Krepak stisk roke, pozdrav s prijateljema in na­ jina krama izgine v nahrbtnik. Vsi štirje družno odidemo pa Maričkini polici na greben Planjave. Sledi dvajsetmetrski spust po gladkem stolpu v grušnat kotel. Klin se maje. Ko ga skušamo bolje zabiti, se pa odlomi. Kmalu srno na okreše!jski strani Planjave. Megla je izginila in zopet je po­ sijalo sonce. Mudi se nam. Z doživetji bogat dan se nagiba h kraju. V duši je zrasla nova radost, radost nad srečnimi in ne­ pozabnimi doživetji. Sreča - to je biti z naravo, jo gledati in z njo govoriti, pravi Tolstoj. Centralna smer v Planjavi (IV). 2. ponovitev, plezala 18. VI. 1967 Janez Kunstelj in Janez Gradišar (AAO). NOVO V LEDENI DOBI Pavel Kunaver Mi gorohodci se za ledene razmere in ledenike v Alpah in drugih gorovjih na naši zemlji še po­ sebej zanimamo. Podrobno raziskujejo te pojave meteorologi, geologi, geografi in drugi, nam pa so pri srcu, ker so norn posebno v zadnji ledeni dobi na Zemlji iz malone brezobličnih kamenin­ skih gmot na razne načine nagrmadenih, dvig­ njenih, nagubanih in narinjenih - izklesal i seda­ nje lepo oblikovane gore in doline. še danes pa krosi Alpe 1300 večjih in manjših ledenikov, ki pokrivajo s svojo bleščečo odejo 3400 krn 2 površja, da ne omenjamo mnogo večje površine ledenikcv v Himalaji, T:enšanu, Kordiljerah in Andih, pa orjaškega celinskega ledu v Grenlandiji, in dru­ god v Arktiki, predvsem pa na Antarktiki. Led je še vedno na delu pri preoblikovanju zemelj­ skega površja in njegovo delo še vedno prouču­ jejo, kakor tudi vzroke njegovega nastanka, tra­ janja, pa tudi bodočnosti. Našo znanost je zelo mlada, kakor tudi je človek razmeroma mlad na stari Zemlji. Spoznavanje ledenikov pa je še po­ sebno novejšega datuma. Posebno trije dogodki so znanstvenike opozorili, da ni vse tako mirno no gorskih ledenikih, kakor se zdi na prvi pogled no ledenih veletokih med gorami. Ko je šel učenjak de Soussure l. 1788 na Mont Blanc, so njegovi nosači na povratku pustili neko lestev v eni od razpok v vrhnjem delu ledenika Bossons. L. 1832 so jo našli okoli 4500 rn proč in niže. Ledenik jo je torej nesel vsako leto okoli 300 rn naprej proti dolini. L. 1824 je neki vodnik padel v razpoko na ledeniku Maledetto v Pirenejih. Niso ga mogli najti, do­ kler go ledenik sam ni izročil l. 1831, a okoli 1600 rn dalje in seveda niže od krajo nesreče. Maledetta je samo pobočni , ne dolinski ledenik. Vsako leto se je premaknil le za okoli 14 rn. Plaz je leta 1820 zgrabil tri vodnike iz Chamonixa in jih odnesel v neko razpoko blizu vrha Mont Blanca. Niso jih mogli najti. L. 1861 pa so od­ krili njihove ostanke na koncu strmega Bosson­ skega ledenika, ki je od kroja nesreče oddaljen okoli tri in pol kilometre. Na leto je led z rnrt­ v:rni vodniki potoval po 90 rn proti dolini. Ko je bilo raziskovanje v Alpah že zelo v teku, so med drugim opazili, da v zadnjih 100 letih ledeniki zelo nazadujejo. Samo v avstrijskih Al­ pah so izračunali, da so se ledeniki pokrite po­ vršine od leta 1870 do danes pcvprečno skrajšali za okoli 20 do 25 %, deloma pa celo za 36 %, Veliki ledeniki v Zahodnih Alpah so izgubili na stotine milijonov rn 3 svoje vsebine, a še usihajo. Glociologijo je postala važna in pomembna vedo, ki je odkrila zanimive, za življenje na Zemlji važne dobe - zanesla pa je tudi neko negotovost in nezaupanje v stalnost sedanjega podnebja. Velike in bistre glave so problemu poledenitve na naši zemlji posvetile mnogo časa in pozornosti, o končnega odgovora na vprašanje »zakaj« še vedno ni. Po zadnjih ugotovitvah je naša Zemlja okoli 5 milijard let stara. Iz pretežne večine prvobitnih kamenin ne morejo več določno