Štev. 45. (Tek. račun s pošto. C. G. con la Posta) V Trstu, petek 3. novembra 1927. - Leto VI.
Leto V.
Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-sella centro 37. — Urad : via Imbriani 9*111.
Odgovorni urednik: dr. L. BEBCE.
POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo loto 10 L., pol leta f* L., četrt leta 3 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 Tj.
MALI Ll
TEDNIK ZAKOVICE IN POUK.
CENA OGLASOV IN
Za 1 cm, višine v.I
Pri 6 kratni objavi 20"' objavi 3V"	'
4f/
G. C«*1
/pos
AaV
P vi
_ ;n stalnem -»on popust.
Mali koledar.
Petek, 4. novembra: Karel Boroinej. — Sobota, 5.: Caharija in Elizabeta. — Nedelja, 0.: Lenart (Lenko). — Ponedeljek, 7.: Engelbert. — Torek, 8.: Bogomir; Klavdij. — Sreda, !).:	Teodor
(Božidar); Teofil (Bogoljub). — Četrtek,
18.: Andrej Avelinski; Trifon. — Petek,
11.: Martin (Davorin). — Sobota, 12.: Mariin, papež; Kunibert.
MALE NOVICE.
Kako moderno mesto nastane in propade.
Kratka zgodovina mesta Feniksa.
Obletnica fašizma.
,Ker je bil 28. oktobra delavnik, vršila se je slovesna obletnica fašistovske revolucije v nedeljo 30. oktobra. To je peta obletnica, kajti fašisti so zavzeli vlado
1.	1922. K letošnji obletnici je izdal Mussolini posebno poslanico na vse fašiste, v kateri jih navdušuje za nadaljevanje dosedanjega dela. V nedeljo so bila po mestih slavnostna zborovanja, parada mili-cije in sprevodi. V Rimu je zbrane fašiste nagovoril sam načelnik vlade. .
Tudi v tem govoru je ministrski predsednik pozival zbrane fašiste, naj kot vojaki, ki so prisegli trajno zvestobo kralju, branijo italijanske pravice pred vsem svetom in fašistovsko notranjo revolucijo pred sovražniki ki so razpršeni in zaslužijo pomilovanje in prezir. V Trstu je govoril v Rossettijevem gledališču bivši finančni minister De Stefani. Ta dan je bilo po vsej Italiji otvorjenih okoli 1500 javnih del, kakor železnic, cest, stavb i. t. d., ki so se dovršila pod fašistovsko vlado. Tako je v nedeljo prvič vozil vlak na brzovozni črti Rim-Neapolj; črta Firence-Bolonja je bila elektrificirana. V Gorici se je slavilo odkritje pokritega trga.
Poroka.
Amedej Savojski, vojvoda Apuljski, se bo 5. t. m. poročil v Neaplju z Ano francosko, hčerjo vojvode Guise . Za nevestine priče bosta španski kralj Alfonz, ki pride osebno, in belgijski kralj Albert, ki pošlje zastopnika, ženinove priče sta prestolonaslednik Humbert in general De Bono.
Smrt prinoezinje.
V Antibu je umrla dne 30. oktobra princezinja Vera črnogorska, sestra kraljice Helene. Rojena je bila na Reki v Črni gori I. 1887. kot osmi otrok kneza Nikite, ki se je proslavil v bojih s Turki. Dve starejši njegovi hčeri sta bili poročeni z ruskimi velikimi knezi, Ana je vzela kneza Battenberga. Tretji Niki-tov otrok je bil Danilo, četrti naša kraljica Helena, peti Mirko, sedmi Ksenija, deveti Peter. Po končani svetovni vojni je kneginja Vera živela s starši v San Remo, kjer sta oče in mati umrla pred njo.
Oaobna vest.
Za župnega upravitelja v Borštu je imenovan č. g. Ivan Theuerschuh, kurat v Boljuncu.
Za uboge Tržačane.
Kdor hoče v Trstu uživati predpravice ubogih, mora do 15. novembra vložiti prošnjo. Oglasi naj se pri okrajnem načelniku (capodistretto), kjer dobi zastonj tiskan obrazec za prošnjo. Kdor je vpisan v seznam ubogih, ima pravico do brezplačne zdravniške pomoči in zdravil.
Novi potni lieti.
Dozdaj so bili trije potni listi: diplomatski, gosposki in izseljeniški. Ta razlika bo zdaj odpravljena. Ostanejo sicer diplomatski potni listi, kar je utemeljeno v stvari, a za vse druge, fine ali grobe ljudi, bo en sam vzorec potnega lista, knjižica v modrem platnu z zlatimi črkami. Novi potni listi se začno izdajati ob novem letu.
Pri nas smo vajeni mest, ki imajo stoletno zgodovino in gotovo eksistenco. V novem svetu — Ameriki — je ta reč drugače. Mesta nanaglo zrastejo, to ali ono pa potem kmalu pride na nič. Najbolj zajemljiva je gotovo zgodba mesta, ki nosi ime Feniks (Phoenix) in	se
nahaja v Britanski Kolumbiji na meji Kanade in Združenih držav. Kot goba je to mesto hitro zraslo in tudi kot goba izginilo. To mesto je bilo še pred nekaj leti središče neselbin, kjer je bilo videti samo zarnjavelega rudarja in pa tiste, ki so trenutno blagostanje rudarjev	iz-
koriščali. Mesto stoji visoko na hribu, ima hotele, mestno hišo, gledališče, pivovarno, cerkve, prostozidarsko ložo itd. Toda kdor zaide sedaj v to mesto, si bo moral sproti delati pot skozi gosto zaraščene ulice in prah. Nikjer pa ne	bo
srečal človeka in vse hiše in hoteli	so
prazni, seveda brez vrat in oken. V	no-
tranjščini hiš pa je, ali vse razmetano, ali pa vse izropano. Karkoli pa je imelo kako vrednost in jo je bilo mogoče odnesti seboj, je izginilo. Kako je do tega prišlo ?
Nič ni ugodnejšega za porast kakega mesta kot glas, da se je v bližini našla ta ali ona kovina, ki ima vrednost. Leta 1891, je neki White našel, da je v kraju dosti bakrene rude, ki bi se jo izplačalo izkoristiti. Ustanovil je družbo Granbg in takorekoč čez noč je nastalo mesto, v katerem je bilo nastanjenih čez stotisoč rudarjev. Zgradili so 25 milj dolgo železnico, katera je vezala glavno progo, rudo so izvažali in denar je preplavljal mesto Phoenix. Zavladalo je veselo in razuzdano življenje, kmalu je bilo treba upostaviti policijo, ki je imela zadosti opravka. Postavili so cerkve vseh verstev, hotele, plesne dvorane in da je bila slika hitro naraslega mesta popolna, je tudi prostozidarska loža zgradila svojo stavbo. Izvolili so si župana ter imeli tudi svoje sodišče. Ker so prišli rudarji iz vseh vetrov, so bili tudi raznih značajev, tudi
taki, ki so brez vsakega vzroka streljali na svojega tovariša, tako da so bile noči v mestu Phoenixu zelo nemirne. Ako se je v onih časih kdo bližal mestu, je že od daleč čul zamolklo bobnenje, ki je prihajalo od razstreljevanja v rudnikih, iz katerih so v teku let nakopali bakrene rude v vrednosti nad sto milijonov dolarjev.
Med svetovno vojno, ko je imel baker skoro isto vrednost kot srebro, je bilo mesto Phonix na višku. Dolarski milijonarji so se sprehajali po ulicah procvi-tajočega mesta ter nikomur niti v mislih ni bilo, da bi kdaj vsega tega utegnilo biti konec.
S koncem vojne pa je prišel tudi konec blagostanja. Baker je bil vsak dan manj vreden in povpraševanje po njem je izostalo popolnoma. Kopanje se ni več izplačalo in previdni so pričeli odhajati, puščajoč svoje stvari kjer so bile, kajti prevoz do drugih človeških bivališč bi stal več kot pa je bilo blago vredno.
