorniku dvorskih lovišč g. Stanglu odda v Prevoli stanovanje proti primernemu plačilu in sicer brez kakega popravila za nedoločen čas in z mesečno odpovedjo. Dalje je poročal finančni odsek o zaključnih letnih računih občinskega sklada in ubožnega sklada za 1. 1936-37 ter dvanajstin za 1. 1937, kar je občinski odbor enoglasno sprejel in odobril. Ker pri sedanjem Zdravstvenem domu ni dobila šolska poliklinika primernih prostorov, ki jih rabi za sebe OUZD, je nastalo vprašanje, kje naj se zgradi poslopje za Zdravstveni dom _ šolsko polikliniko. 2e 26. XI. 1937 se je vršil komisijski ogled parcel ob stavbišču novega šolskega poslopja, pa se je že takrat uvidelo, da bi bil najprimernejši prostor ravno ob sami šoli in sicer v vogalu ob Tvrševi cesti. Ker bi se na drugem vogalu ob Cojzovi cesti pozneje zgradila še stavba za učiteljska stanovanja, bi na ta način dobil cel kompleks enotno sliko. Zato je občinski odbor na predlog finančnega odseka soglasno sklenil, da odstopi brezplačno 800 m* stavbišču za gradnjo šolske poliklinike Higijenskemu zavodu v Ljubljani. Na ta način bodo prihranjeni tudi prostori v novi stavbi šole, kjer bi se moral odstopiti v vsakem objektu po en prostor s čakalnico za zdravnika. Sama stavba bo morala biti v skladu s stavbo šole, da ne bi everituelno kazila izgled celega prostora, Ograjena P" ne sme biti proti šoli z zidom ali ograjo, temveč samo z živo mejo ali pa drugim zelenjem. Nadaljnja točku je bila oddaja geodetskih del za novi regulačni načrt. Prvotno je bilo delo poverjeno geom. Klepcu, ki pa ni izdelal vsega v določenem roku, tako da vsled tega ni moglo napredovati delo na regularnem načrtu, ki je poverjeno profesorju Vurniku. Zato je občinska uprava zahtevala nove ponudbo,, ki so se glasile na 36.000.— din in pa na 35.000.— Ker pa bi se v nekem oziru lahko porabil elaborat geom. Klepca za podlago nadaljnjemu delu, bi stvarna delu stala samo še 16.000-din, v kateri vsoti pa niso ručunnne mezde liguranlov, katero delo bi lahko opravili občinski delavci. Uprava je že sklepala o tem ter je sklenila, da se nadaljnja dela oddajo geom. Glpanu, Občinski odbor jo sklenil, du se poveri profesorja Vurnika, da on odda dela najugodnejšemu ponudniku in bo tudi on skrbel, da se dela v najkrajšem času dovršijo. Zelo važna točka dnevnega reda.je bilo sklepanje o najetju posojila v znesku 5 milijonov dinarjev. Kakor je znano, je imela občina pri Mestni hranilnici ob začetku zidave nove šole fond \ znesku 1,800.000.— din, ki pa je sedaj že precej izčrpan. V izgledu so izplučila, za katera mora občina dobiti potrebno gotovino. ?* prej se jo pri raznih denarnih zavodih po- skušalo dobiti primerno posojilo, vendar so bili pogoji taki, da bi preveč obremenjevali občino, obrestna mera je bila previsoka, poleg tega bi pa še zamenjava menic vsake tri mesece posojilo še bolj podražilo. Zato je občinska uprava skušala pri krunjski industriji doseči primerno posojilo z nižjo obrestno mero, ki ne bi preveč obremenjevale samega posojila in pa amortizačni načrt. Tako so štiri kranjske tovarne že pristale na posojilo v skupnem znesku 3 milijonov din z 4činski odbor je tudi odobril kolektivno pogodbo, ki je bila sklenjena za občinske delavce in sicer po predlogu socialnega odseka. Po interpelaciji g. Slavca se je tudi razpravljalo o poti v Struževo, katero bo prav gotovo sedaj spomladi Sava naplavila. Sklenilo se je o tem v bodoče razpravljati, ker je banska uprava že odredila, da se pri okra jnem cestnem odboru izdelajo načrti in proračun. Vsi pa so po v si a ril i veliko potrebo, da se to vprašanje kmalu uredi; seveda bo pri tem vprašanju moralo biti zainteresirano podjetje Elektrarna Vinko Majdič, ker se je do tega stanja priilo samo vsled stalnega zviševanja jezu. Ob 9. uri je bila seja zaključena. Zveza bojevnikov v Ljubljani priredi dne 6. marca t. 1. spominsko preslavo s sledečim sporedom: 1. ) 6. marca ob 10. uri dopoldne v frančiškanski cerkvi v Ljubljani spominski govor za padle vojne tovariše v zvezi z obletnico smrti I. tajnika Zveze bojevnikov pokojnega vojnega kurata Franceta Bonača (govori bivši vojni ku-rat preč. g. župnik Cegnar). Nato sv. maša za pokojnega I. tajnika Zveze bojevnikov Bonača Franceta. 2. ) Ob 11. uri v frančiškanski dvorani predavanje (vhod iz Frančiškanske ulice). Predaval bo vojni tovariš član Zveznega odbora g. ravnatelj Stoje iz Ljubljane: a) o bojevniški ogranizaciji. b) o spomenikih v vojni padlim 'žrtvam v raznih državah, c) o naših slovenskih vojnih spomenikih, d) o spomeniku vsem v vojni padlim Slovencem „Grob neznanega slovenskega vojaka" na Brezjah. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Pred predavanjem bodo bojevniki zapeli „Oj ta vojaški boben" in „Oj Doberdob". Tega dne bodo enake proslave v Celju ob 9. uri dopoldne v kino dvorani ..Ljudski dom" in v Mariboru v dvorani »Ljudske univerze". Vstopnine ni; bo in so Vabljeni vsi moški, kakor tudi vse ženske ter odrasla mladina. Ta dan se lo po vsej Sloveniji zbiralo za spomenik neznanega slovenskega vojaka. Nihče naj ne odreče prispevka. Kaj pravite g. urednik? Gospod urednik! V nedeljo zvečer sem imel priliko govoriti z nekim članom JSZ. Malo je agitiral za svojo stvar. Ker sem bil poleg, sem vprašal, v kateri organizaciji se organizira delavstvo v njegovi tovarni. „V JSZ seveda, ki je nevtralna, zeleni so preveč klerikalni", mi je dejal. Pripomnil sem, če je pa že ZZD preveč ..klerikalna", je pač JfSZ malo preveč levičarska. „Nas vera prav nič ne briga. Nam je glavno, da dosežemo, kar hočemo", je nervozno odvrnil. Odgovoril sem mu: »Zakaj se pa potem Delavska pravica sama sebe naziva ..Glasil« krščanskega delavnega ljudstva", če vam vera ni prav nič mar?" Odgovoril je: „Nam je popolnoma vseeno, naj kdo veruje, kar hoče »na-gari če v vola". V tem trenutku sva bila prekinjena. Gospod urednik, kaj pravite na to? Ali ni t* značilno za duh, ki viada v JSZ, ki se imenuje ..krščanska" organizacija. Pa ni to edini. Veliko je takih, prav veliko, zlasti na vodilnih mestih. To se vidi v vsem zadrževanju te organizacije. Ali so to Krekova načela? Ali stopaj« po njegovih stopinjah? Kam plovete? Streznite se! Vse, kar je še zdravega v organizaciji, zbudi se, strni se in naredi konec zapeljevanju našega delavstva, ki je v jedru pošteno in katoliško! Ali more biti krščanska organizacija, naj bo delavska ali kakršnakoli, nevtralna napram veri? Ne more ji biti vs*3no, ali so njen' člani dobri katoličani, ali brezverci, ali celo veri sovražni. Ce je to JSZ vseeno, ni več krščanska, ni več slovenska in nima več mesta med katoliškim slovenskim narodom. Krinko z obrazal Vse naše katoliško delavstvo pa naj ve, da zanj ni več prostora v nji. Tedenske novice KRANJ Nesreče pri kanalizacijskih delih. V sredo popoldne se je pri delih, ki jih izvaja občina oa Cojzovi cesti, pripetila delavcu Jenku nesrečo, ki bi lahko postala usodna za njega. V 5 s« globokem izkopu je imel opraviti s polaganjem cevi. Vsled južnega vremena je zemlja popustila v zgornjih plasteh ter je precej velik kamen padel na Jenkovo glavo ter mu aa* dal precej hude poškodbe. V četrtek zjutraj pa se je pripetila druga, mnogo večja nesreča. Na delu rova pri vrtnariji Erman je bil zaposlen 52 letni Jožef Zupan iz Klanca, oče 5 otrok. On je to jutro zužigal mine, s katerimi so razstreljevali skalo, ki jih je pri delu zelo ovirala. Na doslej Se nepojasnjen način je ena mina težko ranila Zupana na glavi ter so ga delavci našli skoraj 3 metre vstran od mesta mine, kamor ga je najbrže vrgia eksplozija. Domnevajo, da je nesrečni Zupan nabijal mino ter se je ista vnela vsled premočnega udarca na „khpslo". Zupana, ki ima zelo hude poškodbe po glavi — v nevarnost ima oči—, so na zdravnikovo odredbo takoj prepeljali z reševalnim avtomobilom v ljubljansko bolnico. Neznosne razmere vladajo na kranjski pošti. Menda se nikjer ne čuti toliko pomanjkanja moči, kakor ravno v Kranju. Saj se danes nahaja pri pošti ravno toliko poštarjev kot pred 10 leti. Apeliramo na poštno direkcijo, da s povečanjem števila poštarjev odpomore temu neznosnemu stanju. Z veliko reklamo napovedani sprevod ..pustnih šem" je marsikoga razočaral. Napovedanih atrakcij ni bilo nikjer, pač pa zelo veliko surovosti. To se je videlo, ko so metali nekatere na tovorni avto. Kaj naj bi to predstavljalo, si nihče ni mogel ruzlugati. Menda so enemu celo zlomili roko. Kranjsko glasbeno društvo si ho v bodoče pač moralo izmisliti "drug način zbiranja sredstev za življenje, ki bo bolj prikladno in manj odbijajoče. Tatvine. V sredo zvečer je neznan prijatelj tuje lastnine ukradel kolo znamke Diana g. Ivanu Jakopinu iz veže v Prešernovi ulici, kjer ima g. J-akopin svojo delavnico. Predzadnjo nedeljo pa je menda ravno ista oseba ukradla iz izložbenega okna 5 usnjenih torbic v vrednosti 450 din. Pred eventuelnim nakupom ukradenih stvari se vsi opozarjajo. Veliko zanimanje vlada za koncert, ki ga bo priredil pevski odsek Prosveinega društva v soboto ob 8. uri zvečer in v nedeljo 6. t. m. oh 4. uri j>opoldne v dvorani Ljudskega doma. Koncert je posvečen spominu skladatelja Antona Foersterja ter bo s svojim srečno izbranim programom prav gotovo vsakega zadovoljil. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri g. Hin-kotu Podjavoršku. STRAN 2 wpwiew'aeas***^' »GORENJEC« Statistika prebivalcev, rojenih, umrlih, oklicanih, poročenih in obhajanih v dekaniji Kranj za leto 1937. Tek. etev. Ime župnije število ljudi Rojeni Umrli Poročeni Sv. obhajila dom« drugod skupaj "/«, ueink. dom« pripeljani skupaj /tO l Oklici | domači priali skupaj skupaj na osebo 1 Besnlca 541 17 1 18 332 1 4 4 73 7 5 ~24~ 7 T 5 9-2 3500 64 2 Cerklje 3736 107 14 121 32-4 6 56 ~13 1 57 152 39 25 66 49060 13 3 Duplje 673 17 17 252 13 193 14 7 104 7000 10 4 Gori?