dognati, kakšno je bilo podnebje ob času, ko so te kamenine nastajale. Drugače pa je s tistimi, ki so nastale v zadnji milijardi let in na nekaterih je bilo mogoče dognati, ali so se oblikovale ob sode­ lovanju ledenikov. V tej dolgi dobi se je večkrat dogodilo, da so tudi do 3 km debele plasti ledu pokrile večja pobočja na raznih celinah. Okarnenine jasno pričajo, da so v vmesnih časih vladale na Zem­ lji ugodnejša podnebja, topla v danes mrzlih deželah A ljaske, Spitzbergov, Gronland:je in tudi na Antarktiki. Tam so nekoč živele tropske in subtropske živali in rastline. Zadnja ledena doba. ki jo je preživlja la naša Zemlja, se je verjetnv začela pred približno 2 ½ milijona leti. Zapustila nam je v kameninah in 267 usedlinah zel o jasne price dogajanj v času od tokrat do danes. To zadnjo ledeno dobo ime­ nujemo pleistocen. Zelo natančne raziskave najprej v Alpah, potem po po vsej Zemlji so dognale, do so to ledeno dobo, pleistocen, prekinjale tople medledne pe­ riode. V pleistocenu je debelo ledeno plast pokrilo Evropo do 50° severne zemljepisne širine, Severno Ameriko celo do 40°, Azijo po največ do 60°. V Alpah so tedaj segli ledeniki do pod­ nožja, npr. pri sedanjem Bodenskem jezeru do njegovega spodnjega konca, pri italijanskih alp­ skih jezerih do gričev, kjer danes zori južno sadje, pri nos do Mosta no Soči, do bližine Radovljice, savski ledenik je bil čez Korensko sedlo poveza n z dravskim ledenikom, itd. No južni polobli Zemlje razen no Antarktiki ni bilo celinskega ledu, poč po so se zelo povečali ledeniki v gorovjih; večji obseg po je doseglo poledenitev v Avstraliji, no Novi Zelandiji in v Patagoniji. Tokratno veliko napredovanje ledenikov je izbri­ salo s površja večino prvih stopenj poledenitve, zato se še ni posrečilo dokončno 1.gotoviti vseh stopenj ledene dobe. V Evropi so ugotovili poleg nekaj manjših tri glavno veliko področja pleistocenske ledene dobe: 1. Alpe s šestimi stopnjami. M ed vsako je bilo še medledno ali interglociolno toplejšo stopnjo. 2. Severno in srednjeevropsko področje je imelo pet stopenj. 3. Severno nemško po štiri stopnje. V Severni Ameriki so zanesljivo ugotovili štiri glavne poledenitve v pleistocenu; usedline v Ka­ ribskem morju in v Atlantskem oceanu po pri­ čajo o osmih stopnjah. Začetkoma so glociologi trdili, do je pleistocen­ ske ledene dobe konec in do živimo sedaj dokončno zopet v toplejši dobi. To gotovost po je pologoma izplohnelo in pojavilo se je po­ membno vprašanje: A I i ne živim o se do j le v eni izmed vmesnih top l ejših dob pleistocena, ali se ne bo po­ led e nitev v večji ali manjši meri ponovilo? Danes je razloček med srednjo temperaturo no ekvatorju in srednjo temperaturo v polarnih kro­ jih nekaj nad 150 C. Fosilije iz toplih vmesnih dob pleistocena dokazujejo, do se temperaturo v tropski ni dosti razlikovalo od današnje, v polarnih krojih po je bilo vsaj toplo, če že ne subtropsko ali celo tropsko klimo. Tudi v pred­ glociolni dobi so bile toplotne razlike med ekvo- 268 toriolnimi in polarnimi deželami monjse od današnjih. Zarodi teh dognanih razlik in nastajanja posa­ meznih stopenj poledenitve v pleistocenu in vmes zarodi ugotovitve občasnih poledenitev v stoti­ nah milijonov let starejših geoloških dob (npr. v permski in karbonski dobi) so se začeli znan­ stveniki ubadati z vprašanjem, k o j j e po - vz roči l o ohladitev in s l edečo p o­ ledenitev velikih področij no Z em­ I ji. Izmed astronomskih trditev se eno glosi: Sonce je šlo skozi velikanski oblok kozmične snovi in njeg ovo obsevanje Zemlje se je temu primerno zmanjša lo. Sodobne ugotovitve po obratno trdijo, do je v 1 ½ milijona letih Sonce preteklo