Nad mestom je zavladala tišina, prihajali so divjaki, polegali po finih posteljah, ki so ostale po hišah, ter kurili z raznim pohištvom. Neurja in rja so dokončala, kar je še ostalo, Kings-hotel je lezel na kup, dvorane se udirale, stavbe, ki so stale na slabih temeljih ter bile v naglici zgrajene, so se rušile in kratkem času je bilo nekdaj lepo mesto Phonix v razvalinah. V sredini mesta na Main Street brli v noč samotna luč. Kdor pogleda skozi okno nekdaj tako oblegane ■mestne hiše, vidi poraščenega rudarja, ki si greje premrle ude ob zarjaveli železni peči. To je stari Bob Foreshau>, zadnji prebivalec nekoč sto tisoč duš broječega mesta, ki na vprašanje rad pripoveduje, kako je bilo in ima trdno vero, da se bo mesto znova dvignilo, kajti, tako pristavi svoji povesti, baker bodo še potrebovali. In ko se bo to zgodilo, bo Foresham prvi na mestu ter zbudil speče mesto k novemu življenju. Dal Bog, da bi se njegove slutnje nikoli ne uresničile.
Za vojsko.
Ameriška vlada predloži kongresu zakon o gradnji 12 velikih bojnih križa-ric in 148 velikih bojnih letal. Križarice bodo po 10.000 ton vsaka. Od novih letal bo 48 takih, da bodo vozila seboj in spuščala proti sovražniku torpede. V petih letih, ko se ta načrt izvede, bodo imele Združene države že močnejše bojno ladjevje kakor Anglija. Tako se končavajo konference o «razorožbi».
Dober govornik.
Turški prezident Mustafa Kemal je imel veliko zborovanje v Angori. Na zboru svoje «ljudske stranke« je največ govoril on sam. Skozi 7 dni je govoril vsak dan več ur, vsega vkup 36 ur in pol. Zbor je to dolgo klobaso sprejel in ((odobril z zahvalo«. Kar se tiče krepkih pljuč, pa je prezident gotovo zaslužil pohvalo.
Koliko je kmetov.
Po štetju iz 1. 1925. je v Italiji za nekaj malega več ko polovica ljudi, ki se pečajo s poljedelstvom, v odstotkih povedano 51.9%, ali recimo okroglo 52%. Ostalo prebivalstvo dela v obrti, trgovini in prometu, deloma v ((svobodnih« poklicih (zdravniki, učitelji, duhovniki, pisatelji' časnikarji itd.)
Konflnlran žnpnik.
Nasprotnik fašizma, don Orizzi, župnik v Pontogli, je bil od tamošnje prefektur-ne komisije obsojen na konfinacijo.
Blagri boljlevlške vlade v Mehiki.
Angleški časnikar Francis Mac Cullagh je osebno ogledal razmere v Mehiki in objavil svoje vtise v evropskih listih. Preganjanje katoliške vere je prineslo državi tudi gospodarsko škodo. Velika pristanišča ob atlantiškem oceanu so kakor izumrla; trgovina je padla za 50%. Poljedelstvo propada, obdelana dežela se spreminja v pustinjo. Prebivalstvo beži iz države. Z agrarno reformo se je zdelo da bodo delavci dobili zemljo, a vendar beže vstran. Vsak dan zapusti državo 5000 oseb. Ob koncu avgusta so računali, da je že 3 milijone mehikanskih državljanov v Zedinjenih državah. Na mesto pravih Mehikancev prihajajo čez Tihi ocean japonski in kitajski delavci. Samo v pristanišču Mananillo se izkrca dnevno kakih 30 družin rumenega plemena. Po nekaterih mestih so že rumeni tujci dobili večino nad preostalimi Mehikanci. Vlada je vabila na izpraznjena zemljišča tudi Jude (Calles je judovskega rodu), toda tisti, ki so prišli, niso hoteli obstati; tudi oni so jo hitro ubrali čez mejo v Združene države. — To je v kratkih potezah osem blagrov Callesovega boljševizma. Hotel je udariti Cerkev, pa je mahnil po državi.
Spremenjeni priimki.
Tržaška prefektura je razpravljala o prošnjah za spremembo priimka ter jim ugodila. Po zadnjem sklepu se spremeni 190 osebam dosedanji priimek tako, da dobi bolj italijansko lice. Benčič bo Benci, Bonačič Bonacci, Breščak Brescia, Breskvar Breschiari, Brezar Brez-za, Bunc Bunzi, Klančič Lanci, Kocjančič Cosciani, Kolarič Collerini, Krulc Crulzi, Kumičič Gornici, jKurelič Corelli, Do-branc Debrazzi, Friesenbichler Monte-frisi, Jakšič Giassi, Godnič Godenigo, Goranec Gorani, Gulič Gulli, Hochwald Altobosco, Hreljič Relli, Juriševič Giuris-sini, Jerkič Gerchi, Jerončič Geroni, ^Keusch Časti, Kopač Coppa, Košak Co-scia, Kozlenčar Cosenzari, Kralj Crali, Krauss Riccio, Kriščak Crisciani, Levičar Levicci, Ljubičič Amoroso, Maissner Massini, Mihelič Michelli Mišmaš Mismasi, Mišič Missori, Mrakič Miracchi, Obersnu Oberti, Ogorevc Ogorčili, Perišič Perissi, Perlmutter Permutti, Podgornik Piemontese, Potočnik Poto-sini, Rebek Rebeni, Ribarič Pescatori, Zalesjak Salesia, Sardoč Sardo, Završič Saverio, Sablič Sabbi, Švab Suavi, Češarek Scssa, Sršič Sersini, Sterbenk Ster-beni, Turk Turchi, Ujčič. Uccini, Unter-kirclien Sottochiesa, Urabitz (Vrabec) Urbis, Uršič Ursini, Velčič Vellini, Vrhovnik (Varkounig) Vareoni, Višnje-vic Višini, Vouk Vucci, Werdnig (BrdnikJ Verdini, Zec Sezzi, Zoretič Zoretti, Zot-tich (Cotič) 'Zotti, Kuzmanič Cusmiani, Gržinič Ghersini, Hofman Cortigiani. — Pripomniti je, da te in slične spremembe veljajo le za individualne osebe, ki so za premembo prosile. Enakoglaseči priimki drugih oseb se s tem sklepom prefekture na spremene.
Franooaka politika.
Na zadnjem zborovanju so francoski radikali sklenili, da ne bodo več podpirali sedaj eno potem drugo stranko, ki je na vladi, ampak da krenejo odločno na levo, pustijo konservativca Poincareja in se zbližajo s socialisti. Med radikali in socialisti naj se doseže sporazum pri prihodnjih državnih volitvah, ki se bodo vršila maja meseca. Socialisti so s sklepom zadovoljni in njihovi voditelji že prožijo roko radikalom. Sedanja vlada, ki jo vodi Poincare, bo ostala na vladi do novih volitev.
Koliko je zvezd ?
Več sto let so zvezdoslovci poskušali, da bi prešteli zvezde. Pa ni šlo. Pred dvomi leti pa se štetje dovršila. In sicer so to izvršili iz zvezdarne v Greenvvich (beri Grinvič). Pa niso vseh prešteli, ampak le tiste, ki se vidijo e prostim očesom ter tiste, ki jih gledajo z nad 30 m dolgim daljnogledom. Okrog 1000 milijonov so jih našteli. ^Koliko je to? Ako bi človek štel vsako sekundo eno zvezdo, to je po 60 na minuto; bi štel dan in noč in brez prestanke 33 let, torej eno človeško dobo.
OPOMBE.