« 450 2 1 3 66 7 7 155 14 5 3 8~ 17-7 3539 78 5 Kokra 440 15 15 34 3 4 4 9 9 6 6 136 1562 35 6 govor 858 20 1 ~20~ 233 2~ 10 10 11 6 17 11 11 12-8 13250 15 7 Kranj 7000 157 .22 179 255 10 63 4 67 95 120 ~96 12 108 15-4 105503 15 8 Križe - Golnik 2120 48 4 52 245 2 46 216 30 13 13 2 61 42197 19-4 9 Lom 430 9 9 209 2 15 2 13-9 5 2 46 56 6756 16 10 Mavčiče Naklo 879 21 5 26 295 1 18 18 20-5 8 5 -- 5 12660 144 1 1260 20 3 23 18-1 4 22 22 172 24 13 13 10-3 23500 18 2 Podbresje 908 21 21 231 2 10 1 11 121 8 3 3 33 8785 96 S Preddvor 1473 47 47 31 -9 5 20 20 135 11 8 ~T 54 13000 33000 ii 4 Predoslje 1750 51 3 54 308 3 26 1 27 154 30 12 12 6-8 19 5 Smlednik 2037 37 13 50 103 245 3 15 4 19 9 21 7 7 3-4 21710 10-6 6 Šenčur 3258 96 7 316 6 54 1 55 168 50 21 21 64 44245 13-5 7 Šmartin 5500 131 5 136 247 12 ~ 72 5 77~ 14 91 65 6~ ~T\ ~V19 39000 71 8 Šenturška gora 360 6~ 6 166 9 9 25 5 3 3 83 3600 10 9 Trboje Trsteuik 348 560 10 1 11 316 10 10 284 i~ 4 1 1 28 5672 16-3 10 7 2 9 16 4 4 71 6 4 7-1 10580 189 1 Tržič 5002 114 10 124 246 403 5 71 9 80 141 71 45 1 46 91 77145 154 2 Velesovo 620 24 1 25 3 14 14 225 9 2 2 3-2 11600 18-7 3 Zapuge 281 5 5 178 2 2 74 4 4 4 14-2 4782 17 4 Jezersko 650 19 19 292 6 8 8 12-3 5 5 5 77 2600 4 5 Sv. Andrej | 41.134 1001 ¡ 92 1093 | 76 573 28 590 599 1 366 | 24 1 390 544.246 i Več rojenih 520 — Več umrlo kot rojenih 1.) Gorice; 2.) Lom; 5.) Šenturška gora. jugoslovanska - Cehoslovaška liga v Kranju priredi v nedeljo, dne 6. marca 1938 ob pol 10. uri dopoldne v kino dvorani Narodnega doma, predavanje z zvočnim filmom Cehoslovaška v vojni in miru. 1. Uvoda beseda. — Govori g. dr. Egon Stare, predsednik J. Č. lige v Ljubljani. 2. Nastanek in stremljenja Čehoslovaške republike. — Govori g. Stanislav Minovskv, konzul Č. S. R. v Ljubljani. 3. Prezident dr. T. G. Musarvk na gradu Luny. Prezidenl dr. Ed. Beneš na gradu Topol-čany. — Zvočni film. 4 Iz življenja eehoslovaškrih legionarjev v Franciji, Italiji in Rusiji. — Historični film. 5. Iz kongresa 36.000 čehoslovaških legionarjev v Pragi. — Nemi film. 6. Čehoslovušku armada. — Zvočni film. 7. Svečanosti čehoslovaškegu kmečkega ljudstva v narodnih nošah. — Zvočni film v barvah. Razlago k filmskim slikam poda g. dr. Egon Stare, predsednik J. Č. lige v Ljubljani. \ stop prost. — Program din 2.—. V nekaterih kranjskih trafikah prodajajo list, ki je menda najslabši svoje vrste. Neki Radoj-ko Albulov izdaja v Beogradu »Šaljivi dert", ki je šaljiv samo po naslovu, v vsem ostalem pa čisto navaden pornografski šund. Čudimo se, zakaj oblastva ne preprečijo razširjanje takega lista, če že prodajalci sami nimajo dovolj tukta in iz svojih lokalov pomečejo, kar ne spada med naše ljudstvo. Ž> večkrat smo v našem listu pisali o veliki potrebi, da se za kraje na levi obali Save od Kranja proti Ljubljani skozi Smlednik uvede avtomobilska zveza. Odveč bi bilo naglušati potrebo avtobusnega prometa, saj so že vsi merodajni uvideli upravičenost zahtev krajevnih faktorjev. Čudno se nam pa zdi, zakaj še ui od nikoder rešitve, čeprav sta že dva podjetnika zaprosila za dovoljenje. Kakor smo izvedeli ima eden izmed ujiju že dovoljenje za progo skozi Mavčiče, katera bi se samo preložila na levo obalo Save. V interesu prebivalstva je, du sV' ta zadeva čimjireje ugodno reši. Nesreča ali uboj. V četrtek 24. februarja je umrl na svojem domu v Spodnjem Bitu j n. občina Stražišče. 38 letni zidarski delavec Rogelj Franc, dozdevno radi pretresu možganov, ki gu je dobil v noči med 12. in 13. februarjem jired trgovino Štibernik Marije. Kako je nastala nesreča, se točno ni moglo ugotoviti, ker ni bilo prič, katere bi mogle stvar razjasni- ti, uvedene pa so bile vsestranske preiskave, ki kažejo, da gre tukaj za nesrečen padec na poledici. Kljub temu pa jo sodišče odločilo, naj se izvrši obdukcija trupla. Obdukcijo sta iz-\ ršila g. dr. Novoseljski in g. dr. Fajdiga, vendar tudi ia nista mogla ugotoviti drugega, kakor da je dobil pokojni dve težki poškodbi na glavo, ki so lahko od padca, lahko pa tudi da je bil napaden. Pokopan je bil v soboto popoldne? na pokopališče v Stražišču. Za spomlad zelo ugodno kupite razne novosti pri Crobath mani i faktura Kranj Vse udeležence mizarskega tečaja se naproša, se v nedeljo 6. t. m. ob 8. uri zbero v tekstilni šoli radi skupnega slikanja. Esperantsko društvo „Zelena zvezda" v Kranju, priredi ponovno dvomesečni tečaj za začetnike esperantskega jezika, v nedeljo dne 6. t. m. ob 9. uri dopoldne v kranjski gimnaziji. — Prijave se prejemajo na dan otvoritve. Tehnični razdelek pri okrajnem načelstvu v Kranju razpisuje v smislu odloka kr. banske uprave prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza za državno cesto št. 2 in št. 51. Licitacije se bodo vršile v pisurni tehničnega razdelka dne 31. marca, na občini na Jesenicah