ogrom­ no razdaljo, okoli 160 svetlobnih let (1 svetlobno leto= 9,5 bilijonov km), o najnovejši optični in rodioteleskopski v tem ogromnem medzvezdnem prostoru niso odkrili nobenega takega obloka oli kozmične megle . . . Druga trditev pravi. do je n e en o k o m er n o sevanje Sonca povzročilo nastajanje ledenih in toplih dob - sedaj po dobro vemo, do S o n c e n i zv e z d o p r e - m i n je v o I k o. Noš v svetu dobro znani astronom Milonkovic je postavil drugo teorijo. Sončno sevanje je odvisno od skupnih vplivov oblike zemeljskega tira, pre­ cesije, ekocentricitete idr. Vzporedja med Milon­ kovicevimi ugotovitvami in geološkimi dobami t er klimatskimi cikli niso mogli odkriti. Milonkovic je pokazal no 50 toplotnih minimov v času 2 ½ milijona let - pleistocenskih poledenitev po je mnogo manj. Toko je ostalo vprašanje o vzrokih velikanskih dogajanj no zemeljskem površju odprto. Rešitve sto se lotilo sodelavca City Collegeo v New Yorku in Lomontovego geološkega observatorija no Kolumbijski univerzi, Donn in Eroing. Zgradilo sto v zadnjih letih novo teorijo, podprto z raz­ iskavami učenjakov v Evropi in Ameriki. Samo no krotko moremo tu priobčiti važne ugotovitve, ki bodo pomagale pologoma pojasniti nastajanje ledenih in vmesnih toplih dob pleistocena - in bodočnosti . .. V sedanji geološki dobi so severno in južno po­ larno področja zelo izolirano od tokov svetov­ nega oceana in zato tudi od vplivov in izmenjave toplote no zemeljskem površju, soj oceanski to­ kovi mnogo prispevajo pri porazdelitvi toplote no Zemlji. Severno ledeno morje ločujejo od oce­ anov Ameriko, Evropo in Azijo in vrzel med Gri:inlondijo in Evropo je razmeroma majhno. Nizko temperaturo obeh področij je posledico visoke zemljepisne lege, ki povzroča poledenitev. ~- - -- ,..-_ #- >. -~ ;...;;.<.-- r~ ~ .... .,.#2 - ~ ,,,. :IIP L ,r ~ ,, -· · ~ - ·::---q~ -~ { ,, ...-.c;::.. ~ .--.:: .. - . . Motiv hude zime na Veliki planini Imamo po dobre dokoze, do so se veliko pod· rečjo vrhnjih zemeljskih plasti premaknilo nad notranjostjo Zemlje. T. i. Poleomognetizem nam dokazuje med drugim, do je v stotinah mili• jenih let magnetni tečaj prepotoval ogromno pot in je bil nekoč celo no ekvatorju v Tihem oceanu. Sedanji položaj je dosegel šele v raz­ meroma novem času, v miocenski dobi, pred nekaj desetimi milijoni let. Zemljepisni tečaji po so po tej teoriji nekako povezani z magnetnimi tečaji in so vedno v njihovi bližini. Toko je torej tudi zemljepisni severni tečaj v teh silovitih do­ bah potoval od zahodnega delo Sev. Amerike čez Tihi ocean do ekvatorja dalje proti zahodu čez sedanjo Japonsko in vzhodno Sibirijo do današnjega kroja sredi Severnega ledenega morja. Povod za tako »potovanje tečajev« je drsenje zu. nonjih plasti Zemlje nad notranjimi, do pridejo v tako zemljepisno lego in višino okoli 90°, in so izpostavljene ustreznim klimatskim vplivom. Foto Vlasto Kopoč Toko je razumljivo, do je bil nekoč severni geo­ grafski tečaj v severnem Tihem oceanu, južni ali v južnem delu Atlantskega ali sosednjega Indij­ skega oceana. V takem položaju slo bilo oba tečaja v območju prosto se g:bojočih in krožečih oceanskih tokov, ki so prepreči li zmrzovanje vode in hudo ohladitev zraka, tudi okoli tečajev, soj vemo, do vodo bolje in globlje vsrkava in za­ držuje toploto kakor celino. V tem primeru so bile današnje polarne dežele bl;zu tropskega področja, in tako tudi lahko ra­ zumemo živalske in rastlinske okomenine no Grčinlondij i, Aljaski in no celini Antarktike. Tok položaj polarnih področij, rozprostirojočih se okoli tečajev no oceanih je povzročil dokaj enotne in podobne klimatske razmere po vsej Zemlji - ki