sp
dar
brtnišk
narodn
rh -aio vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90kr
J posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
Ljubljani v sredo 31. januarija 1866.
Gospodarske stvari.
sadí. ž njo pod korenine seže in tako sadiko nepoško-
dovano z zemljo vred kviško vzdigne. Vsaki hip naj
Poduk
se pa le toliko sadik izkoplje, kolikor se jih za posa-janje potřebuje. Ce se jih več izkoplje, se morajo
,	1 vuun '	JanJe potřebuje. Oe se jih več izkoplje, £
kako naj posamezen gospodar ali pa cela soseska dobro s prstjo zagrebsti, dokler se ne posadé.
obdeluje
svoj gozd
(boršt), da si izredi lesa.
(Dalje.)
Starost gozdnih drevesec za presajanje.
Kako se seme gozdnih dreves seje? Za posetev se mora zemlja konec poletj
Starost sadik za presajanje je različna
seni čvrsto prekopati in prerahljati
?
a ali da se seme
Je
del po sorti lesa ali druzih okoliščinah ravná
in se veci-
Bor
priliko
y
na
>
se vtegne že v prvem letu presaditi, smreka
m
lad
posej
Zato se mora, predno se seme seje,
, da se zeló mehka
mecesen itd. v drugem
y
v
spomladi še enkrat zemlja prekopati in prhka napravi ~
Potem se
pa
gr e d
razdeli
y
pa se bolj pusto sade
v
tem ali celó v
y
hrast, bukev, javor, brst itd
m e m
letu
čisto
mlj
naj
se
kakorj_
podolgama razorčki po 6 paicev saksebi, ali s kako podnebjein kjer rada in pôgostoma slana pada", bolj prilično matičico ali pa s kako palec debelo dilo, ktera storiš, ako že precej odrastle in postarané sadike sadíš
na vrtih navada. Po gredicah se napravijo
>
pa
y
razorčki
po
palce
saksebi
ali
kako
podnebj
jim pašna živina in divjacina škoduj
majhne in mlade sadike prst jako kuštrasta in zaraŠČena,
e oštro
iu« x lj ui v jauiua o c* w v* va j ^ y cv j \j i
rada in pogostoma slana pada
bolj
se po
robu
v
mlj
kakoršno seme je razorčke poseje in z zemljo zasuje
pritiskuje , bolj ali menj globoko, setev odločeno. Seme se z roko v
Da se morajo
gredice proti pleti, da jih plevél ne prerašča skrben gospodar
to vsak
Pravi čas sajenja. Sadike saditi je po zdanjih skušnjah sp omlad
• y •	v	I	i	1	i	•
sam
zemlja, če
vé
po kakem dežj
ravno tako se mora
tudi
najpnpravnisi cas listje
y
malo
pred
po
vrhu skorjo dobi, zrah
poganjati aii prav za prav zeleneti. J
predno drevje začne
bi
takrat nasvetovali, kadar se do tacega kraja kmali spo-
Ijati, o suši večkrat polalkôma poškropiti itd. Umen mladi priti ne more, ker trpé v jeseni posajene sadike gospodar vse o pravém času poskrbí, da mu seme v celo zimo veliko zmrzlino, in je zemlja, dokler se jame kalu ne zastaja, ampak o pravi dôbi iz zemlje pribode natura gibati, dostikrat tako trda , da se korenine ni-
in spešno raste.
kakor ne morejo razvijati in rasti, kakor bi imele
Seme gozdnih dreves.
gledati
Kar se tiče semena gozdnih dreves, se mora na to
je, kar je le moč, dobrega jedra, zdravo,
da
Sadike presajati. Pri presajanji sadik se mora ondi
y
se
mislij
jamice za nje kopati, s plevélom , travo in enako šaro
~	y	JW ,	J ^	J-MVV/ , «V ^ £5 <•* J ^ ^ ,	J--------—J~ ---X----7	I-----------7	-------- ~ —
zrelo in kaljivo. Ako bi imel kdo seme kupiti, ktero preraščeni kraj potrebiti in počistiti, in zgornja vrsta
ni zanesljivo, pa ga še drago plačati, veliko pametnejše
rodovitne
mlj
razrušiti in prekopati. Potem se
če
stori, da siga dá sam nabirati; zato delo so kmečki je mogoče na severni ali zahodni strani, kopljejo jame
fantiči prav pripravni
Cas
-----v ^lij^iaYUi« vao ^ auaj ou
tako imenovani storži popolnoma zreli, in kdaj seme Kamni ltu. zaznamovajo ; Kopajo se jam] listnatega drevja dozori, je slehernemu gospodarju tako-le: lopata se zasadi precej globoko v
v^ ----#	---;
kdaj so češarki šilovja aii
kdaj
seme
primerni daljavi ena od druge, ktere se s količi ali kamni itd. zaznamovajo ; kopajo se jamice z lopato
dobro
znano
y
ta čas se mora dočakati, kajti nezrelo tako napravlj
mlj
m v
špranjo ali s kakim špičastim kolom
seme ni za nobeno rabo, prezrelo seme pa se tudi rado narejeno luknjo se sadika vtakne. Pri tem opravilu se
razprasi in pri vetru razleti. — vesai &uv »uci^«*- ^v*« u« w ^»^uauj v*« og aui^umv	aiu^oa
pfen) iglastega drevja prinesi v zakurjeno hišo, ali deni lepó razprosté in zaspó s perstjo , ktera naj se okrog jih na tak kraj , da jih solnce jako pregreje, in kmali nj ili precej potlači, — za to opravilo se posebn
Cešarkov (Nadelza- mora na to gledati, da se korenine ne podvijej
ampak
Butt
boš videl
da se jim jamejo počasi^ luskine odpirati in
lerj
sadilnica" priporoča. Kadar se sadike sadé
y
se
semensko zrnje iz njih izsipati. Ce češarke v žaklji mora pred vsem na to gledati, da korenine v svoji na-večkrat premešaš, tem preje seme iz njih spraviš
__turni legi ostanejo, da ne ostanejo v prerahli prsti
seme je gotovo priprávnejše za posetev, kakor ampak se morajo vrlo ž njo zasuti in krog in krog pri-
tlačiti, pri vsem tem pa ne pregloboko posaditi. Ravno
eno.
Kako
se mlada drevesca iz drevesnic kopljejo?
tako koristno je
y
da
se
janj
Ko so drevesne sadike dovelj krepk
pusta
mlj
jamice
y
ondi
je slaba in
t
okoli sadičinih korenin nekoliko rodovitne
pripravne, naj se o pravem času izkopljejo
in za presa- zemlje posuje, krog njih porahljá in potlači, da se krog
toda
® posebno skrbjo , da se jim korenine ne poškodovaj In P°trgajo. Najumnejše se pri tem delu vêde tišti, kdor
in krog votline in špranje zasujejo
vrh
emlj
okrog
sadik se more tudi z narobe položeními rušami oblo
sadike lopato precej globoko v zemlj
v • 1 •
ziti
Kdor tak
za-
dela
(Dalje prihodnjiČ.)
y
delo prav opravi
î