dne 1. aprila in na občini v Tržiču dne 2. aprila. Podrobnejši podatki so na razpolago v pisarni tehničnega razdelka pri okrajnem načelstvu v Kranju. Tržni ponedeljki ter sejmi v Kranju? ..Kranjske gospodinje", tako vsaj glasi podpis, so poslale uredništvu sledeči dopis: ..Ob ponedeljkih in tržnih sejmih opažamo na trgu. kako se kupuje ter prodaja blago. Ob tej priliki bo vsak lahko videl, koliko prekup-ce\ pride na trg že Zgodaj zjutraj. Če kmetica prinese na trg par ali več kokoši, sta prva zraven prekupčevalec ali branjevka. Ta dva pobere ta in pokupita vse, kar pa ostane, mora potem gospodinja ali uslužbenka kupiti po veliko višji ceni. Tudi ni ;Jrav, pokupijo, kur se znosijo na svojo dražje prodajajo. da branjevke takoj zjutraj jim zdi vredno, potem pa stojnico, kjer potem veliko Tako je oškodovana kme- tica, ki bi lahko produla dražje, če bi po- Znani teden ostankov od 3. do 10. marca pri Crobath - Kranj Mímica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) dobi celega ženina, dobrega možu. 'mL kakor jo mora biti vesel sam ..Hoj. mlada nevet Se jaz .eni te /veze Bog." Pod hišo je zapeketal konj. cul se je pogovor, Hribar je stopil k majhnemu okencu, pa ni mogel videti doilecev, Slišal je le besede: ..Wunderlichov sin ve, kuj dela." ..On nas povedi' do zmage." Hribar je stopil nazaj. ..('orna poznam po glasu, za enega drugega pa ne \em. kdo je." V tem hipu so se odprla vrata in v hišo je vstopil Coni. /a njim pa mogočno vzravnan Rado. ..Nu dobro srečo, možje!" sta ponovno pozdravila. ..Bog jo daj \aina." so dgovorili. Rudo je stopil ita sredo hiše. Polegli.1 je ostro brušeni meč in ga vzdignil visoko pod strop. ..V znamenju ..Kmetske zveze"! Hribar če si naš. ponovi dano prisego sedaj, ko smo včlanjeni pri „Kmetski zvezi"!" Možje so začudeno gledali mladega svobodnjaka. Ženske so se prestrašile moril nega orožja in gospodinja je stiahomu skočila k vratom. ..Za božjo voljo, z mečem med svate!" ..Mirni ljudje smo." je hitel Boštjan. ..Prišli sum snubit tole Minco za tegale Matijo tukaj. Ce slu kristjana, sedita za mizo in se raje poveselita z nami." ..To pride pozneje." je trdo govoril Rado in ni umaknil meča. ..Hribar ponovi prisego, dano puntii in ..zvezi"." .,Pu danes nikar!' je hranila gospodinja. ..To bo prineslo nesrečo!" ..Čenča," je nejevoljno zabrusil Rado. ..Torej, llribur. prisež.eš?" Tlnčan je stopi I pred Radota. se / desnico dotaknil ostrine meča in s tresočim glasom govoril: »Prisegam, du ostanem do zadnjega diha zvest povelju, ki me bo klicalo v boj za ..staro pravdo"!" Za njim je prisegel Coni. ,.Na vaju se moremo zanesti!" je poiivalil Rado in vtaknil meč nazaj v nožnico. „Kaj pa vi trije? Ali ste že prisegli zvestobo našim možem, ki se borijo za pravico!" Hribovci so v zadregi gledali v tla. Nazadnje jo spregovoril sturi svobodnjak Matija: ..Mi smo z Jamnika. jaz in moj sin sva svobodna, ta pa je naš tlačun. Spadamo pod škofjeloško gos|>oščino. Doslej nam niso prizadevali prevelikih krivic. V hribih smo, zdi se, da je gosposka pozabila na nas." ..Zlodeja bo gosposka prej pozabila, kakor podložuika. kadar ima kaj terjati od njega." je ostro oporekal Rudo. ..Vsa Selšku dolina roji in ohetu gruščakom. Mar boste spali edino na Jamniku?" ..Na Jutnnikti smo miruj ljudje." je ugovarjal stari Matiju. ..'/. naših bregov vidimo vso deželo od Save do Ljubljane. Delamo po visečih njivah in se pehamo po klancih, uporov nam ni mar. Vsako nedeljo gremo v Kropo k maši za punte in prekucije se ne menimo. Gospoda vas bo že naučila pokorščine!" ..Kakor hOČCte, pa vam ho še /al!" je jezno odvrnil Rado. Obrnil se je po hiši. rad bi povedal nekaj ostrih, pa >-<■ je spomnil, da je gosi v tuji hiši in mora hiti ponižen. Speklo gu je in jezno je siknil skozi zobe: „Plašarji1" Hribar je slišul psov ko. pa se je samo skrivaj po-mohnil in je hitro povabil došlecu: ..Hej. Corn in Vehar, prlsedita in prigriznita!" Prisedla sta. pa se Rado dolgo ni mogel lldobrovoljiti. Corn pa je ugriznil v -ii m začel govoriti. ..Minca. ti se boš torej na Jamnik omožiia? Glej, s košem boš morala nositi gnoj nu njivo in krompir z njive." ..'.e ne govorita preveč," gu je zavrnil Matija. ..Ona bo šla na svobodajški doni. Tj nikar ni' zabavljaj. Dolge lase imaš, meča pa ne. \Ii imamo pa dolge luse in še meč ob hiedru." ..Aus nisem vprašal ampak Minco. Vidim, du imate dolge lase in meče vem pa tudi, da ne veste čemu nosite meče. — Omožiia se boš torej Minca. Nisem mislil. Jerea in Belinova Marinka sta skočili čez kresno grmado, ti pa ne. Skoro bom izgubil vero v čudu kresne noči." Minca se je zasmejalu hudomušnemu sosedu. ..