Liberalizem povsod peša. Na Češkem, ki je priznano napredna dežela, liberalca nimajo več za neprednjaka. Nekdaj
mogočna mladočeška stranka je
Med maoedonskimt revoluoijonarjl.
V nedeljo so našli na mostu v Štipu ubite Macedonca Mihaela Mihajiova in njegovega sina Krista. Mihajiova je menda ubil lastni sin Panta.
vsak dan bolj mršava. Njen voditelj dr. Kramar, ima sicer osebni ugled in zasluge, toda stranka je navzlie temu smrti zapisana. Pri občinskih volitvah v Pragi je zopet izgubila to jesen 20% glasov. Najmočnejša je zdaj Beneševa narodno-socialistična stranka, za njo pa v mestu Pragi komunisti. Tudi to je dokaz, da je liberalizem pravi oče socializma in komunizma. Oče se je postaral in sinovi ga stiskajo v kot.
Kako je s politiko.
Jugoslavijo.
O izidu državnozborskih volitev septembra meseca smo poročali. V tem času se je Vukičevičeva vlada nahajala v stalni krizi. Na podlagi blejskega sporazuma združene tri stranke, Radikalna, Demokratka in Slovenska ljudska, so sicer pri volitvah v celoti dobile zmago, toda razmerje med radikalci in demokrati se je sprevrglo. Davidovičevi demokrati so se namreč zelo pomnožili, radikalci pa skrčili v primeri s prejšnjim ^tanjem.
Takoj po končanih volitvah so na podlagi volilnih uspehov demokratje pokazali večji apetit pri vladnih jaslih. Zahtevali so več ministrov in stavili ne posebno skromne zahteve glede državne uprave. Ker pa je glasom blejskega sporazuma morala tudi Slov. ljudska stranka dobiti svoje zastopstvo v vladi, bilo je težko vse zadovoljiti. Od radikalskih ministrov je moral odstopiti dr. Ninko Perič, v vlado pa je vstopil Slovenec dr. Andrej Gosar kot minister za socialni politiko. Periča so odškodovali s tem, da so ga odločili za predsednika skupščine. Če bi pa sprejemali v vlado še kakega demokrata več, tedaj bi kak radikalec moral zopet ven in vseh ni lahko potolažiti. Radikalcev pa Vukičevič tudi ni hotel dražiti, ker je med njimi močna skupina pa-šičevccv, ti pa so Vukičeviču nasprotni. Moral je torej varovati enotnost lastne stranke in zato je bil njegov položaj precej nestalen.
Med demokrati je bila precejšna ne-volja, ker se niso uresničile njihove želje. Vodstvo nezadovoljnežev je imel sam Davidovič, ki je zdaj pa zdaj izustil kako parolo proti vladi. Njegov tovariš v stranki, Voja Marinkovič, ki sedi v vladi kot vnanji minister, ga je pogovarjal na vse načine in dokazoval na strankinih zborovanjih, da nikakor ne kaže razdreti obstoječe vladne koalicije.
Spor med najmočnejšima strankama v vladi so spretno izrabljali opozicionalci. Samostojni demokratje iz Slovenije so posebno vneto intrigirali proti Slovenski ljudski stranki, da bi jo izplašili iz vladnega zelnika. Pribičevič kot voditelj samostojnih demokratov cele države je tudi nespravljiv nasprotnik slovenske stranke zaradi njenih krščanskih in socialnih načel; kajti on načeluje izrazito kapitalistični stranki in hoče vpeljati nazadnjaško diktaturo kapitalizma. Tretji nasprotnik vlade je Štefan Radič, znamenit po klepetavosti in močen po številu poslancev, dasi je pri volitvah nekoliko nazadoval.
Da bi vrgli vlado, jeli so opozicionalci glave skupaj stikati. Pribičevič se je ponižal do Radiča, Radič mu je odpustil, da
ga je pred leti vtaknil v zapor in oba sta šla k Davidoviču. Temu kot najuglednejšemu glavarju opozicije sta ponudila vodstvo in bodoče predsedništvo v vladi, če pomore vreči sedanjo vlado. Davidovič je lo sprejel, toda moral je zadevo predložiti svojim poslancem, da izreko svoje mnenje in ukrenejo, kako in kaj. Rekli smo že, da je pri strankinih sejah Marinkovič ugovarjal. Pri sklepih je večina demokratov odločila za sedanjo vlado. To je Davidoviča močno ujezilo in rekel je, da bo odstopil z vodstva stranke. Toda poslanci so glasovali, da zaupajo svojemu voditelju in da naj -le ostane na vodstvu, le-vlade naj nikar ne meče, ker s Pribičevičem in Radičem se je nevarno pajdašiti.
Malo ‘je manjkalo, da ni vlada pogorela pri volitvi stalnega predsednika skupščine. Kandidat vladne koalicije bil je Ninko Perič. Demokratje pa so postavili drugega, tako da je del koalicije glasoval proti Periču. Vkljub temu zaplotne-mu napadu je Perič prodrl. S predsednikom skupščine je dobila vlada v roke dobro karto za slučaj krize, kajti po parlamentarni šegi mora kralj ob krizi vlade vprašati za svet predsednika skupščine. Svoje stališče si je vlada utrdila tudi s tem, da je demokratom ugodila na nekatere zahteve glede višjega uradništva. Dobili so enega podtajnika v ministrstvu notranjih zadev in več velikih županov
Priznati pa je treba, da je vlado rešila pred vsem splošna nevolja na vedne krize in menjave. Na dvoru so bili tega mnenja, da je treba narediti konec večnemu intrigiranju. če bi parlament vrgel Vukičeviča, je pač gotovo, da bi koalicija Davidovič-Pribičevič-Radič še hitreje doigrala. Radič je za vladno politiko čisto nezmožen in bi se z njim država lahko prav grdo blamirala. Pribičevič pa je preveč strasten samosilnik in vajen zlorabljati uradno moč za preganjanje nasprotnikov svoje stranke. S takimi politiki se ne pride do mirnega in rednega življenja v državi. S tema dvema bi Davidovič hitro padel, prišla bi nova kriza, nove intrige, a pravega dela se ne bi nobena vlada utegnila proprijeti. Vukičevič je govoril, da bi raje razpisal nove volitve, kakor dal vajeti iz rok. Volitve pa tudi ne morejo biti vsake kvatre. Zato bi bilo nevdrno, da bi vladno moč vzelo v roke vojaštvo ter zapodilo poslance domov. Bila bi kriza parlamentarizma sploh, na površje bi udarila diktatura. Da se to ni zgodilo, imajo zaslugo voditelji sedanje koalicije Vukičevič, Marinkovič in Korošec, deloma pa tudi sam Davidovič, ki ni hotel v nevarnem tre-notku prenapeti strun.
Socialni vestnik.
Delo v trafikah.. Nadzorništvo za obrt in delo je dognalo, da morajo prodajalke po tržaških trafikah delati od 10 do 14 ur dnevno; nekatere nimajo celo nič počitka vmes. Po veljavnih predpisih pa veljajo za trafikantinje v velikih mestih isti predpisi, kakor za trgovske naštav-ljence. Po teh predpisih je podlaga osemurni delavnik. Nadzorništvo je dalo ukaz, da morajo do 15. novembra vsi lastniki trafik spraviti svoj urnik v sklad s predpisi, čez stalni urnik se sme delati največ 12 ur na teden, a za nadure se mora plačevati 10% višja plača. Nadzorništvo tudi zahteva, da se tistim, ki v nedeljo vrše službo, dovoli sorazmerni počitek med tednom.