Gospodarske novice.
$
m
• * ('.Redka prikazen.) 14. dan tega meseca se je kráva srednje velikosti v županii Brnaševi otelila s ttfemi telčici; vsi samci bili so dobro in lepo izrašóeni ••»''in prilične veličine; prvi in tretji živita, al drugi je čez
24 ur poginil.
* (C bel ni roj pozimi). V nedeljo 28. dne t. m. so lovci videli nad Glogovico podbržkega kantona na solnčnem kraji Čbele rojiti; roj se je podal v votlo drvó. Pač redka prikazen nenavadno tople zime, ako je izlet čbelni res bil roj?
Narodne stvari.
Kmet in narodnost.
Spisal dr. J. Mencinger.
(Dalje.)
Ali se dá kmet vneti za ktero idejo?
Gotovo. Ravno kmet je v svojem čutji nepokvar-jeni del národa. Njegove čutnice prenesó mogočno in stanovitno navdušenje, tako navdušenje, da postane kmetu značajno in se združi z njegovimi starimi šegami; da! kmeta si brez tega navdušenja misliti ne moremo. Tako se je, postavimo, z značajem slovenskega kmeta združila pobožnost in gorečnost ne samo za notranjo, temuč tudi za vnanjo Božjo čast. Ta gorečnost je pri Slovencih veča kakor pri drugih sosednih narodih.
Ako bi bili v zadnjih stoletjih imeli na Slovenskem kak okraj samih prostih premožoih kmetov, ako bi jih bili imeli vsaj malo pred letom 1848, videli bi bili tudi, kako se kmet dá navzeti duhá svoje kmecke svobodě in kako je pripravljen celó v krvavi boj iti za njo.
Ideja, za ktero se kmet vname, mora se dalje pri-legati kmeckemu srcu, njegovemu značajnemu čutju; ona ga ne sme vreči iz njegovega stanů, ampak le utr-diti ga v njem; mora biti jasna, razumljiva in izpe-ljavna; prijeti mora kmeta za njegovo dobro stran: za čast in nravo; zadnjič mu jo morajo v srce vliti res-nobni ljudje, ktere časti in jim zaupa.
Taka ideja je ravno národnost ali za nas slo-venstvo.
Navaden razloček med gospodo in kmetom je, da gospod govori nemški, kmet pa slovenski. Slovenski jezik je bil dolgo časa resnični kmečki jezik. Národnosti ideja tirja naravne pravice ravno slovenskemu — kmeckemu jeziku; tedaj prime kmeta za najstarejšo, za najbolj utrjeno stran njegovega značaja. Slovenski jezik je bil niži jezik, in kmet vé, da je bil ta njegov jezik velikokrat zanicevan in zametavan , kakor neoli-kan hlapčevsk jezik. Kmet, ki v sebi čuti prirojeni ponos svoje Človeške vrednosti in posebno tudi svojega starega stanu, je težko trpel zaničevanje svojega jezika, kar se še dan danes vidi v dveh podobah. Nekteri kmetje ravno zavoljo tega zaničevanja svoj jezik bolj čislajo, in čeravno nemški znajo, nalašc slovenski govoré z gospodom, ki slovensko slabo govori, ako vedó, da je gospodu močno mar jih poslušati, ali jih pa gospod poslušati mora. Nekteri kmetje pa so se trudili nemški naučiti, in govoré nemški brez potrebe tudi pred slovenskim gospodom, češ, da izbrišejo iz sebe madež kmetavstva, in da gospoda ne žalijo z za-ničevanim jezikom. Gospoda večkrat ušesa bolé, ko tak kmečko-slovensko-nemški jezik posluša, in smejal bi se, ako bi ne miloval kmeta, ki je tako odpadel od jezika in moštva in svojega stanů. Pripetilo se je, da je ravno tisti kmet, nemški in slovenski umeven, z od-vetnikom (advokatom) govoril slovenski, kadar je koga na tožbo dajal ; ko je pa enkrat sam přišel v tožbo in
prosit odloga, govoril je kolikor mogoče nemški. Več« krat sem videl kranjske Gorence, vinske tovornike, ki dobro nemški govoré in pišejo, dohajati v vinske kraje
in v neko mesto, kjer se mestjani sramujejo slovenski
govoriti, češ, da „bindiš iss garštig." Gorenci niso zi. nili nemške besede ne, pa imeli so tako moc nad pro*
dajavci vina, da so ti govorili samo slovenski, čeravno
jim je bilo zoperno. Sploh sem zapazil, da se nad Ljubljano kmetom srnešno zdi, vrezati jo po nemški dokler vsi slovenski znajo in so — trezni; tam pa so naši kmetje ravno premožniši ali trdni, kakor jim pra-vijo. V druzih krajih, kjer so manj premožni in so nekdaj imeli večo tlako, sem pa videl, da se pred gospodo skoraj silijo z nemščino. Veča sužnost in ubor-nost je tudi zastran jezika bolj podkopala kmečki značaj.
Ti nasprotni prikazni imate en vir v čutu , da je slovenski jezik kmečki jezik, in da pri gospodi ni v časti. Uni kmet, kmet stare korenine s tem, da slovenski govori z gospodom, časti svoj stan, in gospodu kaže, da se ga nič ne boji, in da ljubi svoj jezik, čeravno gospodu ni všeč. Drugi izprideni kmet pa je pohleven in gospodeboječ ; on skriva svoj slovenski jezik bolj kakor morebiti strgane rokave.
Tisoč let zametovanemu kmeckemu jeziku hoče nova ideja vredno in potrebno čast pridobiti. Ali ne bode kmeta budilo, bolj čislati svoj mili po neprostih očakih podedovani jezik, ko je zdaj postal vsem drugim enakopraven? Ali ga ne bode veselilo, da je sužnost nehala tudi njegovemu jeziku, kakor je pred nekaj leti nehala njegovi osebi in zemlji? Se le zdaj bo čutil, da je popolnoma prost na premoženji kakor tudi na duhu. Gori omenjenih dveh kmetov bo prvi mislil: „gospoda se je vendar enkrat spametovala"; drugi: „gospoda se nas je vendar tudi v jeziku usmilila; oba pa bota bolj moška postala. Ako se gospoda sama poganja za kmečki jezik, in kmet vidi, da ga z ljubeznijo rabi ter piše posebno v uradnijah, se mu bode zdelo, da se gospoda kmetu přibližuje; ker je gospoda viša kakor kmet, bo djal, da se k njemu ponižuje. Višava med gospodom in kmetom bo manja, kmet bliže gospoda, povikšan, in bolj se bo čislal. — Bati se ni, da bode kmet pre-vzeten. Saj se kmet nikoli ne povzdiguje nad svoj stan; on noče gospodovati nad gospodo; njej pušča vedno prvo mesto. Zdaj mu ne dopada, da se gospoda v njegove kmecke reči preveč vtika, in ne časti njegovih šeg in navad njegovega stanů in jezika, kakor se spodobi. Kadar bode pa videl, da ima v družinskih in občinskih zadevah povoljno svobodo, da se sme bolj prosto gibati, da gospoda pusti kmetu v njegovih rečéh govoriti pametno besedo , in da časti njegov značaj in jezik — takrat bo tudi on gospodo bolj spoštoval, in čutil, da je njemu bolj pravična, kakor ie bila nekdaj.
(Dalje prihodnjič.;	]
Te dní tajništvo razpošilja vpisne listine za 1866. (III.) leto, da se udom, poverjenikom in tajništvu zlajša
in okrajša posel, ki ga prizadeva plačevanje, pobiranje in vpisovanje dotičnih doneskov, ob enem pa tudi udom in Matici zmanjšajo poštni stroški. Vrh tega je veliko udov vzlasti iz duhovskega in uradniškega stanů v dveb letih gotovo tudi premenilo svoje stanovališče, kar tajništvu ne more biti znano, toraj bi pri razpošiljanji knjig lahko nastale velike sitnosti Matici in udom samim. Po tem poti se najlože v okom pride vsemu neredu
in naznanjevanji prememb. Ker se bode iz navedenih vzrokov društveni imenik vredil po dekanijah, ki so naj-
stanovitniša razdelitev slovenskih krajev, toraj se ome-
listine pošljejo tuđi tistim preč. gg. dekanom la
SiKW ž-'
van
škofij
niso
vzeti ta
liki pa
stino
dekani so ze
tržaške škofij poverjeniki), ki
bljanske
daj
v
se
cvet cele vojske, stebri glasovitega Bobovca. Misiil bi člověk, da so veteranci kakove rimske armade, tako urno se gibljejo, tako viteško se držé. Oboroženi so s
noverjeniki, z vljuano prošnjo, aa Diagoyoiijo pre-	mu^uii,	vi«ui,
F osel blagemu namenu na korist. Pri tej pri- beden tudi ni brez lesenega sčita.
ljudno prošnjo, da blagovolij
pre
sekirami, motkami
cepiči
vilami in plaňkami
;
pa
no-
ge prosimo gg. poverjenike, da v omenjeno li-
Za tem krdelom gré majhen suh možiček
iim
tudi DJ®
blagovolijo vpisati vse ude svojega okraj
znani iz Matičinega imenika ali
iz „Novic*
c
9 9
ki so liko macko pod nosom
>
z ve
m s praznim sodcem
ilttV	W V*. UVUV ti*	M.** M ^ M. M^UlUi OUUVUUi y pO
kterem tolče in tere neusmiljeno ; to je tambur ali
toraj
ki so morda letni donesek za 1866. leto že bobnar^ Cvrk. Kolikor je listja na drevji, toliko je
burek in šal v njegovi glavi, kolikor je trave na zemlji
toliko podob ali figur vé iz svojega klobuka narediti.
m
d ai tali« Pri obeh teh se vé da prazna ostaneta predalček, vstavi se pa dotična opomba v 5. predalček
Dr. L
An to
Tom
L
9
tajnik
Kratkočasno berilo.
Boj za puro.
Resnice in laži za predpust.
prvosednik. Vé jeziček mojstersko obraćati, pa tudi ušesi gibati
kakor bratec dolgouh. Tak tedaj je bobovski bobnar in humorist. Brž za njim koraka krdelo ravsarjev, fantov in fantalinov, hlapcev in hlapčonov. Vsi hrepené po tepenji, kakor lisica po kokoših, kajti svesti so si,
Pa
njih
da bodo danes Lukovce kozje molitvice učili, ni še konec armade; za fanti gré truma žen,
ua
čelu županova Marinka.
Vse
nosijo
Spisal Sak. (Dalje.)
To cesto prekopali so sredi mužavine v črni noči lukovski vojaki, in od obeh strani nastopila je v strugo
mož, na glavi klobuke, v rokah burkle gled!
hlače svojih strašen po-
voda.	^ 9 ^
župan Drevar, ogledovaje široki prekop.
Zdaj pa pojte
nam
če morete"
9
Tù bilo je brbranje, mrmranje, šepetanje, klepetanje, kakor bi gagalo sto tisoc gosek v enem zboru.
Za to trumo stopal je resnoben možak Andraš Go-drnjalo,
zasmeje se grcu 8iabo postati. To zdravilo bila je — lesková ba-
nosec zdravila za vse, kterim bi vtegnilo pri
99
Naj
po-
tina, in vracnik bil je
profoz.
Zakaj neki stopal je
pred dobro plavati učijo", pristavi Nace Krcel, ponoćni ravn0 za ženami? Za njim škakljala je vsa nadepolna
lukovski čuvaj. „Ta prekop še ni zadosti, gospod ge- zar0Vana bobovska deca, s ktero je bil Bobovec zmir neral, treba je pri njem še trdnjave ali kaštela, pa vo-
tako odřezal se je študirani kovač.
jakov
notri"
„Dobro si jo varni"
zadel, gospod hotman, brez kaštela nismo
djal je general. „Haloh! junaška kri
I ^ M	t M n /\ IT i H A 1 C C
pri-
za petdeset let naprej oskrbljen. Křikala in klicala je, da so ubogega profoza učesa bolela.
To je tedaj cela bobovska armada, gotovo ništa
imela Kserks in Atila veče in hujše. Obsegala je vès mite za lopate in sekire!" Hitro gibalo se je več sto bobovski rod, razun dedekov, babic in — deklet. Oho!
rok
9
kovač pa komandiral je „tù tako, in tam tako." tem napoči dan, in v lepem redu vzdigne se vsa bobovska vojska proti Lukovcu. Pogum švigal je iz vseh oči, in junaško srce tolklo je ob vsake prsi. Glasno bobnali so bobnarji (namesti bobnov imeli so prazne
sodce)
kje pa so ostale Micike, Anice in Terezike? Čujte jokale so domá v svojih kamricah. Pa zakaj ?
ker
čujte,
Ah!
za
ljubčeke, ktere so imele v Lukovcu
so mi-
ovu^oy, urno šukal je Stempihar Kolomaja velikánsko
zastavo v zraku, z debelim glasom zapovedoval je general. — pa kdo popiše vredno to vojsko? Ce bi mi
slile: gotovo še danes jim zavijejo Bobovci vrate!
(Dalje prihodnjič.)
pomagali vi Demokriti, Cervantesi in Vicki Dragani
tedaj
se
mi srce v
I j C LL1 UM ilij v> L vautuoi i u ▼ i\;ui L/iagaui^ -
bilo, ali jaz — jaz sam? Pri tej misli pade
deželnih zborov.
Iz deželnega zbora stajarskega.
hlače
in pero
z
rok !
Kako bi jih popisal, junake in junakinje iz vseh
zadnj
Iz Gradca 23. jan
*
(23. t
Predzadnja (20. t. m) in
kotov bobovskega sveta?
m.) seja našega deželnega zbora se mi
ti Muza ali Modrica dosti znameniti zdite, da tudi slovenski prebivav
ú Sta-
pÍ3arjev, ki si šepetala že v marsiktero uho bedarijo in jarskega in Slovenci sploh naj o nji žvedó. Najprej
pravnosti
norcijo, stopi mi na stran v tej turski sili!
moram opomniti, da v zdanjem zboru
Prvega pred vojsko zagledam korenjaka ponosne pričakovati ni, ker širocih govorov zrno je
postave, častito skušeno glavo
9
elej
»
mi
si svoje visoke časti in službe, stopa res pred svojo
Petra Kokota. Svest smo gospodje v deželi, mi smo omikani, in le če se nam
poljubi
9
vam neomikancem kaj damo
zadnjih sejah
armado, ko gospod kikiriki po dvoru, svojem haremu,	so metali tudi hude pušice na ministerstvo, ker je od
Zafrknjeni klobuk kinča mu rdeč čop, podoben gre-	pravilo Schmerlingov državni zbor in napravilo „tabula
benu, ;--- 2--------- ---......— " ---------------- i - i-
Kokota.
in po njem pozná cela vojska svojega vodja
rasa.
desnici drži znamenje poveljniške časti