Čez kres sem res postrani poskočila. Domu sem pa ubila jajce in zlila beljak v škaf vode. pa je bil zjutraj v obliki šopka. Pa tudi studenec tam zu hišo mi je pokuzul ženinov obraz." ..Glejte, vse si poskusila. Resnično si si želela poroke," je dražil Corn in si gladil bujne, kostanjeve lase. ..Pa nuj ho. Samo da pojdeni na svatbo. Vriskul bom in plesal, ku-kor /o od svoje svatbe sem nikoli. Morebiti se bo še moja stura razgibala." ..Saj ni mrtva, Corn." -e je smejal Hribar. ..Mrtva ne, le malo bolj lesena je." je zavračal vesel1 sosed. Radottt je lezla nejevolja z mladega lica. Zasmejul se je zadnjim Cornov.ro besedam in je ogovoril Jerco, ki je ves čas molče sedela pri peči. ..Kdaj se boš pa ti možila. Jerea? Saj si poskočila Čez kresno gr.oado, ali ne?" „N.(" ife vem", je odgovorilo dekle. Srečala se je z Ru-(loioviuii očmi. pa je v zadregi pogledala v tla in tudi Rado ni vedel,, kuni bi se obrnil in kako hi postavil besedo. Za hip ga je prevzela mehkoba, pa je hitro premagal nežna čustva. Vrgel je glavo vznak in -e glasno zasmejal, da sta se zableščali dve vrsti bisernih zob. ..kako so take mlade deklice boječe! Zardi, če jo kdo le pogleda." je rekel, da hi opravičil sebe in njo. ..Ti še kar saniotariš. Velim-?" je vpraša) Hribar in začutil, da je nerodno postavil besedo. Hadotov obraz se je zresnil. ..Zenitev je važna stvar, oče Hribar. Mlad sem še. bom Že še našel dekle, ki mi bo enako po stalili in srcu." Jerčine oči so zablestele. Radoui se je zdelo, da vidi v njih pridržane solze. A smeli svobodnjak je zaduši v sebj klic srca in je ostal nedostopen Za njeno bolest. ..Kdaj boste svatovali?" je Vprašal, da je speljal besedo drugam, ..Preden se pomladi luna." je povedal ženin. „Moj oče je svatoval potem, ko je milila turška poplava." je pripovedoval Rado in šiloma spravljal misli v to smer. ..Pravili so. da so Bohinjci zaprli tiste znamenite . Štenge", pa ni mogel pesjan v Bohinjsko dolino. Ko so jih tako z zvijačo odpravili, to je bil domislek mojega rajnega očeta, se je pa oženil in vse Gorjuše so bile na svadbi " Pogovor se je razpletel, govorili so in pripovedovali, da je začel padati mrak. Tedaj so se sv,it je vzdignili in se začeli poslavljati. »Pripravite vse za svatbo. Du bo pripravljeno, ko pri demo po nevesto. Zenitno pravico boni /e jaz preskrbel," je naročal stari Matiju in se oziral na sina. ki je podajal nevesti roki v slovo. ..Sicer pa vem. du ho pred s vadbo še petkrat prehodil pot z Jamnika nu Brda." ,.Vse prav, vse prav." je hitel Hribar. ..Du bi h' še Bog srečo in Žegen dal", je pridejala /ena. Spremili so snubce pred hišo. da se pred odhodom razgovore vse. da česa ne pozabijo pripraviti za svatbo. V hiši sta ostalu Rado in Jerea sama. Radota je premagovalo mehko čustvo ljubezni tako. da je v lahnem polmraku rdel in bledel, si v negotovosti grizel ustne. Potem je vstal in sedel na klop k peči. kjer je sedela Jerea. »GORENJEC« MMi»BSSMSBWWaWSgBB>ja»BSg»aeWBI STRAN 3 Halo! Malo! T v r d k a Logar-Kalan - manufaktura - Kranj Naznanja, da so dospele ogromne nove pošiljke. -- V ponedeljek pa prične z veliko prodajo vsega manufakturnega blaga po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. Cene so 15% nižje! — Prepričajte sel Vsak hoče biti elegantno in poceni oblečen; ta ugodna prilika pa se mu nudi pri nas, kjer je na izbiro *||f\AA krasnih, najmodernejših kamgarnov in športnih štofov iz an-iwww gleških, čeških in domačih tovarn, Štofi Din 20, 24, 35, 43, 50, 59, 65, 72, 85, 90 itd. Kamgarni Din 50, 65, 78, 95, 105, 119, 129, 139, 150 itd. orovanja. ki bo zanimivo za vsakogar, posebno pa za dc-luvstvo, ker bo strokovnjak obravnaval vprašanje, kakšne koristi ima tovarniški delavec od tega, če je član ptbc-lige. Izlet na Koroško, iti danes opozarjamo, da priredi naše Prosvetno društvo v binkoštnih dneh, t. j. na binkoštno nedeljo in ponedeljek dvodnevni izlet na Koroško. Preko Brezij in Jesenic bomo šli v Beljak, obiskali vse zanimivejše kraje na Koroškem, vrnili se bomo preko Jezerskega, ('ena vožnji in dovoljenju za prestop meje je din 120 — za osebo. Ze zduj £F$v Važno za vsakega je! da si pred nakupom blaga za spomlad ogledale našo novo bogato izbiro. Dospele so nove pošiljke vsa= ko vrstnega blaga in sicer t Damskega volnenega blaga v najnovejših modnih barvah, kakor tudi v vseh temnih barvah za obleke, kostime in plašče. Velika izbira moških kamgarnov, štofov za športne obleke in plašče, kakor tudi vse vrste svile, popelinov, ripsov, pralne svile, platna, sifonov itd. Prodajamo tudi na hranilne knjižice. V pričakovanju, da nas obiščete in se sami prepričate o ceni in kvaliteti se priporoča Pavla RabičKran|-MM,fl' Vf&S*«, h»„. Joj, kako neprijeten duh ima to perilo I V njem je ie vonj po slabem milu. Imejte vendar usmiljenje s svojim dragocenim perilom in perite ga z vedno jednaico dobrim terpen-tinovim milom Zfatorog, ki odpravi s svojo belo gosto peno vsako umazanijo. Z njim oprano perilo je belo kot sneg, mehko-voljno in prijetno duhteče /j>v TERPENT1N0V0 MILO mislite na to in se priglasite Prosvetnemu društvu. Podržavljen je ceste