Izseljevanje. Ižšle so številke o izseljevanju in vračanju italijanskih delavcev. Ker je izseljevanje otežkočeno, se je zmanjšalo tudi število takih, ki se vračajo v domovino. V 7 mesecih tega leta (januar-julij) jih je odšlo 134.435, 15% manj kakor lani; vrnilo se je 67.603 delavcev, 26% manj kakor lani. V celoti torej izseljevanje nazaduje. V posameznostih se vidi, da je padlo izseljevanje v Francijo za 59%, v Belgijo za 20%, v Tunizijo za 29%, narastlo pa v Nemčijo za 63%, v Švico za 36%, v Luksemburg za 158% (čisto majhna deželica). Izseljevanje čez Ocean je sploh zrastlo: V Ka-
Skupna svota za vse te nove ceste je
8,582.000	L.
Poprave.
Poleg imenovanih novih zgradb je ileželna komisija predlagala cestnih poprav za skupno svoto 436.509.50 L s prošnjo, da se iz državne blagajne in od prizadetih občin prispeva polovica. Poprave bi bile na teh cestah:
1. Vrsar-Sv. Lovreč Pazenatički 26.000.
2.	Poreč - Vrsar 30.600.	3. Cesta pri
zdravilišču Ancarano do deželne meje
162.000. 4. Karojba - Motovun 34.200. 5. Buzet - Dane - Vodice - Obrov 156.000. 6. Buzet - Roč - Lupoglav - Vranja 100.400. 7. Pazin -jKršan 48.000. 8. Krajcarbreg
8.000. 9. Cres - Belej - Osor - Veli Lošinj 173.100. 10. Preložitev klanca pri Val-darche 168.000. 11. Dovršitev ceste od Malega Lošinja do cerkve M. B. 68.509.50.
12.	Krmed-razpotje Sošiči 48.000. 13. Labin - Rabac 22.400.	14. Momjan-To-polovac - Gradinje 56.000. 14. Lim - Sošiči -deželna cesta Rovinj - Kanfanar 10.000. 15. Državna cesta Trst - Reka - Mune
36.000. 16. Markovščina - Tatre 32.000. 17. Račja vas -dež. cesta Buzet - Obrov
32.000. 18. Kanfanar - Barat - Sv. Lovreč Pazenatički (poprava ovinkov) 45.000.
19.	Razne poti na Cresu 135.400.
Nove ceste in poprave starih se bodo delale pod deželno upravo in komisija je predlagala, da se nji dovoli 4% celokupne od vlade naklonjene svote za
nado jih je šlo v teh 7 mesecih 2953 (lani režijske stroške
1521), v Avstralijo 3285 (lani 1896), v Argentino 34.552 (lani 21.875). V Združene države je šlo novih izseljencev le 1558, ker je tja izseljevanje omejeno na stalno kvoto.
Cestna dela po Istri.
Poročali smo že svoječasno, da je vlada za cestna dela širom Istre naklonila 9 milijonov lir. Deželna upravna komisija v Poli je sklenila iz tega fonda financirati sledeča dela.
Nove ceste.
1.	Izola- Korte - Dragonja 700.000 L.
2.	šidimer — Supetar — Beli (na otoku Cresu) 1,400.000. 3. Lupoglav - Lanišče -Račja vas 950.000. 4. Strunjan Fiesse
700.000. 5. Vrh - Sv. Sveti 360.000. 6. Sv. Lovreč - Mačuki 300.000. 7. Brtonigla -Baredina 185.000. 8. Rovinj - Porto Ve-stre 360.000.	—	9.	Pazin - Butonega
860.000. — 10. Jelovice - Podgorje 340.000. — 11. Valle San Giacomo 120.000. — 12. Tinjan - Montrilj 80.000.	—	13. Bale-
Sošiči s preložitvijo klanca Lim S. Lovreč 370.000. — 14. Zveza deželne ceste Pazin - Kršan s Karbunami 700.000.	—
15. Marčana - Stara stancija 220.000. —
16. Vodnjan - Fažana 80.000. — 17. Vanganel - Babiči - Truške 817.000.
Novi predlogi.
Pri svoji tozadevni seji je komisija v Poli vzela v pretres še druge potrebne cestne gradbe po Istri. Predlagala je vladi za v prihodnje še sledeče izpopol-nitvene načrte:
1. Truške - Topolovac - Čepič pri Oprtlju (900.000).	2. Butonega - Livade
100.000.	3. Karbune - Pazin-Kršan 700.000. 4. Supetar - Beli 270.000. 5. Borut - Lupoglav 900.000. 6. Izpopolnitev ceste od Kopra do Pirana 1,600.000. 7. Salež - dež. cesta Buzet - Trst 250.000. 8. Grdoši -Grižnjan 147.000. 9. Vcstre - Barbariga -Fažana 1,400.000. 10. Žbandaj-Nova vas pri Poreču 220.000.
Tu navedena dela bi skupaj stala
7,387,000	L.
Predlogi za poprave.
Poprave so po mnenju komisije potrebne še sledeče:
Cesta ob Rižani 1,200.000. Kršan - Bo-ljun 100.000. Koper - Vanganel 280.000. Tudi za ta dela bi bilo treba iskati novega finančnega kritja.
Komisija je urgirala, da se čimprej izplačajo dovoljene svote in za prvi moment vsaj 708.000 L v gotovini. S tem denarjem bi se brž zaposlilo kakih 800 delavcev. Ostalo bi moralo slediti hitro, ker ljudje bodo imeli pozimi potrebo zaslužka in čas za delo.
PODLISTEK.
Kako sta se Ulkova dva ločila
(Priredil Svitoslav)
Prišli so v Grahovo, kjer je postiljon ustavljal. Potnika sta izstopila in šla v gostilno. Jernejec je naročil za oba vrelega vina in dvoje klobas. |Krčmar je spraševal, kam se peljeta, Jernejec si je izmišljeval, kolikor si je mogel, le z resnico ni hotel na dan. Trdil je, da gre tožit soseda in žena da gre pričat. Ko je natakarica prinesla vino, je bil Jernejec do špelice zelo prijazen. Sam ji je natočil in ji natresel v kozarec še po vrhu jako mnogo sladkorja. Špelici se je kajpada dobro zdelo, a črhnil ni nobeden besedice. Vse je šlo tiho, kakor v sanjah.
Na mizo so prišle klobase. Jernejec je potisnil krožnik pred špelico, Špeli-ca pa zopet pred Jerne.jca nazaj. Tako sta prerivala krožnik toliko časa, da je zunaj zatrobil postiljon za odhod. Brž je pograbila špelica klobase, zavila jih v papir in jih spravila v košarico; molče sta vstopila v voz in sani so zopet veselo drčale po zmrzli cesti proti mestu.
V vozu ni prišlo do nevihte, pač pa
v mestu. Jernejcu je upadel pogum in hotel je že odnehati. Rekel je, da mora najprej k mesarju, k.jer bi rad nekaj nakupil. špelica pa naj gre v cerkev in zmoli tačas križev pot. Špelica se je branila: «Premalo se spoznam po mestu; nazadnje bi me morda ukanil, in sama bi morala k sodniku. To ne gre! Daj, grem s teboj«.
Jernejec je poskočil:
«A tako? Toraj ti je sodnik še vedno na misli? Kar brž pojdiva, da nama ne odide! Meni je sedaj tudi že vseeno., čakaj, jaz ti bom dali«
Kmalu sta bila pri sodišču. Sodnik je bil strog gospod. Brž, ko ju je zagledal, se m ti je nekaj posvetilo. Nabral je obraz v resne gube in ju zelo grdo pogledal. Oba sta molčala, špelica je dregala Jer-nejca, Jernejec je dregal špelico, sicer pa nista prav nič zinila. Sodnik je vzra-stel: «No, kaj bo? Ali naj grem po ključavničarja, da vam bo odprl usta?«
Med špelico in Jernejcem se je razvil ta-le duhoviti razgovor:
«Govori!»
«Ti daj«
«Kar začni!«
((Goltanec ti je dovolj dolgo počival!« «Tebi se je skoro raztrgal od govorjenja !»