Ker so pa z ministerstvům v zameri, se kaže, da
storiti, kar so storili pod prejšnj
vlado
silno žezlo, debel bet. V levici nese pa iz moćnih desak Madjari in Hrvatje, češ (kakor je poslanec Frank očitno narejen ščit, ki mu ima služiti za brambo pred udarci v zboru opomnil), da le avtonomisti še morejo Avstrijo
Veselja igra srce slednjemu Bobovcu, osrečiti! Zastonj
sovražnikov.
kajti hrabrost in zmaga sije generalu iz oči. jaren je njegov glas
Cist
m
j---- j	^o o )
če zapoveda: „linx um,	—-j- ^^^
gšaut, marš!" Toliko nemščine mu je namreč nekdanji potrditev tacih dobrih naprav sedanj
rehc
občna prošnja v deželi, da bi se
pod
silni stiski in uboštvu pomagalo, da bi se tudi za nje kraje potrebne šole osnovale, zastonj opominja za
vojak Kolomaja vtepel v naglosti v glavo.
Za županom koraka prvi banderaš Vid Kolomaja, vajo po vodi
vwv	¥	VMW4U UVUllli. UU^IU Y	O^UCIUjl. y
njega veliko prijazniši glavar dežele sam
nam
od stvari
ker
prejs pla
au^auuLU ivuiaaci [ji ví uauuciao y iva xxuiumaja, TC*JV/ f »uui , aci ui ucatcn i
junak od glave do pet. Divji plamen šviga mu v po- uporu, če stvar dobro presodimo
^««»«I	oaiu,--ûiy ai 1 o^Mč*-
nekteri radi cikali po trpivnem
gledu, z zobmi škripije in momlja: „Cajte, paglavci,	Ionako s
skoro vas pozobljemo!" Za orožje služi mu pol žrdi, se je poleg p
z zobmi škripije in momlja: „Čajte, paglavci
Enako se je godilo v zadnjih dveh
ščit so mu duri kravjega hleva
druzih
ej ah
prvi
ravnalo tudi za
in
ob enem nese v
1
gimnazijo v Ptujem. Herm an je tako živo
levici veliko pisano zastavo. To je orjak, kakoršnega podpiral ta predlog, da so mu celó Nemci prav zeló ni bilo in ne bo na Slovenskem.	pritrjevali. Povedal je in dokaza! štatistično in na vse
prvem krdelu za njim marširajo sami gospodarji, strani določno, kako silno potrebna za spodnj
kraj
38
bi bila taka sola in da 3podnji Štajarci pričakujejo go- 11) Trebnem, 12) za mesto ljubljansko. — Med tem se
tovo od deželnega zbora, da se njihovim pravičnim je vnelo včasi živo besedovanje. Dr. Toman se
« â	«	. «	m 1 •	# „	Y-r^i	^ *	r^ •	•	« #	t	t	i	• 1	w •	w-nr	i i	•	TT	i	w
željam zadosti.
Tudi vitez Waser
in rojen) je bil za to čudno, daje
y
bila podoba, da
-	Je
Ptuju izvoljen krepko potegnil za prošnjo Horjulcev in Vrzdenčanov,
Pa
ne
Dajmo jim šolo in zađostili bomo marsikomu, nu jo 'j^j^y	» ^ v, i. ^ c ^ » « puuuna ptvauji, ».i^i
zdaj federalist in separatist, nezadovoljne bomo spravili se je tudi poslanec Mulej zoperstavljal; al nadjati seje
podpíral je Hermana tako ki želé pod ljubljansko okrajno gospósko biti mu ne gré nič kaj od srca. pod daljno logaško , kamor jih nikoli opravila ne pe-
ki
Je
ljejo; vendar ve či na zborova ni pritrdila prošnji
kteri
r
na našo stran. Tedaj ne, ker to pravica, ^v^ tu jl«*^- ««	^ u „ ^	^u»^»«,
pravnost tirja, ampak da se truma političnih sovražni- naj bode. Dr. Costa je zahteval, da se bere prošnja
~ .....~	"	~ '	.. .. . namesti v Postojno se
ker to ravno-
da jo vsliši vlada, ker ona bo konečno odlocila, kako
kov zmanjša! Konec je bil, da Ptuj za sedaj ne dobi Razdrčanov, ki želí, naj zaželene šole, dasiravno je deželni glavar sam pripo- okrajna gospóska dala v Razdrto
f
in
da
se
bere tudi
ročal
>
da bi zbor pritrdil
ker