Jeperca — Škofja Loka — Ziri je tudi predlagal naš banovinski svetnik. Podržavljenje ceste bi pomenilo veliko ugodnost za naš okraj. Cesta je dolga &z 40 km. Največji pomen pa bi imelo podržavljenje zaradi njene strategične važnosti. Pred leti je bilo že vse urejeno, da se cesta podržavi, a je ves načrt radi znanih sprememb takrat padel v vodo. Sedaj pa upamo, da se bo stvar uresničila. Revizor, Na pustno nedeljo so gostovali pri nas kranjski študentje. Ob nabito polni dvorani so izvajali „Revizorja". Vsebino Gogcljeve komedije je pojasnil v krajšem govoru pred začetkom predstave naš rojak Klobovs. Igra suma je bila prav dobro podana. Ločanom bi jih stavili za zgled gladkega znanja vlog. Tako gladko tekoče besede že dolgo nismo slišali na našem odru. Ljudje so bili z. igro prav zadovoljni, kar je pričal njihov prisrčen smeh. Občni zhor. V četrtek je bil občni zbor JRZ za škofjeloško občino. Udeležilo se ga je prav precejšnje število Članov. Znak ustaljenih po-liiičnih razmer pa je gotovo, da od občnega zboru niso nekateri pričakovali nič novega in se ga zuto tudi niso udeležili. Delavstvo organizirano v JSZ gotovo čuti. da po svojem duhu pripada drugam. Zbor je potekel v popolnem redu. Izvoljen je ?. malimi izjemami ves stari odbor. Sestanek JRZ. V četrtek popoldne se je vršil v gostilni gospodu župuna Ziherla sestanek vodilnih mož JRZ v našem okraju. Na sestanku se je razpravljalo v zelo važnih zadevah, ki se tičejo našega okraju. II. redna skupščina gasilske žiipe se je vršila v nedeljo 27. februarja v Gasilskem domu v Šk. Loki. Iz tajniškega poročila povzemamo, da je od I. redne skupščine izbruhnilo v našem okolišu 7 požarov, ki so napravili ca. 307.500 din šk >de. Zupna uprava je imela 5 sej. Organizirane so bile 5 župne vaje z orodjem. Bil II. nagradno tekmovanje »Gorenjca" Za drugo nagradno tekmovanje, pri katerem ja potrebno rešiti samo TRI vprašanja, smo namenili sledeče nagrade: • Novo kompletno žensko kolo znamke „Parforce" Kromatična harmonika z 12 basi znamke Schneider Ročna ženska ura švicarske znamke „Serdžx" 2 nagradi v obliki celoletne naročnine in 4 nagrade v obliki polletne naročnine na naš list. Nagrade so v izložbah in sicer trgovine s kolesi g. Ivana Bitenca, trgovine g. Ivana Savnika ter urarja in zlatarja g. B. Rangusa. Opozarjamo naše bralce da ni potrebno pošiljati nagradne kupone pred zadnjim t. j. tretjim kuponom. UPRAVA. O D R E Ž I II. nagradni kupon: Če hereš ga naprej, ga otepa marsikdo. če pa nazaj, pomladi poje prelepo! Kaj je to? Odgovor: Naslov: bivališče: , poklic: , pošta: QP STRAN 4 !%^^%^»^ »GORENJEC r Zakaj ne poskusite tudi vi naše solidne postrežbe, za katero jamčimo v Vaše |>opolno zadovoljstvo bodisi ure, zlatnino, kristal, očala, nalivna peresa, okvirčke za slike, kuku ure i. t. d. Prepričajte se pred nakupom aH popravili, ki so pod jamstvom le pri strokovnjaku. B. RANGU8 zlatar In sodni cenilec v Kranju je tudi 1 tečaj z« tajnike in blagajnike. Sv. maže na god sv. Florijuna se je udeležilo 12*5 inož v krojili. Gasilskega kongresu v Zagrebu so se udeležile 4 čete z 44 člani. Dalje je odbor župe na svojih sejali razpravljal u razmerah v posameznih četah, zlasti o razmerah v četi Sv. Duh — Vinnaže. Tajnikovo poročilo našteva še več drugih podrobnosti, ki pa niso toliko zanimive. Občni zbor je vzel poročilo na znanje. Določilu se je župna prireditev, ki bo v juliju ob priliki blagoslovitve novega gas. doma. Občnega zbora so se udeležili skoraj vsi upravičenci. Na občnem zboru se je sestavil tudi proračun za 1. 1938-39. Občni zbor se je v redu vršil in mirno zaključil. POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO V nedeljo dne 27. februarja 1938 je umrl v Poljanah gosp. Armelini Alojzij, inšpektor finančne kontrole v pokoju, ki je služboval dol ga leta v Kočevju, na Jesenicah, v Ljubljani in v Zagrebu. Gospod Armelini, ki je bil stalni naročnik ..Slovnica" in ki je z velikim zanimanjem čitul tudi Gorenjcu, je bil izredno blaga duša, vedno dobrohoten in usmiljen. Pokopan je bil v Poljanah. Slava spominu korektnega uradnika in odličnega Slovenca. Soprogi in ostalim naše iskreno sožalje. -= O. F. O. ss-K R A IN «J DELO V F. O. PRED NAŠIMI PRAZNIKI V LJUBLJANI, KRANJU IN STRAZISCU. Po oživitvi katoliških društev v Sloveniji, smo vstopili v novo dobo telesno vzgojnega pojmovanja tudi v naših fantovskih odsekih. Prešla je ona doba, ko je bila vzgoja naše mladine odvisna od delnih vzgojnih faktorjev, ki so vzgajali le enostransko. Premalo je sama telovadba s telesno kulturnega stališča, čeprav je potrebna tudi ta, nujni, vsakemu mladeniču in mladenki v dobi hitre rasti. Dejstvo je, da more idealno dopolniti in izpopolniti vse nedostatke telovadbe edino le — gimnastika z lahko atletiko. Poglejmo vrhunske športnike pri vseh narodih. Ugotovili bomo, da jih je dovedel do fenomcnalnosti v njihovi