«Torej začni!«
«Jaz že ne!«
«Jaz tudi ne!«
Sodnik je planil po koncu: «Ali naj tu poslušam vajino klepetanje? Ali ne vesta kako začeti? ....Mož naj govori prvi!«
Jernejec se je odkašljal.
«Svojo staro sem semkaj pripeljal....«
«Ni res«, ga je prekinila Špelica«, jaz sem ga morala spremiti. Sam ne bi bil prišel!«
«Ali me nisi vedno naganjala?«
«Ali me nisi ti zjutraj prisilil?«
Sodniku se je stvar zdela vesela. Pomežiknil je veselo in rekel nagajivo: «Torcj drug druzega sta pospremila semkaj, zdaj že vemo. Po kaj sta pa pravzaprav prišla? Menda nam srečo voščit? ....Govorita!«
«Jaz ne vem, kaj hoče moja stara!«
«Jaz tudi ne, kaj vam hoče moj dedec!«
«A tako! Sama ne vesta, po kaj sta prišla?.... Vama bom kmalu pokazal!..,. Dve kajbici sta prazni in zaprl vaju bom za 24 ur, morda se potem domenita, po kaj sta prišla!«
Sodnik je segel po zvoncu, ki je stal na mizi. Jernejec se je prestrašil in je sodnika naglo potegnil za rokav:
«Gospod sodnik, premoženje bi rad zapisal svoji stari, potem vas bom pa prosil za potni list. V Ameriko grem«.
Špelica je prebledela, v zadrego pa ni prišla. Brž je poprosila tudi ona:
»Gospod sodnik, meni tudi potni list za Ameriko.«
Sodnik se ,ic zasmejal, pa takoj rekel zelo resno:
«ženka, ne gre tako! Ženske ne smejo čez lužo, imajo jih že dovolj tam.... Mož bi že dobil potni list za Ameriko, vam pa, če hočete, vam ga napravim za Afriko  Čakajte, takoj bo gotovo!«
špelica ni vedela, kaj bi odgovorila. Sramežljivo se je igrala s predpasnikom in gledala v tla. Nazadnje je potegnila iz žepa robec in ga pritisnila čez oči....
Cmerila se je. Sodnik je brskal po knjigah in iskal imen. Prijel je za pe-rd in Jernejec je bil vznemirjen. Mozeg v kosteh se mu je premikal. Jako pohlevno je poprosil:
»Gospod sodnik, če ne daste moji stari potnega lista za Ameriko, ga tudi jaz ne maram. Dajte mi ga raje za Afriko!«
uNe morem«, je rekel sodnik hladno. »Tam je zopet moških preveč«.
«Mož in žena sta vendar eno«, je vzrojil Jernejec. «Kamor gre eden, tja mora tudi drugi ž njim!«
« M A L I LIST*
3
Deseti brat
¥
Črnem vrhu.
Ob nedeljah popBldne, ko preberem Mali list od prve do zadnje vrste, študiram, kako je to, da je notri tako redko kakšen glas iz Črnega vrha. Zato sem sklenil, da grem enkrat sam tjagor pogledat, kako se kaj komandirajo^ in kaj delajo, in da vidim, če res ne znajo pisati, ali so le tako dremavi. Iz Vipave sem šel gor do Kampelca in tam na pol litra vina. Nič ga nisem pohvalil; morda je krivo to da zdaj tam mimo cesto popravljajo; bodo potem kaj boljšega pripeljali.
V Črni vrh sem dospel ravno opoldne. Ogledal sem si novo župnišče. Lepa stavba je, treba priznati. G. župni upravitelj pa je tudi imel veliko truda in prizadevanja, da je to dosegel. Prosil je pri ljudeh, da so pomagali vsak po svoji moči. Nekateri so deli še več, kakor je bilo določeno, nekateri so pa samo jezike brusili. Črnovrška župnija je velika, pa je samo en gospod, pa še nanj so hudi, ceš da je siten, ker jih včasih s prižnice kaj okrtači. V nedeljo 9. oktobra sem bil tudi jaz pri maši. Gospod je •opozoril ženske, naj gredo naprej po cerkvi, da bodo lahko možki noter prišli, ker se drugače radi izgovarjajo, da ne morejo v cerkev.
Potlej sem se šetal po črnovrških ulicah in ogledoval mesto. Z gostilnami so dobro oskrbljeni; pet jih imajo. Trgovine so samo tri, ena je «,Kmetijsko društvo«. Se o zvonovih bi nekaj povedal. Kupili so jih ne vem če 1. 25. ali 26. To pa vem, da se slabo slišijo, ne vem, kaj je krivo. — Pa dosti za danes in nasvidenje!
ZANIMIVOSTI.
Dela v misijonih.
Nesmrtne so zasluge, ki si jih je pridobila Cerkev v preteklosti s svojim misijonskim delom tudi za kulturo Sploh. Mnogoženstvo, suženjstvo, kanibalizem, praznoverje in čarovništvo je znala Cerkev odpraviti pri mnogih narodih; posvetila je družino, dvignila čast žene in otroka itd. Mnogim nepismenim narodom so misijonarji šele ustvarili pisavo in jim spisali prve knjige, kakor slovnico, sv. pismo itd. Danes vzdržuje Cerkev med pogani 20.247 šol za verski pouk in 20.878 ljudskih šol z 1V8 milijona učenci, poleg tega 875 srednjih šol s >104.457 učenci in 143 gimnazij z 49.351 dijaki. Za vzgojnim delom nič ne zaostaja karitativno delo. Tako vzdržujejo misijonarji. 1365 sirotišnic s 73.719 otrok, 587 bolnišnic s 711.128 bolniki.
Društvo za širjenje vere je zbralo leta 1925. po vsem svetu 49 milijonov lir, Dejanje sv. Detinstva okrog 20 milijonov lir.
Toda vse to zginja pred velikanskimi nalogami bodočnosti. Zdaj deluje 16.000 misijonarjev med pogani. V oskrbi imajo okroglo 20 milijonov katoliških vernikov, Število katoličanov se vsako leto pomnoži za kakih 600.000 duš. Vseh poganov pa je milijarda....
Napori Italije v svetovni vojni.
Pod tem naslovom je prinesel «Cor-riere della Sera« 24. oktobra članek, v katerem navaja številke o vojnem naporu italijanske države tekom svetovne vojne 1915-1918. Vseh moških v postavni vojaški dobi je bilo v Italiji 7 milijonov. Od teh je bilo vpoklicanih v službo 6 milijonov. Seveda niso bili vsi istočasno na fronti, ampak so se vrstili. Najvišje
število mož na fronti je bilo dosežemo 1. 1917. v poletju. Takrat jih je bilo v bojni službi 2 milijona. Na posledicah vojne službe je umrlo do 700.000 Italijanov. Oficirjev je bilo nanovo imenovanih tekom vojne 161.000. V celi Italiji je bilo
45.000	družin, ki so dale vsaka štiri vojake ali še več. Tri družine so dale vsaka deset vojakov. Francoskega moštva je bilo na italijanski fronti v pomoč 1.
17.	130.000,1. 18. ob koncu vojne le 40.000. Angležev je bilo v pomoč koncem 1. 1917.
100.000, 1. 1918, pa le 80.000. Amerikan-cev je bilo poprečno 3.800 šele zadnje mesece vojne. Čehov (legionarjev) je bilo v juliju 1918. 12.000, ob koncu vojne pa
15.000. — Tu navedeni in drugi podrobnejši statistični podatki so izšli na pobudo sedanje vlade v posebni kujigi, ki so jo sestavili v zgodovinarskem uradu glavnega šteba in ima naslov «La forza delPesercito«.
Kaj nam z dežele pišejo
DIV AČA.