prepričal sem se
so
prošnja iz Planine, ki želí okrajno gospósko v Pia
bile njegove besede — da le ta okraj enake šole prav nino namesti v Logatec. To se je zgodilo. Naposled
res potřebuje.
(í
Danes pa se je govorilo, kako bi se
nasvetuje baron Schloissnigg
y
naj
se
y
da vlada izvé
olajŠalo siromaštvo po deželi. Odbor, v kterem je prošnje vseh sosésk , vse te prošnje izročijo minister-bil tudi dr. Razlag, je nasvetoval, naj se pošlje vladi stvu, da vstreže, kolikor je mogoce, pravičnim željam.
memorandum po deželnem odboru, v kterem
opomnil vzrok o v silnega siromaštva in prosil za ravnave vsega, kar je siromaštvo vzročilo ali pomno- osnovo nove postave
Predlog Schloissniggov je bil z veliko pohvalo sprejet.
Ker je ministerstvo zboru v posvetovanje
»
po
kteri
naj
dalo
se pravice do
Najboljše in temeljitejše za ta predlog je govoril v o dá ustanové, je bil po nasvetu dr. Bleiweisovem
žilo.
dr. Razíag, ki je na tenko dokazal bilo, ko bi predlog ne obveljal, ker deželani ne bodo stvar
y
kako napačno bi odbor 9 odbornikov izvoljen, kteri prevdari to važno
y
mogli nikakor izvedeti, kako bi si sami sebi v marsikterih
po
kteri
se imajo
vodé rabiti, sem
ljavati aii odpeljavati, in da ta odbor potem
ali tjè nape
svoje
na-
zadevah pomagali, kterih že odbor omenja, kako na- svete razodene dež. zboru. Izvoljeni so bili v ta odbor
pečno bi bilo odlašati, ker je revščina tako huda nastala. Zastonj! Ker so se oktroiranja bali in ne hoteli,
da bi vlada storila, kar je prav za prav stvar državnega zbora, je predlog padel. Ali so za to nektere za-upnice. ktere dobiva deželni zbor? Danes smo celó Čuli
vitez Gutmannsthal, dr.pl. Wurzbach, dr. Bleiweis, Koz-
dr. Costa, Dežman, dr. Zupan, pl. Langer in Mulej.
y
1er,
Zdaj je imelo na vrsto priti poročilo deželnega odbora o volitvi, po kteri je bil od kupčijske in obrtnijske zbornice v deželni zbor voljen g. Horak.
> —.w* v	. — ~ " ~ ~ ~ — -	----7--J-----v - ~ .--^ . ~ ~ ------ ~ ~	- ~.j--
da so dobili iz Vidma(!!) tedaj iz slovenskega kraja Dr. Costa nasvetuje, naj je danes konec seje, ker je zaupnico, s ktero so bili posebno zadovoljni. Slovenci! že pozno. Al većina zbora ni sprejela tega nasveta.
je lito res vaša volja, da protujete ministerstvu, ktero je Potem pa poprime dr. Toman besedo in pravi
y
poklical naš presvitli s svojimi narodi
cesar sam, ker je ker je za prav spoznal
hotel
da
mir storiti predlog o Horákovi volitvi ne more danes priti na vrsto,
da
O OVUJlULil lickl kjkaly -- XVU1 JU uck J/iaV CJ^V^UCli^ Ud pO OVCIll	AV& gCI £j u vj l JLIJLUt JL UlOV 1LUU11 IU UI V 1	CtC*IV\Jl &kjvj l vj ¥
poti ni šlo in je majorizovanje izbujaio nezadovoljnost? red veleva; tudi je reč toliko važnejša, ker se mu zdi, Ali ste res zadovoljni, da vam ne dovolijo pripravne da odborov nasvèt, ki podira veljavo volitve, nikakor
stari
ker ga zborniki niso imeli 48 ur v rokah, kakor zborov
šole, vvktero bi lože od sedaj svoje bistre sinove poši- ni pravičen. Svetec pritrjuje
y
da je
res se
včeraj
ljali? Ce že pošiljate zaupnice le-sem v Gradec, pošljite popoldne služabnik nosil odborovo sporočilo poslancem.
jih možém, ki se krepko za
vas potegujejo, ki za
omiko
Predsednik pl. Wurzbach, ki se nikoli ne ravná eno-
za-
vaših sinov in olajšanje vaših zadreg v sedanjih žalost- stransko in prav natanko pozná opravilni red, nih časih po vsej moči in v rodoljubni ljubezni skrbé. htevanje národně stranke za pravično spoznal in ođobril
Je
Podpirajte naša in
vasa
vrla
poslanca Hermana
in
juhvj v c%ojuai vuug oti	piaviv>uu oj^u^uai iu uuuuiU}
kar je dr. Toman terjal, odloživši za drugo sejo po-
dr. Razlaga, ki se z vso ljubeznijo trudita za blagor	ročilo o Horákovi volitvi. (Silno mrmranje nasprotne stranke.)
vaš in za blagor vseh Slovencev. V dolžnost sem si	Potem je bil na vrsti predlog dr. Costov o pre-
štel vam napisati te vrstice, da povem, da tište poti	membi deželne ustave in volitnega reda. Govornik začne
Slovenci hoditi ne smemo, ktero hodi većina našega	govoriti, pa opominja zbornike, ker niso hotli
ktero
poprej
seje koncati, naj zdaj ne bojo nevoljni, ako jim bo go-
zbora, kajti nehvaležnost bi bila, roke ne prijeti nam je podalo sedanje ministerstvo v porazumljenje, voril predolgo; kajti mogoce je, da govori celo uro ali ker dobro vemo, da morajo zdaj
tudi
za nas
boljši
še več.
casi
priti.
seji
25
Deželni zbor kranjski. t. m. je Njih eksc. deželni gl
Ker je ura že odbila pol dveh, naznani predsednik konec seje. Zdaj pa se vzdigne zopet hrup zoper
od
njega od nasprotne strani
;
hrup
y
ki ni spodoben v
parlamentarnem življenji, ktero pravico daje predsed-
govoril na Svetčevo vprašanje zavolj ki se je namesti (domačemu) Tušeku dala (ptujemu) tem pa menda nobeden v našem deželnem zboru ne
teljske službe, niku, da sejo končá, ako to za primerno spozná.
Wastlerju, rekši, da se Tušeku zato ni môgl
y
je zahteval, da se mu pusti
dati
y
viša
y
ki
ima v
ker
Za
grebu
to pa po službenih pravilih ne bi moglo biti
more dr. Wurzbacha mojstrovati, ker je že obilo poka-zal, da je popolnoma izveden v vodstvu zborovih sej.
seji 27. t. m. se je prošnja iz Zagorja in Kne-
ker se viša plača pred rednim vvrstenjem v višo stop- žaka, naj bi se ustavilo pokončevanje snežniškega gozda njo ne more nikomur priznati, s prikiado na osebo izročila dotičnemu odboru.
;
---~ .----f""""" ) ~	«« vuvu.
pa se državni zaklad ni mogel obtežiti ; da se sloven
ska narodnost ni stavila za nemško, se vidi iz tega, da na vrsto priti
Potem je imelo pretresovanje Horákové volitve
UMivuuvu«	€UiAt	O V/ V 1 VA JL JL LÀ	UCIl	JLia VIOtU	JL JL Li y p& ULI	lOlU y	J3k.CiUk.vyx CJUVUiI\
ob enem se je učiteljstvo prostega risanja dalo Slo- tudi Horak prostovoljno danes odpovedal volitvi.
ni
prišlo
ker kakor Zevnik se je
vencu (Globočniku)
Poslanec Kromer poroča o predlogu odborovém, predloge sledeče:
Zdaj pa dr. Costa povzame besedo in zagovarja
po kterem, ako se ustanovi 12
h okrajnih
tonskih) gospósk „Bezirkshauptmannschaften
vrsta §. 38 deželne ustave naj
a
ustanovij
tako-le, da bodo
y
Kamniku Postojni,
y
Lj u b 1j Logatcu,
v
y
R a d o 1j
naj se
Kranj
se ob veljavo dene za prvo in drugo 61etno dobo dež.
vrsta §. 54. volitnega reda naj se premeni
Kočevji, 6) Crnomlj
y
i
zbora
tako, da namesti „po přetekli prvi dôbi 61etni" se reče : po přetekli drugi dobi"; 3) deželnemu zboru naj se
kj ) x	»ji , \j i viuuiuijiâ yyr^ pi CLcrvu u. i u i uuwi , u ) uc^ciucmu /iuuiu ^J
Novem mestu, 10) Krškem, zaukaže, da po skrbnih statističnih pozvedbah, po dogo-
39
z izvedenci in novimi mestnimi in kmečkimi župa- cev pravično razmeriti. (Dobro! dobro!) Tudi bi dobro «natni prevdari: kaj naj bi se v deželni ustavi in volitnem bilo prevdariti, ali bi se ne tirjala starost 24 let na-
J.	i	v __M M /t i I a v-» n It ami a 4"	.. asa i	n nn a1 ^ m aûf i
voru
redu drug
nega razvitka ustavnega
na korist tečnega in popol- mesti 30. (Dobro!) Naj ima tudi za deželni zbor vsak
ljenja, na korist
deželne sa- pravico voliti, ki voli v
mouprave in na blagor duševni in materijalni domovine uv^uoi oviuj c vuH j ivoaui pu veucin pu sus loi ivi li in
tem naj deželnizbor poroča prihodnjemu zboru, mestih in trgih. Da ljudje, ki so obsojeni bili zarad Costa podpira v obširnem in natanko pre- pregreška, za zmirom zgúbijo pravico voliti, je naprava,
posre dnj
voli
nj ski zbor, pa naj se tudi
kakor pri velicih posestnikih in
nase
Dr
vdarjenem govoru svoj predlog, ki ga je zboru podal ki se
ikj
v nobeni ustavni državi ne
o
p r em e m b
deželne ustave in volitnega reda
t
ter
nahaja, še
pravi, v*«	----- —------ ------j- —j -----7"
družtvene in za postavne razmere. Posebna pravica pa ju
da prememba deželne ustave
kaj važna za
če je kdo bil obsojen zarad nekterih prestopkov
kar
>
celó
ali
9 >
celo čudo golemo, daje kdo oproščen bil „zarad
pomanjkanja dokazov", in tako
Je
Je
mnogo
reci, ktere
popraviti
ktroiral in vlada sama
tega izvira, da nam je ustavo Schmerling je treba navdati z duhom novejšega in ustavnega časa.
v
adnjem oddelku volitnega
bodete sklenili
reda pokazala, da je sprememba mogoča in popravkov
;
ali hočete moj pred
treba
Ker pa se morebiti
god
>
da se zbor ne skliče
več v p
6 i e t
dobi
)
in bi potem
trebalo dvetretjinsk
Kmali, gospoda
log pokopati ali ga pripustiti k obravnavi. To ni narodno vprašanje, kakor na Českem, temveč le svobodno premembi vprašanje, kajti na Kranjskem bodo povsod Slovenci
)
tudi za drugo 61etno dobo nadp
naj se izgovori, da veljá volili in Slovenci bodo volj
večina
kdor je zoper moj pred
Govornik dokazuj
iz
godo
log , naj se nehat bahati se svojo svobodo. (Pohvala med
y
želni zbori kranjski več poslancev imeli, kakor
da so poprejšnji de- poslanci in v sredi.) — Pri glasovanji je bil sprejet
zdaj, da
je bilo v najimenitnejšem zboru leta 1720 dne 19. rož-
_.	« • •	• i	i • v	_ ii r* A ___ i______
predlog
y
m v odbor so bili voljeni dr. Costa, Dež
m
nika
ki
sprejel pragmatično pogodbo, 64 posla
in grof Auersperg Zdaj začne dr. Bleiw
zagovarjati
jlii^oi j ai jv^ ^ r J r o	r	/ L	w * -	j	•	«m^V y	piumu^
Tudi v primeri z zdanjimi sosednimi zborovi je kranj- jih je zboru předložil o šolskih zadevah 13
predloge, ki
, dne
če pogledamo na Koroško, Istrijo, Gorico
ski vzadej ,
ali Trst, ali v Zagreb ali mestni odbor dunajski
tega meseca
(Glej
y)
Novice" list
stran 23.)
Blago
v
Z
eini gl
g X <* v c» 1. naj	XI* v vr * « »	UHUV*	w	~ ~ — — —WUVTUVIU lOUU. X í cua , U Ck
čase , ktere pravice nam še Ferdinand II. ni okrajšal. se važna stvar reši pravično. Učni jezik v šolah je kos Tudi občno državljansko pravo zahteva, da se v ustav- ravnopravnosti narodne; ta mora obveljati v Avstrii
se iz
b
izreje mladosti, pravice našega naroda — pravi med
voli, kakor poprejšnje drugim — stojé danes na dnevnem redu. Treba
da
voli, kajt
nem zboru prvosednik prost varovati polno neodvisnost proti vladi
let pre dolg zgoáíy da se
Tudi
za
poslanstvo, ker se v tacem času lahko
tako more ktera šteje toliko različnih narodov. Bridke čase so
Nemca — drugi narodi ; zdaj bode drugač.
Je
celih
spremeni
misel
volilcev, še lože
pa
se
po
slanec zasuče na drugo stran, kakor to skušnje kažej
imeli
Ministerstvo zdanje kaže pošteno viti, kar so pregrešili predniki njegovi
olj
y
da hoče popra
~ vrsti ravno-
pravnih zadev pa
prva. Sola mora svojo dolž
tudi je celó policijska prepoved, da ne sme zbor z nost storiti, da bo konec tistih ugovorov, kteri pravijo,
zborovim občevati. Toliko od deželnega zbora pogreškov ima tudi t posestnik voliti in volj
lit
da naši uradniki, advokati, notarji itd. ne morejo z na-
V* • !• 1 #	1	V	• •«	**	•	•J
biti
Mnogo
Ce hoče véliki šimi ljudmi v domaćem jeziku ravnati, ker se
ga niso
deželnih knjigah „landtafel" vpisano; s tem se je go
mora imeti posestvo v v šoli učili. Potem popisuje govornik, kako da je ljud
ska šola, kako da je realka ali
kak kos gimnazije
WUUV!U1U * ^J10	fjiHu^v^v. .	, w --J ~ O ~	------7 ,--- --J ~	»v/o &XXXXX
tovo hotelo starim rodovinam, ki so toliko let slavno mnogim vsa njih šola, mnogim pa pot v više šole
delale za Kranjsko, zadostiti, al ta posestva so večidel prišla že v druge roke, kterih zgodovina naša ne pozná
se tudi, ali se imajo osebe zastopati ali p
So
storile ljudske šole in realke > gimnazijele svojo
dolžnost? Ne
Potem kaže
y
da
so
ljudsk
šole pri
nas sicer nekoliko bolje vredene kakor so bile, al zlasti
stva? Gotovo ne posestva! Ce pa že velika posestva glavne šole imajo še zmiraj veliko morajo pravico posebne volitve imeti, zakaj je ne bi ne podučujejo skozi in skozi v maternem (slovenskem)
pako, da mladine
imeli drugi naši posestniki, ki, čeravno niso v
jy
land
tafel'
«
vpisani, imajo se
č
posest
in
tudi
jeziku, mladini
ampak da kratki šolski čas tratijo s tem
davka plačujejo. Tudi bi dobro bilo, za to vrsto tri
bijajo
ui^uiui tMtj»jv nemških besed v glavu, — škega jezika slovenski fantje niso tako zmožni
da da nem-