specialni stroki le vsestranski njihov sistem telesne in duševne vzgoje. Moderna sobodna gimnastika je predvsem tisti potrebni predpogoj športnikom in telovadcem, brez katerega .si ne moremo misliti pravega pota, k določenemu in sigurnemu napredovanju. Gimnastika je osnova telesni vzgoji vobče. To mora vedeti vsakdo, ki se udejstvuje v tej ali oni stroki telesne kulture in ki hoče napredovati. Ta osnova mora biti teoretično in praktično znana in lahka vsem, ker je prepotrebna vsakomur, tudi neaktivnemu človeku v telesni kulturi in bi jo morali smatrati v vsej dobi človekovega življenja — za važen ohranitven činitelj. Nujno potreben vzgojen faktor pa je mladini v vsej dobi. Zato bi jo morali uveljaviti vsepovsod praktično zu posameznika, ker je ravno tako važen razvojen faktor mladine kakor dobra brunu, sonce in zrak. I. Pa poglejmo nekoliko v življenje katoliških vrhunskih atletov — plemenitih športov? II Kuko žive ti junaki? III. Kako prežive čas nesezone, pasivno dobo športnega udejstvovanja? Življenje športnikov je neprestano delo duha in telesa, močno vezana skupaj. Iz vrst pravih športnikov izhajujo kremeniti značaji, ki se uveljavljajo v praktičnih poklicih vsepovsod. Iz njih izhajajo ljudje dela in volje ter neupogljivega čednostnegn, cesto asketskega, občudovanja vrednega njihovega življenju, ki ga pri kat. športnikih močno podpira še njihov nravni nauk, ki se zelo lepo ujema / nravnimi zakoni športa. Tukaj se katoliška in Športna morala še prav posebno lepo ujemata in tako skupno si-jeta in kažeta katoliški mladini pot v bodočnost, ki je najlepši edinstven način življenja mladine, ki mora to lepoto iu brezmejno vrednost te sinteze občutiti globoko v srcu. Šele potem moremo pričakovati od bodoče mladine res pravegu viteštvu (gcntlemanstva), v polnem pomenu besede, še le tedaj bo v njihovih srcih zagorelo navdušenje za lepoto življenja ljubezni, za življenje — ideji, ki bo šele po tako prečiščeni generaciji, po zmagi nad pogubnim naziranjem sedunjegu sveta — zaživela življenje, vredno katoliške mladine, — cvetoče in bohotne v vsem žitju. šele tedaj bo vstala nova armada bodočnosti na vidiku, — po zatonu ideje uživanja — sedanjega sveta. Tako življenje mladine bo dalo skozi desetletja narodu določeni pečat. Ta odlika bo postala pozitivna obča narodna vrlina, ki ji je iskati osnove v pravem pojmovanju kat. živ-živijenja in športne ideje, ki je žal — danes še pri mnogih — močno nerazumljiva — zato ne pozdravljena, — da celo osovražena. V zunanjem življenju se športnik v dobi športnega mirovanja posveti izpopolnitvi svoje specialne panoge. Vsak atlet se začasno oprime še kake stranske, specielno za njega, dopolnilne stroke, ki mu odpravi napake njegove glavne discipline, doprinese pa izpolnitev v stilu, lepoti in umetnosti finese, zboljšanju v piisotnosti duha, gibčnosti in zvečanju energijo itd., odpravi pa vse napake, ki jih je mogoče do dobrega popraviti v tem času in samo s sistematičnim treningom. Katera stranska panoga bi bila v dopolnilo posamezniku, more ugotoviti vsak sam za se, ki najbolje pozna svoje lastnosti in pa njegov trener voditelj, ki moreta tako skupaj najob-jektivneje oceniti šporinikove dobre in slabe lastnosti. S tem najdemo primerno izpopolnitev in dopolnilo k glavni panogi vsakomur, na podlagi obojestranskih študij atlotovih. Vsakdo se more prilagoditi določeni športni panogi z namenom samovzgoje, v razvedrilo in mladostno izživetje, ker je športno polje bogato na izbiri disciplin, zadovoljivo slehernemu, ne glede na izrazite športne sposobnosti, ki pri pravem, nepokvarjenem športnem nazi-ranju ne igrajo nikake vloge. Glavno športno delo pa je v nesezonski dobi atletu gimnastika. Vsak atlet je šo poleg svoje glavne specielne panoge pravi umetnik — gimnastike. Cesto v svoji dovršenosti v gimnastič-nih izvajanjih ne sliči več atletu borcu v trudu in znoju — ampak lahkemu plesalcu ritmičnih izvajanj — tako zelo popolnoma in z lahkoto vladajo tudi v tej umetnosti svojemu telesu. Šele potem nam postane vsa uganka rešena, zakaj so pri drugih narodih športniki na tako visoki stopnji, ako primerjamo njihove uspehe z našimi. Priznati moramo ogromne zasluge tega vsestranskega osnovnega predpripravljenja z gimnastiko in drugimi dopolnilnimi, sredstvi športa, ker moremo takih mednarodnih uspehov pričakovati šele po tako pripravljenem materialu — za specielno stroko, za katero se je športnik še le potem, po svoji pameti, veselju in zmožnosti narave — posameznik odločil. Ko nastopi sezona, opusti atlet, ki je preživel svojo pasivno dobo v dopolnitvi nedostutkov svoje prave panoge vso iiesezonsko-strnnsko dopolnjevanje. Oprime se zopet sumo svoje glavne panoge, kjer vidi z zadovoljstvom velik, vsestranski napredek. Zboljšanje v stilu, zvečanju v energiji in v splošnem napredku - že je tukoj v zučetku sezone. Toda gimnastika ostane