Letošnja slaba letina je tudi nas udarila in to čutimo tembolj, ker smo brez denarja. V teh skiskah upravičeno tožimo, zakaj vaški možje ne poskrbe, da bi prišli jusarji do denarja, ki leži leta in leta pri županstvu. Ako bi se dvignil tisti denar, koliko bi bilo poina-gano posestnikom in njih družinam, ki se dan za dnem zadolžujejo. —- Pred par leti so nekateri možje agitirali in tudi dosegli, da se je razdelil borovi gozd in gmajna. Delitveno delo se je takoj pričelo; vodil ga je neki inženir. Z rezultatom delitve pa niso vsi zadovoljni, se jim ne zdi dovolj pravično razdeljeno. V tem pa so morali plačati vsi več obrokov za stroške, tako da smo svojo gmajno še enkrat kupili. Vendar še vedno čakamo na konečni izid in zaključek delitve. Davke skupnega zemljišča plačujemo še vedno vsi - skupno, toda nekateri odraj-tajo svoj del v redu, drugi pa zaostajajo. S takim plačevanjem se nabirajo globe, ki se potem naprtijo spet vsem odkraja. To pa ne gre. Globe naj plačujejo samo nemarneži. Odbor naj se bolje zaveda svojih dolžnosti in naj spravi naše gospodarstvo v red. Zato je izvoljen.
iz Štjaka.
Neizprosna bela žena s svojo mrzlo jekleno koso se je te dni ustavila tudi v naši vasi in izbrala žrtev iz naše srede. Po dolgi in mučni bolezni je v nedeljo dne 23 oktobra, previden z Najsvetejšim, podlegel trgovec, gostilničar in posestnik g. Ivan Seražin. Mirno je zapustil ta kraj trpljenja in se preselil v lepše življenje. Bilo mu je komaj 30 let, a je bil kljub temu poznan in spoštovan od sovaščanov in vseh, ki so ga poznali. Bil je miroljubne in dobrosrčne nravi in je rad pomagal človeku, ki ga je videl v potrebi; o vsem tem je pričal sijajen pogreb in polnoštevilen sprevod, ki je spremljal pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno ginjivo je zapel domači pevski zbor svoje žalostinke v hiši žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Pokojni Ivan zapušča neutolažljivo mlado vdovo
«Seveda, če se razumeta.... sicer ne,» je pripomnil sodnik.
«Kdo vam je pa povedal, da se midva ne razumeva?« se je razšopirila Špelica.
«že vem, že vem«, je zatrjeval sodnik. Poznam vaju dobro. Kajne, vaš mož bi rad vladal in gospodaril pri hiši in težko izhajate pri njem?«
«Moj Jernejec je najblažja duša na vsem svetu«, je ihtela špelica. «Blažjega sploh ne dobite. O kaki komandi ni govora. In če bi tudi komandiral, bi imel prav, saj Bog je že v raju zapovedal, naj gospodari mož nad ženo.«
«No dobro. Potem ste vi svojeglavi, ker ne držite jezika za zobmi. Sicer bi mož imel lepo življenje ob vaši strani.«
«Prav nič ni svojeglava moja špelica«, je zatrjeval Jernejec. «Tako krotka je in pohlevna, da vam ne morem dopovedati. Jaz že'vem».
«Ne pomaga nič! Oba dobita potne liste!«
«Za Ameriko ga jaz že na maram«!
«Jaz pa za Afriko ne!«
«Tudi prav«, je rekel sodnik kratko, j «dobita pa vsak po 48 ur ob kruhu in ! vodi in vsak svojo kajbico. Hotela sta potegniti gosposko in to je zelo kaznivo dejanje!«
Sodnik je pozvonil.
»Prosim, prosim,« je vpil Jernejec.
»Bodite tako dobri,« je javkala Špelica.
Sodnik je ostal neizprosen. jKo je špelica videla, da nič ne opravi s svojim kisanjem, je obrnila svojo prošnjo na drugo stran: «Gospod sodnik, saj bo ena kajbica dovolj prostorna za oba«.
«Ne smem«, je rekel sodnik odločno in zamahnil z roko.
Meni bo dolgčas po Špelici,« je zdihoval Jernejec. «48 ur je preveč!«
«Jaz si bom izjokala oči od dolgega časa,« je stokala špelica. «Milost, gospod sodnik!«
«Ne morem,	postava je postava,«	je
končal sodnik	in pozvonil drugič.
«Jernejec, ne zameri in ostani zdrav!« je zatulila Špelica na glas.
«Tudi ti ne zameri, ljuba špelica; z Bogom!«
Vstopil je ječar in odpeljal vsakega v svojo celico.
Zviti sodnik jima ni odpustil niti mi-nutice. Zdravilo je bilo izvrstno. Tretji dan sta se Jernejec in Špelica vračala domov in pravila drug drugemu občutke, ki sta jih imela	v kajbicah. Od tedaj	sta
si dobra kakor	golob in golobica.
in triletno hčerko, ljubečo mater, dva brata in štiri sestre.
Težko nam je vsem, dragi Ivan, ob spominu, da te ni več med nami, ali tolaži nas misel, da si srečen in da se kmalu zopet snidemo s teboj tam v boljšem in srečnejšem svetu. Na svidenje, preljubi sovaščan. Naj ti bo zemljica lahka.
JAVORJE.
V nedeljo 23. oktobra je bil reven ples v dvorani, ki je bila vsa s slamo okin-čana, po tleh pa kamniti parketi. Naznanjati plesa ni bilo treba; vse bližnje vasi so ga vohale in pri vsem viharju in dežju sc jih je naletelo od povsod. Ko so se zvečer okoli 8. ure Ločanke odpravljale domov, so neki vaški pobalini čez pot, ki pelje v Loče, napravili plot iz trnja in robidovja. V hudem dežju in gosti temi so dekleta komaj pravočasno opazile nevarno zapreko; vrnile so se v vas in prosile za luč in spremstvo. — Tako napredujemo.
BUKOVJE pri Postojni.
Prejeli smo dopis o vprašanju, ki je za kmeta vsekakor važno. Občina v Bukovju zahteva od posestnikov, da morajo gnoj vsak teden sproti odpeljati z gnojišča proč. Kdor pozna življenje na kmetih, bo vedel, da je taka zahteva težko izvršljiva, naklada kmetom veliko truda in je v nasprotju s strokovnimi načeli o ravnanju z gnojem (glej članek v prejšnji številki M. 1. v oddelku ((Gospodarstvo«). Gnoj na njivo izvožen, je napol izkažen. Gnoj mora biti na gnojišču do dneva, ko se hoče podorati. Ali naj kmetje narede gnojišče zunaj vasi? To spet ne gre,, ker v znatni razdalji od hleva ne more biti. Vsekakor je naše mnenje, da so kmečka gnojišča po naših vaseh vse preveč primitivna, negospodarska. Prav je, če se zahteva neko izboljšanje v napravi gnoj-nikov. Toda upravna modrost zahteva z druge strani, da se upoštevajo vse okoliščine in težave kmečkega stanu in se ne forsira takih reči. Uprava je za blagor javnosti in ne za filozofske ideale. Centralna vlada je to upoštevala, ko je izvršitev zakona o gnojiščih modro odgodila. Tej upravni modrosti naj bi se podredile tudi nižje instance. Ozir na poletne tujce tudi ne more biti bolj merodajen kakor ozir na domače kmete; to bi bil narobe svet. Pripomnimo še to, da je ministrski predsednik v svojem govoru ki smo ga predzadnjič prinesli v izvlečku, posebno poudaril, da bo njegova politika pretežno usmerjena k razvoju kmečkega gospodarstva. Prvi ozir v državi torej mora biti na kmečko gospodarstvo, drugi se morajo temu prilagoditi.
TINJAN pri Kopru.