f
■	JHH| pH HPVHmi	WĚĚ
litne okraje postaviti namesti samo enega za vso deželo.	se že drugih naukov v tem jeziku učili, to vendar vsak
Zastopstvo mest in trgov se je očividno tudi na nepra-	umen člověk vé! Le sv. Duh bi moral, kakor v svetem
vilni podlogi ustanovilo, ker so se zgodovinski kraji	pismu čez učence Kristusove, v podobi ognjenihjezikov
»pustili', slance.
drugi kraji brez pomembe pa volijo svoje po
tudi
čez
slovensko
mladost
Idrij
Postojna pa skupaj Cerknica in Planina so
voli svojega poslanca
y
enega
?
Trg
Lož
Vip
>
Vrhnika in čevati že v 3. razredu ljudsk
priti, da bi môgl
nem
šole
Ako
ima
;
Senožeče
ljudska

šola
1
biti kmečki in mestni mladini. da se
puščeni; Kočevje in Ribnica
nauči za
ljenje potrebnih

volita enega, Žužemberg in Sodražica pa nobenega po- mega jezika), naj se naša mladost podučuje v mat
pa sa-
slanca; Novomesto z okolico prebivalcev ko Kočevj
čeravno ima trikrat
in
Ribnica, voli le
enega
Mo
m jeziku, dokler ne pride do te zrelosti, da se w	#	w	more učiti tudi nemškega jezika. Nemec podučuje svoje
kronog in Radeče (dva trga) sta zopet izpušcena. Sploh otroke v ljudski šoli v nemškem jeziku, Lah v laškem
taki trgi in mesta lahko skupaj vvolili z občinami Francoz v francozkem in tako vsak narod v svojem,
y
pa
sosednimi, ker ima tako
-----„«^w zmirom tišti kraj vouuy, »joj
se voli, kajti iz daljnih mest težko hodijo samo k volitvi
večino
- ----) «"j" »" ««.j«.« »vu« «vuuw uviuiju omluv/ v viivvxi ljejo , aai uaiu jo	y v uiauuix uni i	jw vivwi
Tako ima na pr. Kočevje, Ribnica in Lašce 45.791 pre- prenaredbe v ljudskih šolah. Pa tudi v realki in gim
nas Slovence vpregajo v jarm ptujstva in nam jem
kar nam je Bog po materi dal ! Zato je treba
bivalcev in plačujejo davkov 86.667 gld. 24 kr., Novo
je je treba, da se mladina šolska dostoj
izun v
paesto, Kostanjevica in Krško pa imajo prebivavcev 52278 maternem (slovenskem) jeziku. Zato pa ni dosti
m plačujejo davkov 156.982 gold
?
da se
r-.^vv,jvjw u«f nv/T xwv.vvfal ^vsivA., aâuOjl Jev i ckjl imaju um 1C Oči LUC OUUO oivvmuc^ UCUd JC^ ua ou uv^i buui ui umi
i v^ .7000 prebivalcev vec in še enkrat toliko davkov naukov v slovenskem jeziku, kakor jih predlog našteva, plačujejo, v deželni zbor pa le enega poslanca volijo, naravno, organično po nasvètu o šolstvu izvedenih mož.
kraj
imajo
v F
uči le same suhe slovnice ; treba je. da se uči tudi druzih
med
y
tem, ko
Kočevje, Ribnica inLašče
olij
hvala v sredi in med poslušalci). Iz tega se vidi
treba oziraj
da
**	jl€â	oo v xui y va et J G JYUiiEWis uuuioaçga uauaa ^ uav>iu ovioai uu l\j cc% a uh/
se na prebivalce in davke število poslan- ganisationsplan) nam daje še veliko veče pravice
pravično mero smo merili, koliko naj bo slovenskega
šolski od leta 1849 (Or
y
koliko nemškega nauka; nacrt
40
naše pravilo je to: nai se naša
mladina v realki in
gimnazii
nauči slovenskega in nemškega jezika tako, da
zejo; ta mora služiti! „Daily News" in „Morning Star" odkritosrcno pišeta, da Turki niso kedaj bolj barbarično
nad
brez
n in kako
Je
béh v besedi in pismu popolnoma zmožná. Potem ravnali, kakor na Jamajki angležki vojniki, ki
dokazuje govornik, da jezik naš je zmožen biti učni jezik, 2000 črncev (zamorcev), kteri so milosti prosili,
šolskih knjig že imamo in še potrebnih kmali dobimo, milosti poklali; v mestu Bath je bilo 200 žensk (5 in ko pové, da je ravnokar Njih Veličanstvo potrdilo
so
enak sklep deželnega zbora pražkeg
u ura pi ijůftcga, sklepe*	dj\su\j u« uauurtjtM ivčtziuujcju , pripuveuuje uupi
kažite zdaj 0 djanji, da vam je „Daily News-u" iz Jamajke, da jih vojniki bičaj
deklic) bičanih, in, da žene na Angležkem
—^.vvfuaii j 4u y um uv^uw jji cll	l j £ i ^ Li ck ^ 1x1 VGJ \J y x\ Cl i\ \J
se žene na Jamajki kaznujejo , pripoveduje dopisnik v
svoj
govor s
tem, da pravi
resnica za ravnopravnost, —	uo, v»m jc
da se naš narod s pridom podučuje v ljudskih šolah,
kažite, da vam
je
mar
nage
A vst
pisej
zdaj
o celó gležki časniki
in
vrlo ugodno, dopisniki v „Times" in „Daily News" ne morejo novih prenaredeb in novega svobodnega gibanj
posobna službe opravljati tako, kakor jih bode njen dosti prehvaliti. Tudi A ngleži (ne tedaj samo Slovenci)
f	* 1 «	^ ' « r^ • •	^	_	_	________ ________• § _	1	•	v	v*	A	I I •	•
I
nasa mladina v realkah in gimnazijah tako, da bode
stan terjal kadaj. Prij
vam podamo roko v p
pravil
mljenje; ne odbité naših predlogov
Potem seje glasovalo; s 16 glasovi zoper zmagal predlog, da se nasvet ta izročí odboru
aJ
15
bila nemška birok
nesreća za Avstrij
m š k
Je
« * » m aj. v» lu oaa l/u u ft i c* i) c», uo lUOM \j
in despotizem, ter da jo iz te nadlog
t r a 1 i z e m fe d e r a-
po
lizem
slancev v prevdarek in poročilo
pravna svoboda izkopat
m
vali
dr. Bleiw
}
dr. Costa, Kapelle, Klem
predlog so glaso- Ministerstvo Belkredi-jevo je Angležem se brž priku
?
K
>
Lok
}
Schloissnigg, Svet
)
Obreza dr. Tom
)
Rozm
1
baron