vsiikcmu športniku še naprej vsakdunju potreba in nnjprijetnejše razvedrilo — naprej skozi celo sezono — vedno! V naše F. O. moramo zusejuti takoj v začetku pravega športnega duha in razumevanja, da položimo! vekovitii Itemelj novi športni ideji. Naši fantje športniki morajo že sedaj zaorati v novo mlado organizacijo prave brazde našemu športnemu polju. To bo najlioljša priprava naših moči za velike dneve v Ljubljani, kjer bomo pokazali bratom iz. inozemstva, sadove hitrega dela v naši mladi organizaciji. Vsem bratom F. O. bo tako vsestransko delo mnogo koristilo za hitrejši in čim večji uspeh v njihovi specialni panogi zu kutero so se odločili. S takim delom v F.O. bomo izpolnili predpogoje telovadbe in lahke atletike, vsem telovadcem in lahko atletom, ki jih za leto 1938 čakajo velike tekme, kakor pomladanski crosscountry teki, lahko atletske in telovadne „Zve-zinc in mednarodne tekme v Ljubljani", še preje pa „Okrožne tekme v Kranju in Straži-šču", kjer bodo te športne manifestacije najjasnejši dokaz moči nove katoliške organizu cije pri Slovencih. Upajmo, da bomo v bodočnosti s tem vse-stianskiin delom med narodom pričakali zado voliivih uspehov, čeprav smo današnja generacija šele orači trde športne ledine pri nas. Bog živi! Iščem stanovanje, sobo in kuhinjo, v mest«. Naslov v upravi. m H L I 06LHSI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Važno! Modrece, otomane, spalne divn- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Prodam cca 17.000 m* stavbnega zemljišča, skupno ali posamezno v bližini mesta. De-taljno se poizve pri Krč Anici, Kranj, Blejska c. 4. Pes, volčjak, ki čuje na ime: ..Sultan" je pobegnil 1, februarja. Kdor ga dobi naj naznani proti odškodnini na naslov: Dom slepih v Stari Loki, p. Škofja Loka. Kdor hoče obdelovati njivo, mu dam v najem po zelo nizki ceni. Krč Anica, Kranj, Blejska cesta 4. Prodam dvostanovanjsko hišo v lepem kraju s pritiklinami na periferiji Kranja. Naslov v upravi. Absolventka meščanske šole in Chrištofovega trg. tečaja išče primerne zaposlitve, najrajši v trgovini. Naslov v upravi. Stavbno parcelo tik vodovodnega stolpa z materialom in odobrenim stavbnim načrtom prodam iz proste roke. Poizve se Cojzova, 18. Nova trgovina v Preddvoru! Hiša z vrtom nu prometni točki se ugodno preda. Kranj, Jezerska c. 12. Kupim 1 — 2000 kg slame po dnevni ceni. Naslov v upravi. Moderen otroški voziček in nekaj vinskih trt z koreninami prodam. Cene nizke. Kranj, Zlato polje 7. Kupim stare rabljene zaboje razne velikosti. Prešern Ivan, Kranj. Malo, enodružinsko hišico z nekaj vrta kupim v bližini Kranja, oz. okoliških vaseh. Ponudile pod ..Ugodno do 15.000.—" na upravo G»-renjca. Parcelo v bližini Kranja do 1000 m2 kupim. Ponudl>e pod „Parccla" na upravo Gorenjca. Skoro novo pohištvo jedilnica, spalnica (bre/. postelje) in kuhinja, vse moderno in prvovrstno izdelano se proda. Na ogled dnevna od 3 do 4 v soboto od 10 do 11. Dvvorzak, Ka-menskega 1-1. Stanovanje, sobo in kuhinjo išče mirna stranka brez otrok. Naslov v upravi. Zahvala Po smrti mojega moža Jožefa Gunčarja sem prejela od „Karitas" takoj izplačano celo zavarovano vsoto. Zato se čutim dolžno, da se ..Karitus" javno iskreno zahvalim za točno izplačilo. Posmrtinsko zavarovanje ..Karitas" vsakomur priporočam. ANA GUNČAR, KRANJ Žarnice pregorele zamenja za nove od Din 6*50 dalje. Pri zamenjavi 50 kom popust. »Obnova" pri Franjo Nadižar KRANJ, Prešernova 18. Vsem, ki se nameravate fotografirati! Pri boljšem fotografiranju naredim po dva posnetka in pri vpogledu prob šele naročite fotografije. (Oglejte si naše izložbe!) Foto JUG, - Kranj VINO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. 11. Vljndno naznanjam cenjenemu občinstvu, da »tvorim v soboto, dne 5. marca 1938 v Preddvoru, v svoji lastni hiši (prej trgovina Udir), moderno urejeno in bogato založeno trgovino s špecerijskim, ^manufaktarj nim, modnim, galanterijskim blagom. Potrudila se bom vse svoje cenjene odjemalce z vedno svežim blagom, kakor tudi s skrajno nizkimi cenami vsestransko zadovoljiti in se priporočam za obilen obisk špORNt Vedno sveže blago, reklamno nizke cene solidna postrežba, to bo moje načelo. Moje reklamne cene t Moške srajce za delo din 16.-Lepe športne srajce . . din 25.-Svilene kravate samo . . din 5.-Moške nogavice . din 2.50, 3.-, 5.-Stofi in kamgarni za moške obleke. Popelini in cefirji za srajce. Damske nogavice din 5.-, 8.-, 10,-Damske svilene kombineže din 17,-Damskc torbice, platnene in usnjate Velika izbira svilenih in delenasiih naglavnih rut. Klot odeje, perje, puh. Bogato založena zaloga specerijet Kava.......din 52.- Rlž ........din 6,- Sladkor .......din 14.- Moka .... din z.-, 3.-, 3.75 Mast........din 16.- Kis liter.......din 3- Petrolej lit......din 6.5u Rum, malinovrc, keksi, čokolada. Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.