Pri nas je letno opasilo po starem izročilu za sv. Luka. Pravzaprav je naša cerkev posvečena sv. Mihaelu in neki župnik je vpeljal tudi cerkveno slovesnost na Mihelovo. Dan sv. Mihaela je bil tudi postarem določen za slovesen začetek trgatve. Ob osmih je bila sv. maša, po^maši pa so sc mladi in stari razkropili po vinogradih na veselo jesen-ko opravilo. Zdaj so te lepe navade prišle na nič. Da je pa opasilo za sv. Luka, razlagajo slari ljudje s tem, da je bila nekoč cerkev ta dan posvečena. Opasila ludi letos nismo pozabili, toda glavna reč je bil ples. Veliko ljudi se je-nabralo od raznih strani, da pokusijo kapljo dobrega domačega vina. Osmica se je sicer napravljala za to priliko, vendar ni smela biti odprta. Tako je bila ena sama gostilna, ki ni mogla sprejeti vseh gostov. Bila je prenapolnjena. Z vinom je bila prenapolnjena tudi marsikatera glava in ta ali oni, ki je izgubil trdno hojo, je zagazil v kal, kjer se napaja živina.
BOLJUNEC.
Redkokdaj se oglasimo v našem Malem listu, čeprav ga radi čitamo. O letini beremo iz drugih krajev in podobno kakor drugod je tudi pri nas. Glavni naš pridelek je vino; tudi tega je na pol manj; dočim ga je bilo v naši vasi do 4000 hi, ga zdaj ni niti 2000. Cena je pa tudi slabša od lanske.
Tu se nekaj govori o razdelitvi skupnega zemljišča, za kar se zavzema naš občinski podeštat, ki baje namerava tem potoni dobiti kritje za plačilo občinskih dolgov. Kot se sliši bi prišlo na vsakega posestnika najmanj 500 L stroškov za delitev. Vrhu tega pa bi delitev imela tudi svoje slabe nasledke. Zdaj vendar gre živina iz hleva, potem pa ne bi mogla. O ti zadevi bomo še poročali.
BICMANJE.
Nedavno smo poročali, da bosta premeščena železniški čuvaj in njegova žena. Danes moramo z veseljem ugotoviti, da sta že odšla na svoje novo mesto. (Kdor je imel z njima opravka, se vsak veseli, da je prišlo do te spremembe, tembolj mi Ricmanjci, ki smo radi ali neradi prišli z njima največ v dotiko. Žena je svoji naslednici že povedala, kako smo hudobni ljudje, no pa ta se bo lahko prepričala, da nismo tako slabi; imela bo dovolj prilike, da nas spozna in če bomo točno in uljudno postreženi, jo bomo vsekdar spoštovali.
LOKEV pri Divači«
Kakor ponavadi sem prebiral 43. številko Malega lista in oko se mi je ustavilo na dopisu iz Lokve. Opozoriti moram javnost, da vsebina tistega dopisa ne odgovarja resnici. Namerjen je bil proti neki družini, ki je poštena in se ji ne more očitati slabo delo ali pohujšljivost. Gospodar je čevljar in godec. Ker zvečer pozno dela, se mladina zbira, kakor je že podobna šega, da se pogovarjajo in kratkočasijo, toda o pohujšljivosti ni govora. Dopisnik naj drugič poroča le čisto resnico, da ne bo po krivici spravljal ljudi ob dobro ime.
Po čem je lira?
Dne 2. novembra sl dal ali dobil:
Za	100	dinarjev	31.80	L
»	100	čeških kron	54.10	»
»	100	franc, frankov	71.65	»
»	100	švivarskih fr	352.—	»
»	100	nemških mark	433.50	»
»	100	avstr, šilingov 252___»
»	1	dolar	18.—	»
»	1	angleški funt	88.60	»
NIALI OGLASI
DOBER SVET je zlata vreden. Proti slabosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku in prebavi, grenkosti v
frlu, zaprtju, uživajte «Gastrin». — Iz-ušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influenci, težkemu dihanju je Prsni sirup. — Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih, v križu, v glavi je «Reumazan» kot tekočina, a aLiniment LanomentoH kot mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom — Sentjurjevov mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odrti ne; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU — Bistrica.
ACOUA DELL* ALABARDA.
proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačen je korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Garducci 9 pri Fiegel.
GLYKOL CASTELLANOVICH.
Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemu oslabljenju teka in za ženske v slučajih nerednosti v čiščenju. Cena steklenici L. 7.50. Za popolno zdravljenje 6 steklenic. Cena L. 42.—, Trst, Via dei Giuliani, 42.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih oenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio 5.
IZUČENEGA MIZARSKEGA pomočnika sprejmem takoj. Delo trajno, plača pos dogovoru.
ARGENTINA.
Slovenski izobraženec, ki biva v Argentini in pozna razmere, je objavil v listih sledeči popis.
Odkar so Združene države zaprle svoje meje, so se agentje s posebno vnemo vrgli na priporočanje Argentine kot obljubljene dežele za evropske izseljence. Da naše ljudi obvarujem škode in razočaranja, hočem v naslednjem stvarno opisati tukajšnje razmere.
Delovne razmere.
Za delo gre sedaj v Argentini trda. Po vojni je prišlo sem preveč naseljencev, veliko več kot jih potrebuje argentinska industrija, katera je primeroma še malo razvita. Tudi tukaj je sedaj precej velika brezposelnost. Kadar ostane kdo brez dela, mora begati sem in tja po cele mesece, preden kaj najde in nazadnje mora sprejeti kar si bodi, niti vprašati ne sme, koliko mu bodo plačali. Plačo določi gospodar tako kot se mu zljubi. Kdor s tem ni zadovoljen, lahko znova začne romanje od Poncija do Pilata in strada.
Dobi se tukaj najlažje poljedelsko delo, to pa samo poleti in v jeseni, to je ob času pšenične žetve in mlatve ter obiranja koruze (v mesecih od decembra do maja); ako pa je letina slaba, kar se zgodi bolj pogosto kot v domovini, pa še takrat ne. Tukaj uniči setev enkrat pozna slana, drugič suša, potem deževje ali pa zopet prilete kobilice od severa iz brazilijanskih in bolivijskih step in pragozdov ter požro vse do samih tal.
jKar se tiče zemlje, je položaj naslednji:
V Argentini večina poljedelcev nima lastne zemlje. Skoro vsa zemlja je last veleposestnikov, bogatašev, kateri imajo v lasti en sam po več kvadratnih legev zemlje (1 kvadratna legua je ploskva 5 km dolga in 5 km široka). Ti bogataši pa zemlje ne obdelujejo. Nekateri sicer , pridrže zase večji ali manjši kompleks' zemljišča, katerega uporabljajo po navadi za živinorejo (za pašnike), in le manjši del za poljedelstvo (za posetve). Ta gospodarstva se tukaj imenujejo estancije (estancias). Gospodarstvo na taki estanciji vodi oskrbnik, kateri se tukaj imenuje «majordomo». Gospodar sam pa živi razkošno v Buenos Airesu ter razmetava žulje in trud svojih delavcev in najemnikov. Pravi poljedelci pa so tukaj najemniki, ki vzamejo od veleposestnikov v najem kos zemljišča, in še to po navadi na kratke obroke. Tak najemnik se tukaj imenuje «chaca-rero» (čitaj čakarero) in njegovo gospodarstvo se imenuje «chacra» (čakra). Ker ne vedo, koliko časa bodo mogli ostati na istem zemljišču, si tudi ne delajo no- j bene poštene hiše. Napravijo si nekako bajto iz zemlje, in sicer narežejo z lopato iz zgornje plasti zemlje, ki je obra-ščena z rušo, nekake kocke, katere drže skupaj travne korenine. Te kocke nalože eno na drugo, kot opeko; namesto apna vzamejo blato in ko so stene gotove, jih ogladijo ter omečejo zopet z blatom; potem pa še slamnato, včasih tudi pločevinasto' streho na vrh, pa je hiša gotova.
Ti najemniki pridelujejo pšenico in koruzo, ponekod tudi lan (laneno seme, slame ne izkoriščajo, temveč je sežgo), drugega pa po navadi nič. Drevja tudi ne sade, da bi ga potem puščali veleposestniku, kadar jih spodi z zemljišča.
V letih med vojno so še precej dobro izhajali, ker so cene pšenice in koruze zelo narastle in so se ti pridelki lahko prodali. Ako bi bila zemlja njihova last, bi si bili takrat lahko opomogli ali celo obogateli. Tako so pa tudi takrat večina dobička požrli veleposestniki, ne da bi niti ganili s prstom. Kakor hitro so cene pridelkov nekoliko vzrastle, so takoj zvišali tudi cene najemninam. Ko so dospele cene pridelkov do viška, so jim bile tudi cene najemnin že za petami ter so dosegle skrajno višino, katero je najemnik sploh mogel plačati. Isto se je zgodilo tudi z železniškimi tarifami, katere so šle pretirano visoko. jKo je vojna nehala, so par let še vedno mogli izhajati, ker so bile cene pridelkov še vedno visoke radi povojnih homatij v Evropi in
drugod po svetu. Ko so se pa tam razmere nekoliko ustalile, ko je tudi Rusija začela eksportirati enake pridelke in so tudi države, ki so bile med vojno in prva leta po vojni navezane na argentinska žita, zvišale svojo produkcijo ali pa začele uvažati te pridelke od drugod, kjer so bili cenejši, je tudi tukaj prišel preobrat. Cene pridelkov so naravno morale slediti cenam drugod na svetovnem trgu. Cene pšenice in koruze so šle tako doli, da podjedelci pri sedanjih najemninskih cenah in železniških tartifih sploh ne morejo izhajati in pri svojem trdem delu ne le da nič ne zaslužijo, temveč imajo še izgubo. Veleposestniki pa se drže prejšnjih najemninskih cen kot klop kože in se s kakim znižanjem nikakor nočejo sprijazniti. Tudi železnice, katere so skoro vse v rokah angleških družb, nočejo znižati prevoznih tarif, ki so veliko previsoke.
Tukaj bi mogla odpomoči argentinska vlada. Vlada ima moč in tudi pravico, da intervenira pri železnicah in regulira tarife tako, da bi bili pravični za obe strani. Toda od te strani ni dosti pričakovati. Tukaj je javna skrivnost, še vrabci pojejo o tem na strehi, da so merodajni faktorji pri vladi deloma pod-J kupljeni od družb, deloma pa so sami | udeleženi pri delitvi plena. Tudi agrarni problem bi v Argentini država lahko rešila; saj je tukaj ogromna množina zemlje še neobdelane in nenaseljene. Toda »'» ta zemlja je v lasti mogotcev, katerih predniki so si jo prilastili v prejšnjih časih, ob prilikah, ko so bili v vladah, blizu vlade ai pa prijatelji in pristaši raznih vlad in vladnih strank, razni politični agitatorji, kolovodje ter njihovi sorodniki in prijatelji. Z vojaško silo so pognali Indijance z njihovih bivališč, oziroma so jih kar lepo pobili in poklali; saj to se dogaja še danes v severnih teritorijih Chaco in Formosa, kjer se še nahajajo Indijanci; zemljo pa so si razdelili med seboj in med svoje prijatelje in sorodnike. Tako se sedaj dobe posestva, velika kot politični okraji ali celo kot par okrajev skupaj, v lasti ene osebe. Ti posestniki dajo nekaj zemlje v najem, večji del pa puste ležati brez obdelovanja in samo čakajo, da se tekom let zviša vrednost zemljišč in se jim tako množi njihovo ogromno bogastvo, ne da bi jih to stalo najmanjšega truda.
«3000000010100000000!
Kje pa vi kupujete obutev?
Najboljšo čevljarnico v Trstu ima
^ Matija Pahor
Trst — Via Aroata 11) — Trsst
LASTNA IZDELOVALNICA
Čevlji delani samo na roko
Tvrdka znana po vseh pode-želshihjBjmih.
Velika izbera. lliUfir	Q
Prijazna postrežba — Zmerne cene.
iooooooooooioiooooocu Jakob Bevc ^	^
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št.5
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi.
ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
S
o
Najvišje cene plačujem za
KOŽE
kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk. veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WINDSPACH
• Via Battisti št. 10 II. nadst. vrata 1g Celefon Inter. št. 36-65.
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
u
$
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L. Mermolja
sprejema
V GORICI
na Travniku št. 5II.
£
Krava, ki da 47 litrov mleka na dan.
Kmetijska družba v okraju Sore na danskem otoku Sjaland, je razpisala triletno tekmo, kdo bo imel kravo, ki bo dala največ mleka. Pri kmetu Behu redijo kravo, ki je izšla iz tega tekmovanja kot zmagovalka in ki daje največ mleka ne samo na Danskem, temveč najbrž v vsej Evropi. Ko je dala ta krava po tretjem teletu 35 litrov mleka na dan, jo je dal lastnik opazovati skozi 365 dni in so videli, da je dala na dan več kot 47 litrov mleka. V vsem letu je dala 17.155 litrov mleka po 3.82% maščobe in 52(5 kg surovega masla (putra). Seveda je bila tudi krma temu primerna. Na Danskem trdijo, da ni bilo še nikdar v Evropi krave s tolikim mlekom.
Vodna Bila. - Izrabljanje vodne sile raste čimdalje bolj. Leta 1920, so iz slapov, hitro tekočih rek, umetnih jezov itd. dobili na vsem svetu za 30 milijonov konjskih sil vodne moči. Leta 1923. je ta vsota narasla na 33 milijonov in danes že na 35 milijonov konjskih sil. Ker je bilo pred vojno uporabljenih samo 15 milijonov konjskih sil, jih je torej danes več kot še enkrat toliko. Narava pa ima še mnogo neizrabljenih zakladov vodne moči. Slap Viktorija v Afriki ima sam za 36 milijonov konjskih sil.
Naša pošta.
J. Zadkovič-Fremantle, Australija, naročnino 7 šilingov (31 L.) v redu prejeli.
Kavaliči. Vidim, da imate fantje hudo piko na dve dekleti. Že utegne biti res, da niso, kakor bi morale biti, toda tako obdelovanje določenih posameznih oseb ne sodi v javnost.
Andrej Purič
TRST
Via Media it. 6
Kovaški
  mojster
IZVRŠUJE vsakovrstna stavbena dela, železne ograje In omrežja - akojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst - Izdeluje tudi železne rolettes. Poprave spopolnitve
Rčntgenološki
*avod
PRIMARIJA
dr. A. de Fiori
v GOIVICI Corso Vlttorio Emanuele III. 14.
Sprejema od 9-12 in od 2-4,
PLJUČNE BOLEZNI
Dott. CERRETTI
Radiologični kabinet je oprt: v Vidmu : Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sredah in petkih ob pop. urah).
i|llllllllllllllllllllLIII!ll!lllllllllll'lllllll!llllllllllfllll!lllllllllllllllllli!IIIIIIillllllllllllllllllllllllS
1 § Zobozdravnik
Idr. Sardoč D.
ordinira
v Trstu
via HI. R. Imbriani 16III
(Prej via S. Giovanni)
Primarij kirurg sanatorija Villa S. Giusto ih občinske bolnišnice v GORICI
Dr. Lojze Sussig,
prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorja Hohenegga, sprejema vsak delavnik od 2-3 popoldne Corso Verdi 21, II. Telefon štev. 196.
"'   mn mi'n iti m:
cdBbeni Čevljarnica FORCESSIN
od 9-12 in od 3-7.
   mumiji ..........
Trst
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
via Caprin 5 pri Sv. Jakobu
Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste.
Le k Forcessinu vsi hlt6, da sl obujejo nogš.
On šiva trdno In močno, pa elegantno In Iep6.
Ko pa račun vam naredi, 8e vam celo poceni zdi.