dekan Tom

Wurzbach
>
>
dr
sperg, Brolich, thai, Jombart, — cher, Rudeš, dr. Skedl
Zagorec, dr. Zup
pilo, ko seje preiskava za popotne liste mislim, da odzdaj bodo angležki popotniki Avstrijo bolj
še dolgo Schmerlingov regiment
obiskavali
per predlog pa: bar. Apfaltrern, grof Auer Derbič. Dežman, Golob, vitez Gutmanns
in baron pravijo Angl
Daj
bil
>
Avstrija bi bila nehala biti! Pogodb
f
za svobodno trgovino med Avstrijo in Anglijo
ki
se
Kozler. Krommer
'uiujoi, jJi. Langci,	xío- »uu vcigvaůuu obvaii v^uvejř* J^uga dc mtvaj
In tako zdaj vemo, od kterih razsaja, poginulo je prošlo leto nad 60.000
Mulej, Re
edaj dogovorila, so Angleži zlo veseli
je
eno velevažno stvar
Go vej
kuga
v
se
Zdaj pa se
tukaj vedno huj
v r
moz imamo pravice
pričakovati, da
se po šolah omika Angleže tudi silno skrbi, kako bi bilo tej bolezn
zato
v
naš narod in na bolji stan pripelje, pa da se mu tudi okom priti. Poskušalo se je in se poskuša vse mogoče pravica zgodi
komaj
ljajo
kancelijah, da beračiti za to, da se mu
njegovem jeziku in se v njegovem jeziku pišejo
bi revež moral na ve- celó homeopatija, pa se vé da brez vspeha; govoril sem pisma iz kancelij poši
v mestu Scabro-u z nekterimi farmerji, ki so mi tožili,
da
ob
ž njim protokoli itd
ijbolj kug
v • •
sin
Angleži sicer sprevidijo, da se s tem
)
ako se živina prevaža in iz kraj
v
vidi
Minister Beikredi pa zopet iz tega glasovanja lahko kraj goni; oštro je zato vse to prepovedano
ta za-
kaj ima od zdanjih
dnikov pričakovati
VlUl , O.OJ iUi« v/va « « k u j i il	j.wvi.uv,.,»,
kterim je rekel: „Jedeš Amt und jeder Beamte hat mit
dem Volke in dessen Sprache zu verkehren celijski g
kan
poved pirji ali
tako
>
kakor jih je mnogo v
Avstrii, le na
pa
S prostim ljudstvom angležkim je težko ravnati
mu
kaj
so glasovali zop
ospodje sedijo v našem deželnem zboru; al vsi
povedati ; straže se pa ne morejo tako
to
}
da
dá
pomočke, da
more Angl
razstaviti kakor v Avstrii, ker ni mnogo vojakov. Vendar
postati kdo za slovensko deželo pripraven uradnik odbor, ki bode poročal 0 tem predlogu, so bili vo-
hočej
priti bolezni sami do korena in jo izru-
vati ter najti pravi lek za njo; že se tudi piše po čas-
nikih , da so spoznali bolezen. Mnogo zdravnikov trdi,
j	fw - —— —— r----o 7	---- * ~ -----7 — — r ---- ------ ------o ~ ~ *v* *
ljeni dr. Wurzbach, dr. Bleiweis, baron Schloissnigg, da so po pazljivem in marljivem opazivanj
, v... —"	y
Svetec, dr. Costa, dr. Toman, baron Zois
našli
pri
pondeljek je prišla železnica ljubljansko-b
tako važna, da
laška na vrsto. Stvar je obširnejše govorimo 0 njej kot poročevalec in navdušeni zagovornik
v
danes le to, da dr
živinski kugi ravno take prikazni, kakor pri človeških osepnicah (kozah) in tedaj goveja kuga ni druga kakor prihodnje osepnice (small-pox, cow-pox). Kakor se ljudém cepijo
Tom
osepnice, tako tudi jih hočejo cepiti govedom
*
Na
svojimi predlog
in
da
daj vendar utegne resnica biti vzelo.
zmogel s morji so tukaj strašni viharji, mnogo brodov je konec
12. t
m
saj s tem, da se pričnó pripravljajoča delà. — Svet pa je v tej seji dovršil poročilo 0 delavnosti deželneg odbora; tudi 0 tem porocilu govorimo prihodnjič.
bila silna burja s snegom, kteri se
je letošnjo zimo prvikrat prikazal, pa tud ginil, da ga zdaj ni več videti
drugi dan
Ocl slovenske Soce 24. jan

