Gospodarske stvari. Poravnava obtočanih goric. Iz govora g. Antona Sticglcrja, vinorojea v Mariborn, 17. avg. 1896. Letošnji kavrnki so nam obetali izvrstno trgatev. Žaliee, ta nada je kratko Irajala, kajli že evet se je zarad mrzlote in deževja ncugodno obnesel. Vrh lega so se pridružile še bolezni, katere so se v vlažnem vremenu močno razvijale, namreč: 1'eronospora viticola, rja; c-rni palož, Fikor; Oldium Tukosi, plesnivec; in ako mokrolno in deževno vreme skoro ne preneha, se bode tam, kjer še kaj grozdja je, pridružila gniloba na zelenih jagodah. Peronospora, rja, se zarad vednega deževanja komaj zabrani. Hazvun teh poškodnih glivic se je letos obilno prikazal grozdni črv, Portix uvana ali Conchvbis ambiguella, črvič ali gosenca imenovan. Tem prikaznim, ki se deloma dajo premagati, se je na dalje pridružil največji sovražnik naših nasadov, namreč toča, ki je mnogo krajev Štajarske grozno poškodoval. Pisec tega misli le samo večje kvare, ki jih je uima trsovju učinila, pregledati, in posebno opozoriti, da zdaj pri poškodovanih goricah ne smemo rok križem držati, temuč moramo vse žrtvovati, da še gorice oliranimo in propada rešimo. Kaj je torej storiti? V trsnicah so nežni vrhunci cepljenih in necepljenih trsov večinoma pobiti, perje ali listeki polamani, ali vsaj razčesani in mladike hudo ranjene. Dobro bo te žalostne ostanke in sčasoma dorastle listeke z 2% bakreno apnenico opetovano poškropili, da se ohranijo in les še dozori; jeseni trsek osiplji z zemljo, da ne pozebe. Na spomhtd vzami trsje iz trsnice in ga odberi: popolno zarastli cepljaki se naj porabijo za nove nasade; slabejše obrezi in zopet v trsnico vsadi. Zdrave amerikanske podlage, vlačenke, na starem precepi in v trsnico vsadi, ali jih v gorici za nov nasad porabi, da jih drugo leto zelenčkaš, na zeleno cepiš in še le tretje leto spomladi na pravo mesto pogrobaS, ali pa že drugo Ieto majnika na star čepek vcepiš. Amerikanske vlačenke iz sorte: Riparia, Solonis in Rupestris, kakor tudi letos na te podlage v nasadih opravljeno zelenčkanje, je brž toliko poškodovano, ker so mladike še zelo nežne bile, da se na teh podlagah ne bodo dali rezniki napraviti in precepljene mladike ne pogrobati. Ako je precepljena mladika ohranjena ali za kolom ali v goščavi zdrava ostala, moraš nove mladike povezavati, rje varovati ali Skropiti, da še les zadosla dozori. Jeseni pa trs položi in z zemljo pokrij. Ako so precepljenci zimo dobro prebavili, jih zamoreš bodočo spomlad na svoje mesto pogrobati, ali za obkorenitev vložili, in bodoče leto za vlačenke, živice, v nasadih porabiti. Na izbranih amerikancih se morajo bodoče leto vse panoge tišič na ritkah porezati. V rodnih goricah, ali so mlade cepljene, ali so stari neprecepljeni nasadi, je posebno treba paziti, da še žive, čcludi po toči razčesane listeke z 2% bakreno apnenico marljivo škropirao, naj bi vsaj nižejše oke, ki navadno na ritkah mladike sedijo in so večinoma manje poškodovane, popolnoma dozorele. Tretjačo ali tretjo kop opraviti je hvale vredno delo, ker zrahljano zemljo loplota in zrak ležej prošinjata, trse novo oživljata, da se novi izrastki in listeki prikažejo, ki dozoritev lesa osobito pospešujejo, posebno takrat, kadar je iesen ugodna. Vrhec teh mladik in izrastkov se priškrcati ne sme. Osipava mladih in starih trsov v pozni jeseni z zemljo se jako priporočuje, da se ohranijo spodnji deli trsa, ako bi sledila huda zima. Ako je zima ostra in mrzla, trs rad pozebe, posebno ondi, kjer ni bil osipan. Rez se bodočo spomlad na dobro prezimljenih trsih tako opravi, da previsoke starike z dolgimi kolenčki do nižejših mladik, izrastkov, podrežemo, in dve ali Iri šibe na kratke reznike z dveraa ali tremi okami obrežemo. Na taki način odstranimo najdolgši kos poškodovanega trsa, in dobimo zdrav les. Ako napravimo reznik na dveletnem lesu, zamoremo že bodoče leto trgatev pričakovati. ako nam nasade nova uima ne pohabi. Kadar je' stare trse zima skvarila, kar se na razpokanem lesu spozna, in se na visoki vzrasli prej zgodi, ko na nizki, se mora podreza do zdravega lesa ponižati. Potem, ako tako nizko podrezani trs ali pen še sploh ozeleni, moramo iz pena ali iz reznika izrastle mladike, brž ko so 10 do 15 centimetrov dolge, odlomiti ali opleti; le najmočnejše enakomerno okoli pena rastoče šibe 3—5 po jakosti ali moči trsa moramo pustiti, katere se bodoče leto obrežejo na reznik z 2 do 4 okic. Mladike, ki iz teh reznikov prirasejo, ne rodiio veliko grozdja in se smemo, ako nam uima upa ne umori, še le leta 1899. nadjati obilne trgatve. Sejmovi. Dne 7. septembra v Vojniku, Zrečah, pri Sv. Jederti pri Laškem, na Sv. gorah in v Kapelah pri Brežicah.