so bile v velikem nasprotju s se­ danjo razdelitvijo v tropske, zmerne in mrzle pasove. Tečaji po so se pomikali dalje in pologoma do­ speli do sedanjega položaja. Razvil se je strogo 269 .,.,.,. pasovni podnebni sistem. Kamenine iz teh dob pričajo, do je bil prehod k poslabšanju v visokih zemljepisnih širinah postopen in do se je pričel že pred okoli 60 milijoni leti, v oceanski dobi. Šele ko se je po dolgih dobah podnebje tam okoli tako ohladilo, do se je mogel tvoriti stolni ledeni celinski led - pokrov no obeh najvišjih zemljepisnih širinoh, se je začelo pleistocensko ledeno dobo. Sledeče menjavanje ledenih in toplih - glocial­ nih in interglaciolnih stopenj je bilo noto od­ visno od vloge, ki je zadrževalo in napajalo ledeni pokrov, celinski led. Zakaj so nekatero področja obdržalo celinski led, tudi po začetku nove vmesne dobe, drugo po so se go znebilo? Antarktično celino pokriva še sedaj do 2 ½ km debel celinski led. Z enakim ledenim pokrovom, ne dosti tanjšim, je pokrito tudi Grenlandijo, ki meri 2175 000 km. Nič ledu po ni ostalo v Severni Ameriki, kjer se je v posameznih obdobjih pleistocena rozpro­ st:rol celinski led še bolj no debelo tja dol do ležečih toplih medglociolnih dobah (deloma tudi 40° sev. širine. In to silovito veliko ledeno ploščo je popolnoma izginilo tja gor do some obale Severnega ledenega morjo. Imamo celo dokaze, do Antarktiko in Gronlondijo v medledenih do­ bah pleistocena nista izgubljali svojega ledu. To dokazujejo posebno usedline v obrežnih morjih, komor se je usedal iz tajajočih se ledenih gor, ki so se lomile od antarktičnih in gronlondskih ledenikov, vs:pojoči se ledeniški grušč in pesek. In vendar je srednjo temperaturo v severni Ko­ nodi, Gronlondiji, pod lediščem - po je le n~­ zaledenelo. Odgovor je razmeroma lahak. An­ tarktiko in Gronlondijo obdojojo razmeroma tople vode oceanov, ki so dajale temo dvema področjema dovolj padavin za vzdrževanje ce­ linskega ledu v vseh obdobjih pleistocena - glociolnih in interglociolnih. Ogromno Kanado po je puščavo z nezadostnimi snežnimi padavinami, ki bi mogle vzdrževati celinski led v vseh obdobjih, soj meji no severu no zamrznjeno Severno ledeno morje, no zahodu po no visoko gorovje, ki go močijo zahodni vetrovi in komor se odtekajo tudi tamkajšnje reke. Mehiški zaliv po je predaleč. Ko se je severni tečaj šele približeval sedanjem mest u, si lahko mislimo, do je bilo to morje med Evropo, Az:jo in Ameriko še nezaledenelo in je oddajalo dovolj vloge sosednji nizki Kanadi, do se je začel delali celinski led in do je obstal, se širil proti jugu tja do 40° in tudi v teh krajših dobah dob:vol dovolj padavin. 270 V Sibiriji je bil položaj drugačen. V ogromnem kontinentu je osrednjo puščavo zadrževalo šir­ jenje celinskega ledu, ki se je obdržal le blizu Severnega, začasno še nezamnnjenego morja. V dolgih dobah po se je tudi to morje med celinami zadosti ohlod;lo, medtem ko je celinski led pokril no široko sedanjo Kanado, Sibirijo, Severno in Srednjo Evropo. Te poledenele pokra­ jine so si tako ustvarile svoje ledeno podnebje, zadosti ohlajeno morje - sedanje Severno le­ deno morje po je zamrznilo - in tud i nad njim se je zgradilo novo podnebje. Sedaj zamrznjeno morje ni moglo več vzdrževati z vlogo celinskega ledu v Kanadi, Sibirij i in Evropi. Začel se je umik celinskih ledenikov. To teorijo podpirata spredaj imenovano znan­ stvenika z raziskavami in dognanji no školjkah, oz. s pomočjo kisikovih izotopov v apnenčastih lupinah teh školjk, ki so odvisni od temperature vode, v kateri školjke žive. Te povsem sodobne raziskave, ki upoštevajo oboje - merjenje tem­ perature no osnovi kisikovih izotopov ter radio­ karbonsko časovno do ločanje kažejo, do je po­ ledenitev doseglo višek pred 18 000--20 000 leti, oceanske vode po se niso ogrele nad t. i. glo­ c:olni minimum še tja do pred 12 000- 14 000 leti. Zarodi tega je vodo v oceanu tudi le malo iz­ hlapelo in manjše padavine niso več zadostno »hranile« celinski led - ki se je začel krčiti. Do časa po, ko se je ocean toliko ogrel, da je zoče l res zadostno izhlapevati in so se padavine povečale, se je celinski led v Ameriki in Severni Evropi hudo skrčil ter se je to krčenje, tajanje ledu posebno pospešilo pred okoli 11 000 leti. Oceanske usedline kažejo, do se ogrevanje oce­ ana ni ustav:lo do pred 2000--3000 leti. Ti dogodki se ujemajo, ali bolje, so dokazani sedaj le za zadnjo minulo ledeno dobo - stop­ njo pleistocena - teorijo lahko pojasnjuje tudi menjavanje minulih stopenj te ledene dobe. Toko se je po slajenju celinskega ledu v Ameriki in Evropi dvignilo gladino morja in toplotno me­ njavo med Atlantskim oceanom in Arktiko se je povečala, arktični led je polagoma izginil - vmesno sedanja medledeno dobo pa je samo možnost za začetek nove ledeniške stopnje ... Vemo, do se je led no Severnem ledenem morju fo hudo stanjšal, do se do nekoč sicer težko dostopnih oboi Grenlandije v zadnjih desetletjih mnogo lože prodre; do se je dobo za obisk ladij no Sp:tzbergih več kakor za polovico podaljšalo ; do so se mnoge jate rib, posebno polenovk, pojav.le precej v;soko ob Gronlondiji. Ali po je mogoče, do bi Severno ledeno morje ostalo brez ledu? Sedanjo ledeno površino Severnega lede- nego morja odbija 60---65 % od Sonca prejete svetlobe nozoj v vesoljstvo - nepoledenelo morje po bi vsrkalo 90 %, odbilo po samo 10 % svetlobe. Trenutni temperaturni položaj tam gori je delikaten in blizu ravnotežja, ki bi le malo premaknjeno moglo povzročiti hude negativne ali po pozitivne posledice. če bi se Severno ledeno morje, ki meri okoli 16 milijonov km 2 , znebilo ledu, bi no leto dobilo + 2,63 X 10 21 kalorij, kor je 10-krot več kolikor bi bilo treba, do se stojo tam gori no severu ves led enega leto. Precej zapleteni račun po kože, do bi to morje za dalj časa ostalo odprto in postalo vzrok, do bi no sedanjih celinah Sev. Amerike, Sev. Evrope in Azije začel zarodi večjih padavin ponovno nostojoti in se delati celinski led. Ko bi v zadostnem obsegu zopet pokril to področja, bi temperaturo zopet začelo tudi no morju tako podati - do bi začelo tudi morje iznovo zmrzovati ... In nauk iz tega? Dokler bodo tečaji no sedanjih izoliranih področjih, lahko pričakujemo dvoje: 1. Še vedno izmenjavanje ledenih in medledenih stopenj. Sedanjo ledeno dobo (sedaj živimo v medledeni stopnji) trojo komaj nekaj milijonov let, geologijo po nos uči, do so v davno minulih geoloških dobah trajale ledene dobe tudi po več deset milijonov let. 2. do se bo podnebje no zemlji še dolgo časa delilo no mrzlo, zmerno-toplo in tropsko pod­ ročja . In noše Alpe? Zgrajene so sicer deloma iz pro­ storih kamenin, deloma iz več stotin milijonov let starih hribin po tudi nekaj mlajših; po na­ stanku samem po spadajo Alpe v vrsto mlajših gorovij, ki so le nekoj desetin milijonov let store. Dož;velo so svojo prvo ledeno dobo z več stop­ njami in so z nami, še mnogo mlajšim člove­ štvom, sedaj v topli medledeni dobi. Ledeniki po so jih do sedaj tako lepo oblikovali, do vzbujajo v nos občudovanje in ljubezen. Zdaj zelo naza­ dujejo. Do kdaj, ne vemo. Izrabimo z vsemi s:lomi to njihovo per:odo lepote. Kakšne bodo Alpe čez, rec:mo, 10 000-20 000 let, in koko in od kod jih bo g ledal človek, po nne pove nobeno prot'ko« ... MOJ BRAT JOZE Pavel Kunaver 1 Uom ooro,e „ moro okloom