Velik
pravil v Kanalu dopis „Novic" od
sum je na-
Dopisi.
Iz Hulla na Angležkem 18. jan. P. T.
Politično življenje in gibanje na Angležkem je, kakor navadno, precej živo tudi zdaj. Izvedeni govorniki in po-litikarji predlagajo zdaj v umnih govorih v različnih mestih angležkih svoje reforme, ktere bi se prihodnjič v parlamentu storiti morale. Tudi na Angležkem so mnoge politične stranke, kakor v Avstrii, akoprem tukaj
ena narodnost vlada; posebno pa je časnikarstvo raz-cepljeno na dva kampa, tema na čelu ste „Times" in Daily News." Najbolj v razpor so časnike spravile
t. m. Lahi so
zeló srditi na pisatelja *), da se je predrznil prvi bese-dico ziniti za slovenšcino. Zahtevali so tudi od kanalskega gosp. župana, rojenega Slovenca, naj vrlemu zagovorniku tukajšnje slovenščine, kteri ima pri njem službo,
službo odpové. Gospod župan sicer ni tega storil ,H| resno ga je opomnil, naj drugekrat kaj tacega ne piše,
Iz tega se lahko
Kdor
češ, da so vsi Kanalci proti temu?!
kako da je laščina tukaj vkoreninjena.
vidi,
pa tega ne vé, naj gré skoz kanalski trg, in zavzel
, da sliši govoriti skoro samo laški (furlanski).
se
bo
Za tega voljo imajo prav kanalski Slovenci
da
uh*	»vijvr liiiMjv	ivauoioivi Uiuvv/uw , ua llOâJ O
zaupanje do moža, kakoršen je g. dr. Tonkli, da utegne
in „Daily News"
jyXSailJ JLIO VVDl	X1«JUUIJ * J. OíiUUl O \J
dogodbe na Jamajki; „Morning Star" sta brezobzirno proti barbaričnemu postopanju pisala, nasproti pa „Times" in časniki njegove stranke ravnanje prejšnjega gouvernêrja Eyre-a zagovarjajo. Pa pri
priložnosti pokazali so sopet Angleži kakor nekdaj
oživiti slabo iskrico slovenščine, ki vendar
y
še v
Kanalu
tli.
Saj vendar okolico kanalsko nahajamo na Koz-
Menda so Angleži ves čas sp rile z govejo kugo , da ničes;
V J.IiUJ.1 , Ud 3VUUUUU UCUjGJV UUI »V? O O UI 1 ti Čt 5> Ç , aui
nekakošen monopol, pa joj narodu, kterega si podvr-
Indii
da svobodo hočejo oni le sami za se
kot
#
obile skusnje že ovrgl
Ako bi naznanjeno nam željo spolnili
li, ko so druge dežele se bone vejo o tem, kar so drugod
se
Vred.
huji bi bil hrup.
Vređ.
41
lerievem zemljevidu med slovenskimi okraji; ali je tedaj narod se ni danes rodil, marveč, da se je udeležii vseh 0apak, da se dá vsacemu svoje!	:------j	1 1	-----'-----%
Iz Senožeé 24. pros
neviht in nezgod preteklosti; slovenska tla, napojena sè
, pa
—----- — «w^^v,«	—----5 «iwv^"r
Nekdaj po svetu sloveôa slovensko krvjo, razglasujejo hrabrost naših dedov
dina tukajšnja pivarna na sopar z vsem premoženjem vdanost vladarju. Al Slovenec pod jarmom tujega jeered cen j ena na 135.220 gold., ae^ je danes po ocitni zika se ni mogel zavedati svoje narodnosti, duševna
~	"	omika na tuji podlagi mu je bila nasprotna. Ta ža-
yfÇU vwwjvMK — —------- o----7	v j	------ 1
dražbi zà 43.066 gold, prodala. Ce se ne motim red dvema letoma kupčijska in obrtnijska zbornica tr- lostni stan so nekoliko olajšali viharjí 48. leta in že
Je
áaška vprasaia ůagi^wauav, ui ow u vaaii^ lu. auiiaw
Zagreba v Trst prepeljati, in ta ji je odgovorila, da
zagrebačko
se
dalo in koliko ledů
iz
takrat smo, slavna gospoda, ravno na tem mestu osno-
„slovenski zbor." Toda po kratki spomladi privi-
vali
takega blaga po nizki ceni ji more od leta do leta do hrajo hude nevibte; politično obnebje je popoinoma
wmm u u ^^■jhbp ■ a ppi otemnelo, tačasne razmere so hitro umorile mlado dru-
40.000 centov podati. Na našem trgu vsred prostora, kjer
je živinski sejm, stojí globok in obširen kal, kojega po-	štvo in vsako gibanje, sistematično uničeno, nas je ne-
vrsno obzidje je v prav slabém stanů; ako bi se nare-	hoté opominjalo časov narodnega spanja. Leta so tekla
ostrešjeB |HH ■	I ^IMH H
L LM T UIMV^W LXJ KJ V V% L.A ML J UI &A Vf WA W W ^	w v w ^ v m-m-rn tf VVf V ¥ MM1 U V ^ tf U Ml LJJ Ui • JUI U VM U V/ \J\J IV IC% j
dalo tu spraviti vec tisoč centov	želja je ostala želja, dokler ni oktoberska diploma megel
ledů, kterega se zmiraj vec potřebuje in še več se ga	pretrgala, ktere so zginule pred mogočno vladarjevo
bode potřebovalo za jutranje dežele, kadar se odprè	besedo „enakopravnost!" (Gromoviti živio- in slava-
JUC UUVHiUUIMiU	f« JUÏIMUJW	^.VUV/.VS ,	MV.V.V..	«V, ~ — f
teški kanal, kar se vtegne v kratkem , morebiti v
Naš zali trg je nekoliko ur od Trsta.
klici.)
letih
zgoditi.
S tem se je pričel nepozabljivi večer. Medposamnimi
Prevdarite! Ledenica more marsikak goldinarček sose- številkami besednimi odlikovala se je pesem „Sarafan"
skini blagajnici donašati.
(Ena
Izpod Ljubelja na Goreiiskem 20. januarja
. • .	•	v	-m t	•	/ /	• »	TT
ki je vredna
da se v „Novice" zapise.)
T.
Včeraj
ktero je pela tukajšnja domorodkinja. Da bi jo pač posne-
da malo kje
male
tudi druge krasotice, kterih imamo,
toliko. Dalje peli so naši pevci čveterospev „Domovina"
dopoldne přižene neki kmet iz bližnje kovorske fare druge pesmi pa izvrstni pevci pevskega zbora ljubljanske kravo v Tržič ter jo pelje naravnost k tukajšnji okrajni čitalnice. Pripotovalo jih je 10 — dolgo pot v zimskem
gosposki
Přišedši s kravo
v vezo
ga vprašajo okrog- času, in povzdignili so svečanost s krasnim svojim
stojeći, «.«j v*»	~
Prignal sem kravo za dolžne
kaj da misli z živinčetom? Kmet pa togotenveli: petjem. Po besedi bil je ples, ki je veselo trajal do
v
gold.

za ktere so me belega dne, med tem ko so v bližnjih sobah prepevali
zarubili, da jim ne bode treba samim po ujo hoditi"
ter hoče v kancelijo. spremila,
in zdravice napivali.
Došli so od vseh slovenskih
prosi
moza
j
ena naj
i
ki je tudi kravo v Tržeč
čitalnic pozdravilni listi, med
kterimi nam je posebno list
se ne obnaša nespodobno. gosp. dr. Bleiweisa, predsednika čitalnice ljubljanske, v
Kmet pa ne mara za oponun, ne jenjam
ter kriči: „Primaruha da
nazaj, nai J^i v; la » VJO , VAC* Vt«UJ.	UUU« ^WUV » , ~ ~ —----)	«vuum UV.U* JW
meni pa ne novih stroškov!" Gosposka je potolažila čitev od hrabrih ljubljanskih pevcev. Prerano so nam
srce segnil. Da so presrčnim besedám njegovim doneli tukaj je krava; plaćajte se, meni pa dajte ogromni slava-klici, ni mi treba omenjati. 22. zapustili kar je odveć, da vam ne bode treba potov, so nas vsi dragi gostje, sosebno težka nam je bila lo-
1
ubozega kmeta ter mu rekla, naj plača zaostale
gold.
odhiteli! Povabljeni so bili namreč k ljubeznjivi domo-
brž ko more. — Iz tega se vidi, da je kmet dandanes ljubni Greselnovi rodbini v Trebno na obed opoldne.
večkrat znabiti rad plaçai, Slišimo, da so prav po slavjanski gostoljubnosti bili spre-
t	W	w	1	•	• . i*	i______A V I	I V • I • •	I	I • V	I •	V	_ 1
res velik revež
da
i UO V	1 g V KjCŠ y X LI \4» KJL V VU1X1MI £Jl±CAVl\jl i ttU	i C* C* X y	^^	f 4 ^ T	^^ ' jviuu^i. ^vu^vij
kar mora, da bi le mogel kakošno rec v denarje spra- jeti *) ter se težko locili iz slavne hiše
)
kjer
od
ne-
viti. Bog daj kmali bolje!
Novomesto 29. jan

„Post nubila Phoebus!"
prestali smo vse overe, ponosno smo odprli čitalnico
našo. narodni

naš
dom.
21. januarja smo praznovali ta dan, kakor je bilo primerno visokemu namenu. Na večer ob 7. uri se je v prelepo okincani dvorani pri „kroni" sebralo polno domoljubnih naših rojakov in druzih go-stov. Vvodni govor imel je predsednik dr. Rozina, ter konečno visokodušnemu našemu vladarju Francu Jožefu slavo zaklical; potem pa zbrana množica in združeni ljubljanski in naši pevci pojó cesarsko pesem, ter
navdušeno kličejo nikov se je glasil:
kdaj bivajo goreča srca za milo domovino našo.
Iz Ljubljaue. Minulega s ej ma nič kaj ne hva-lijo. Da ni denara, čedalje očitnejše je ; posebno žalostno je to bilo viditi na živinskem sejmu; živine obilo, cena nizka, kupca pa skor nič.
Kdor volivcev še ni volil odbornikov za kup-čijsko in obrtnijsko zbornico, naj se podviza
)
da voli
)
da
pa
voli tiste možé, ki so jih nasvetovale
v poslednjem listu „Novic". Razpošiljata se sicer se
o I 1 •	•
ni
dvojna druga imenika
kdo ju razpošilja
;

Z1V10
u
in „slava."
Govor predsed-
znano
možé
»
y
i)
Zakon natore je tak, da iz malega raste veliko
začetek je trud, okorna beseda dětinstva
slavni pesnik
sklep.
a
pa
ne vstrašite se!
moč
pravi
nas
neizmerna je
kdo pa priporoča v našem listu nasvetovane že volivci dobro vejo iz prejšnjih let. Dobrim znancem zaupajte!
Telovadno društvo „Južni Sokol" je dobilo dovoljenje za premembo svojih pravil; sedaj ima dru-
si vzdržavati, in namesti
štvo tudi pravico, svojo šolo
Nezmožen se člověk rodi, pa poljub materne
___ # y1	•	1 4 •	y #	y •
sedanjih 5 za naprej 7 odbornikov voliti. Omenimo
m on
ki
je neme ročice po pomočí
ljubezni ga jači
stegoval, je zdaj močen steber državi, krepka podpora cerkvi. Umetnije starih Egipčanov, znanstva neumrlji-vih Grkov in vladařstvo ponosne Rome niso naprave enega dné, ampak plod so minulih stoletij. Pregnani naseljenci osnovali so stan, množil in krepil se je. du-
se
>
da je to dovoljenje že v 9 dneh po vloženi prošnji
društvu došlo
tedaj ravno v tolikih dneh, kakor me-
secev moralo je društvo leta 1863. in 1864. čakati po-trjenja svojih pravil. Naglo in pravično ! to se nam dopada; tako se bodemo učili, vzajemno spoštovati se.
^^^	Prihodnjo nedeljo 4. dne t. m. je v čitalnici
ševno in materijalno napredoval, in krasno je "sad ob naši slovesná beseda v spomin Valen tinu Vodniku.
raste veliko!
Tudi mi
slavna gospoda, danes prvi-
uri dozorel, kajti zakon natore je tak, da iz malega Program je mikaven, kakor še nikoli poprej. Ta-le je:
Slovenija Vodniku. Prolog. Zložila gospá Luíza
.. ^ — Auui xux, oičtvua gospoua, uanes prvi- ±. oioveuij« » "«uiivu. jnuiug, ^tv^ua
krat stojimo pri zibelki novorojene devojke, pa volja se Pesjak-ova; govori gospodičina E. Tomanova.
je izbudila; truda se ne vstrašimo
izida ni dvombe.
Triglav. Zbor, zložil J. Fleišman, poje zbor čitalničin.
-^atonela stoletja v věčnosti so nam priča, da slovenski 3. Souvenir de Bellini. Fantaisie brillante par

Ko je bil ta dopis natisnjen, sprejeli smo ae druzega. „Konec"
njegov utegne dopolniti, kar v tem ni omenjeno.
Y red.
Tako je. Gospodje, prisedai iz Novega mesta in Trebna, niso mogli dosti dopovedati, kako dobro se jim je godilo. Vred.
Artot; gode gospodičina Jen. Frôlich-ova. 4. Svoji svojim. Zboř K. Bendla, poje zbor čitalničin. 5. Tič-
nik
ftovičar iz domaćih in ptujih dežel.
Na čelo današnjemu listu stavimo preveselo novico
«la , aiaïQuvHouw "r '	^V^/VÍ v.vy - — J "J* 7 r	vv»v uHuu«0jvuju notu onflrioiw j/ivïgowiu uuviuu,
Kotzebue-u poslovenil Bogoslav Rogački, muzika dr. B. da je deželni zbor zagrebški 28. dne t. m. (po hudi
kratkočasna spevoigra (opereta) v 1 djanji ; po
Ipavčeva. Osebe: Gospod Poljanec (g. Vojt. Valenta), huki in buki prejšnji dan) z veliko večino gl
Ljuboslava, varovanka njegova (gospodičina Koza Fro- sprejel Račk
(140)
lich-ova), Zorinka, hišna njena (gospodičina Ivana Pod-
podlog
in
krajšek-ova), Blaž Zelenkovic (g. Anton Jentl), Ključar glasovalo za
temelj
osnovo adrese (pisma do kralja) za
pecialne debate
ne, 46 pa
jih
Dl
ho
4-
t
poslan
Je
(g. Viktor Koloretto. Pomagači ključarjevi. — Igraiišče: nega srca smo gledali poslednji
Soba v Poljančevi hiši.
Po besedi ples.
Ker
so
dohodki današnje veselice namenjene g. glasovodju či-
talničnemu, plača vsak gospod A gum., »oaa«	au ^icmm ui i
gospodičina 50 kraje, vstopnine 5 vstopnice se že zdaj trojedina kralj dobivajo v g. Jamšekovi štacuni pod Trančo, ali pa na po njem pa gotova
gold.
čuli o toliko litični, slava domoljubj
glasovati. Otrpnje čas v Zagreb, ko smo
pljenih strankah. Slava modrosti po
obveljal sklép
• J3»"MV . vwjv. wa. ««v.vu* , oiurn uviuuijuuju pravému, ua Ui uuvcijitl SlilCU,
vsaka gospá in po kterem bi bilo zmoglo rnagjaronstvo, bi bila propala
da
bi gotov bil dvalizem v Avstrii
vseh ostalih avstrijskih Slo-
večer pri kasi. Plačilo, ktero morebiti pres eg a odlo- vano v. Pô sklepu 28. dne t. m. pa nam zopet srce igrá ceno vstopnino, potrjuje g. odbornik Jamšek še posebno, radostné nade, da pridemo vsi na bolj
Vsakemu častitemu udu je pripuščeno, da more
tej
veselici seboj vzeti še kakega za vpeljanje v čitalnico popoldne
Njih veli
čanstvo eesar so s presvitlo cesarico prišli 29. ane t. m
sposobnega gosta, kteri pa tudi odrajta vstopnino
Budo-Pešt, kjer sta
Začetek ob
uri zvecer.
jeta. 12 dni ostaneta ondi
slovesnosti
Tudi
bila z veliko bode
lavo spre-st sledila
v
Na 8večnice dan popoldne obhajajo „Sokolci" na razprava
gerskem zboru se prične
o adresi (pismu do kralja); v odbor, ki
v rojstni hiši Vodnikovi v Šiški (pri Žibertu) spomin osnova to pismo, so voljeni skor samo Magjari ; lahko rojstnega dné prvega buditelja slovenskega naroda.
Pust mora noreti; tako je bilo in bode.
Da
pošteno nori! Najpoštenejše je pa gotovo to, ako se z daj snujejo za Avstrij
veselico druži dobrotstvo. Tako je bilo pri lepem--
kupe i j skem plesu v pondeljek, kterega čisti dohodki
so namenjeni bolnišnici kupčijski. Prihodnji torek pa,
kakor današnji „Oglasnik" pripoveduje, se zopet lepa prilika ponuja po taki poti vsakemu dobrotniku biti za otrocjo bolnišnico, ktera zasluži podpore. Gotovo
se tedaj ugane, kakošno bo to pismo. Brž ko ne tako kot leta 1861 — le v besedi rahlejše. Važne reči se te
m
se bodo tudi udje čitalnični in Sokoli obilo udeležili krasne veselice v omenieni namen.
J ---- - -.....Tri-
Iz Zagreba smo přejeli sledeče pismo : br.
glavu" br. 8. sem čital^ da je Njih eksc. deželni poglavar odgovoril v deželnem zboru na Svetčevo vprašanje zavolj realke ljubljanske: „dass Herr Tušek aus Jvgram in seinem Gesuche zugleich um die Belas-sung seines hoheren Gehaltes, den derselbe
in seiner gegenwârtigen Stellung geniesst
9
gebeten hatte
?
dies aber aus dem Grunde bestehender
Normen
iiber
schien" itd.
Gehaltsvorruckung
nicht
zulàssig
Na to mi je treba odgovoriti
y
da ki
erse
ga
Njih eksc. deželnemu poglavarju baronu Bachu , takrat, ko je šio za realkino službo, še v Ljubljani ni bilo, ni dalo pravo izvestje za odgovor njegov na čevo interpelacijo, kajti jaz v svoji prošnji od 20. junija
1865 nisem prosil, da bi mi pustili višo plačo, ki
Svet-
jo tu vživam („Belassung des hoheren Gehaltes, den derselbe in seiner gegenwârtigen Stellung geniesst"), ampak točka D. moje prošnje se je tako-le glasila : „Der gehorsamst Unterfertigte waget sich jedoch die Éemerkung zu machen, dass er obige Stelle nur dann annehmen wiirde, wenn er gleichzeitig mit der Ernen-nung auch in die h o h e r e Gehaltsstufe von jáhr-
lichen 840 fl. versetzt werden wûrde, daerja jetzt an der k. Agramer Oberrealschule einen Gehalt
____nan a	u	r*A\	A*,»™*
Denarni zapisnik Matičini.
Novi udje:
kot ustanovniki :
Slavna občna Teharska na Stajarskem ......25 gold
Gospod Dolenec Ivan, inženir v Poljanah št. 8. ... 10 „ ,, Rožic Alojzi, duh. pomoćnik v Poljanah ... 10 „
z letnim doneskom:
„ Novak Janez, mestni podžupnik v Brežicah (v 1.
52. 1. 1. izpuscen , a bil je vsfcet njegov donesek) „ Čelesnik Dragotin, uradnik c. kr. uradi zemlj.
knjig. v Ljubljani za 1. 1866 ....... 2 „
„ Pakšic France, kurat pri sv. Jurji za 1865. in
1866. leto..............4 „
„ Kramberger Feliks v Festenbergu za 1865. leto . 2 „ „ Pogorelec Anton, posestnik in trgovec v Dolenji
vasi za 1865. leto...........2	„
Slavno društvo „Slovenija" v Gradcu za 1865. leto . .	2	„ Gospod Seifried Ljudevit, kaplan v zgornj. „Zeiring" na
gornjem Stirskem za 1865. Jeto......2	„
Skupaj 59 gold. (Dalje prih.)	Dr. Jer. Zupanec.
——n 11 ■ 1^».. » —^	m* m n ■ ■ i i ■■■■■■ ... -	» —	—— n	, i . ■ —* '* ' * 1	« —	fc *	"" » - . 1.» »iiiim.	■ ■» "	■	■ «■ 1 ■	-% ■ 1— ■ '^■Wn^»»*^——
Milodari za Dolence.
Gospod T. Zupan, prefekt zlat za 10 frankov.
Kursi na Dunaji 30. januarija
5 % metaliki 62 fl. 80 kr. Narodno posojilo 66 fl. 60 kr
Azijo srebra 104 fl Cekini 4 fl. 96 kr.
kr,
V
von
900
geniesst.
>
se mi zdi
;
Je
vse
drugo
in
ni bilo zoper zakon, ako sem prosil, da bi bil stavljen v Ljubljani med stareje učitelje, saj se mesta na
tistih realkah, kjer je najniža plača 630 gold., razpisu-jejo vselej tako: plačo 630 gld., eventuelno 840 gld. Mogel bi še marsikaj povedati, kar vem po besednem
Žitna cena
v Ljubljani 29. januarja 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 7.
banaške 4 fl rez 2 fl. 72.
turšice
2 fl. 52.
soraice
2 fl. 90.
31.
ječmena 2 fl. 25.
prosa 2 fl. 40.
ajde 2 fl
oves 1 fl. 75.

■m ir
in pismenem sporočilu, al privatnih reči za zdaj nočem
vleči na dan.
Iv. Tušek
Loterijne srećke:
učitelj kr.
)
• v
vise
realke v Zagrebu.
V Gradcu na Dunaji
24. jan. 1866: 2(|#
2. 49
10. 24. 27. 85. 37. 35
Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji 10. februarja.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj