_ 94 — Gledališke igre za mladino. : v - Star vojak in njegova rejenka. Gledališka igra v dveh dejanjih. — Poslovenila Barbka Hochtl-noTa. ¦ui ¦'.[,-,'¦ -r . , Tri leta pozneje. ,,_..,, , .^ PERVI PRIZOR. Anička in Katinka (sedee pod drevesom čitati na knjigo). Anička. Ali se hitro mrači! Jedva je odzvonilo rzdravo Marijo," in ¦nže je tema, da se ne vidi čitati. Mene kar oči bolita, — na knjigo; to lepo povest hočevi jutri okoačati. A da veš, ne čitaj brez rnene. Kojigo moreš odpreti samo tedaj, kedar bodevi obe skupaj; tako je naročila Tinica, v spo-min jo nama daj6č. Katinka. Ne boj se; knjiga bode pri meni dobro shranjena, — tudi nijsem ni tako zvedava, da bi brez tebe čitala. A še nekaj, Anička! Veš li, ka je baš denes minolo tri leta, kar srao bili očeta Miška z desko na tem drevesu razveselili ? Anička. Kako bi to pozabila? Bil je najlepši, najveselejši dan vsem otrokom. TMaj je bil pokojni Miško Tinico vzel za svojo rejenko, — in Ra-dova"nček, poprej zloben dežek, bil se je potlej ves poboljšal. Stari Miško ga je zadnjo dobo Ijubil ze!6. Kitinka. Žal, ka smo ga tako hitro izgubili. Tinica je bila jedva leto pri njem, ko je naglo izbolel, in — Anička. Ljuba Katinka! ne govorivi o tem; meni je težko ob serci, kedar se ga opomnim; vsi smo ga ljubili. Kdtinka. I zakaj bi ne govorili o njem? Sam je nam velel. Ne veš li, kako lepo nas je učil, ko smo jokaje klečali okrog ajegove postelje? — nČemii jokate, ljubi otroci? Ali ne veste, kaj je smert? Prestop v boljše življenje, v Mžo nebeskega očeta. Bodite pridai, pošteni in pobožni ter zopet se bodemo tamkaj gori videli. Ne dabipozabili svojega starega prijatelja Miška, nego često govorite o njem." Anička. (briše si oči). In še je dostavil izrek: ,,konec dober, vse dobro!" Kdtinka. SkCraj potem je ugasnil tako tiho in mirao, da smo vsi misiili, zaspal je. Anička. Nij ga bilo človeka, kateri bi ne bil žaloval po njem, — a kako je bilo ubogej Tiniei, ki je izgubila ž njim dobrotnika in očeta! — Iz početka je sirota bila vsa onemela, ni jokati nij mogla. To hoče biti bridko. K&tinka. Ko je k raalu potem odšla v mesto, bila je še poprej na po-kopališči, spremila sem jo tudi jaz. — Pokleknivši na gomilo si je lici zakrila - 95 - z rokama, — mislila sem, da jej serce p66i, — a naposled je zopet vstala in očf sta jej prečudno sijali ter z roko je pokazala nebo in rekla: ntam gori je zdaj naš Miško." Te ure ne pozabim, dokler bodem živa. Anička. Kako li je to, da je Tinica tako naglo odšla v mesto? Sli-šala sem govorico, da je Miško malo pred smertjo necemu plemenitemu go-spodu tja pisal, a nijsem ničesar za terdno mogla o tem zvedeti. Katinka. Niti jaz ne vem mnogo več nego ti. — 'Mislim, da je tist gospod nekov general, — a evo, tam ide Stepanek, kakor nalaše; nesel je bil ot6di zdravila bolaiku Gregorju; on utegne več povedati o tej stvari, kajti njemu je znano vse o Tinicl (Kliče.) Stepanek! pojdi sem, če hočeš nekaj po-vedati. DRUGI PEIZOK. ' :; '''"'"/ . . ¦• ., ¦ . ' ,, -.11 X! \ i'l ;,. . , ¦¦ >a ¦ Stepanek. Prejšnji. ,¦, y . r Stčpanek. Kaj bi radi? Prosim, vprašajta naglo, ker se uže mrači in posla imam doma obilo. Katinka. Ne mislivi te muditi, Stepanek. Anička in jaz govorivi baš o pokojnem Mišku in o Tinici. Povej nama, kako, da je šla Tinica v mesto? — Ti veš! Stčpanek. Kako bi ne vedel! Moj oča sam je čital oporoko in tudi pismo do generala, — ime sem uže pozabil, nekako čudno je. Anička. Kako je govorilo pismo? Stepanek. Miško je pisal, kakor je znal besedovati, a pisal je dobro. Samo toliko še zdaj vem, daje bilozapisano tndi to: rgospod general! Eoka roko umiva in dobro delo je vredno dobrega dela. Ko sem vas otel sovražniku iz pesti in vam ohranil življenje, izgubil sem pri tem delu sam svoje oko. Bila je vaša želja, naj bi yam uže tedaj povedal, kako bi mi vi to poveraili. Zdaj vam hočem povedati. Imam rejčnko, pridno in dobro deklico, — rad bi jo še dalje pazil pod svojim očesom, ali čutim, da se mi bliža smert in treba se bode prestaviti. Vzemite deklico k sebi, naj vam bode Miškova ostalina, ter skerbite za-njo." — Toliko p6mnim da je bilo v tem Miškovem pismu. Katinka. Ali se je pismo oddalo? Stčpanek. Oddalo. — Volja umirajočega človeka je sveta. K malu potem iz mesta pride lep voz in na vozu imenitna gosp6da, ki je šla na gomilo pokojnega Miška ter je Tinico potlej s soboj vzela s privolitvo nje matere. Anička. Da, vse to še dobro p6mnim; vem, kako smo jokali, ko je odhajala. — Kaj li počenja? Samo nje mati nam časi pripoveduje, da živi srečna ter da nas pozdravlja. Stepanek. Bašti jo gosposki goje ter učiti in učiti se je treba, kakor menim. Katinka. Bog zna, pride li še kedaj k nam? Stepanek. Ali misliš, da stvori, kar se njej hoče ? In kaj bi si počela taka gospSda v našej vasi? ,,:f Katinka. Ali bi jo znali, ako bi k nam prišla iz nenada? . : -' Anička. Jaz pervi Mp; anti se nij mogla tako izpremeniti. . • , ,: Stepanek. Povedal sem vama, kar sta želeli, zdaj idem, t-' - 96 - ' ^16- Katinka. Post6j, Stepanek! "" " '" ;'¦ ^ ': Stepanek. Ne utegnem, Katinka; ako bi vama hotel odgovarjati k Tsem vprašanjem, to kedaj M potem M doma ? Lehko noč! Anička. Vselej se česa doinisliš, da nas podražiš. Lehko no5, zaspanec! Stepanek. Kakor vidim, dobodeti dražbo. Zdi se mi, da je tam 6no dekle, ki semkaj prihaja, prosjačica. Baš prav; povprašajta je, od kod? kam? kedaj ? kje ? itd. (Otide smejoč se.) .. ^'jfjbfi ff>O0fl S;3 fCiD^ ?¦¦•'• TRETJI PEIZOR.ii.t'0 •¦ , . ...... ,,.. '¦"'¦ ','«•*¦ ' .iIsImi/ *il- Prejšnji brez Stepanka. Anigka (gledajoč za kulise.) Tivje dekle je, na vse strani se ozira. Ali ae bi šli tja, da je povprasavi — Katinka. Ostani, — uže aaju vidi, sama pride sem, ter naju ogoyqri. Tujim Ijudem nij tak6j upati. : lt,.,,;: ;x Anička. Bliža se nama. Ali je počakavi ? ,,,i,. f-.-.mt .j'l?.ov •oi .^7. Katinka. Počakajvi! Vprašajvi je, česa išče. '*.&"/ • Anička. Nu, zdaj zdaj bode tukaj. .., ^ : \c. ,, -^j ČETEETI PRIZOR. Tinica (ubožno oblečena, z majhenim zvežnjem v roci. Na glavi ima robec, kateri jej pokrira nekoliko obličja). Prejšnji. Tinica. Ljubi dekleti! ali mi ne bi povedali, kje najdem dobre Ijudi, , kateri bi me nočili? Uže pozno je ter dalje iti ne smejem. Anička in Katinka. Idite z nama, — pri nas lehko prenočite. : Tinica. Hvala vam lepa na vašej dobroti; a nijsem sama, mater imam pri sebi; zunaj vasf malo počlva, tmdna je ter ne more iti dalje, sirota nosi težek zveženj. Anička. Ali jedna ali dve, do tega nij toliko, — moja roditelja vaju rada tzameta na stan. Idite z nama! Katinka. Cuj, Anička, naša Mža je bliže nego li vaša; bolje, ako J.ideti z men6j. ' Tinica. Kako vama zah.valim, dobri dekleti, ker sta tako usmiljeai iibogim sirotam ? ['. Anička. To je dolžuost. Hitro pokličite mater; vaju tukaj počakavi. -. . ------------------------------------------------------------------------------ ¦' '¦"l ''"'' ¦ •' • - i)'J$i . <>¦ iii:;u nr i;':-:.« i ; *! :!;:SJ'pJ3 PETI PRIZOR. ' ' ¦ . . ¦\it-n; ¦ - Radovanček (i lopato na rami). Prejšnje. * '*" Kadovanček. Dober veSer! (Na tihoma Anički.) Kdo je ta uboga dek-lica? Anička. Prosila je stanu sebi in svojej materi, a pri nas bodefca. Katinka. To se §e ne ve, ali ostaueta pri vas, — d4klica še nij pri-etala na to. "¦ <•¦¦¦" •' ¦ ¦ ¦ *~* ¦ ¦ ' ¦" -' .......r- i-- • — 97 — Kadovanček. Ako se mislita prepirati zaradi ubozega dekleta, jaz jo vzamem s soboj; dovolj imamo pri nas prostora, in tak6j bode pravde konec. t . Ali sta pozabili, kako je rekel pokojni govorae: ,,kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima." — Kje je dekličina mati? Anička. Baš je ide klicat; zuuaj pred vasj6 malo počiva, ker nese ' težek zveženj. KadoranSek. Zveženj jaz odnesem, močen sem dosti. (Tinici.) Ali" smem z vami iti? Tinica (ganena.) Hvala ti lepa, dragi Radovanček! ^^ ^' KadovanSek (čudeč se.) Kaj? Radovanček? Od kod li me zna uboga' deklica? T i n i c a. Ali vas nijso tako imenovali ? Zdi se mi, kakor bi to ime , bila uže slišala. (Sama s soboj.) Toličko da se nijsem zagOTorila. — (Na glas.) Moj bratranec se tudi tako imemije. Kadovanček. Mislite si, dasem jaz vaš bratranec ter z vami daidem! Tinica (raavezavši zveženj.) Da mi ne bode treba sem ter tja prenašati, prosim vaju, shranita mi te stvari. (Poda vsakej po svileno ruto.) Imejta ruti; skdraj se vernem. (Eadovančku.) Idiva! (Otideta oba.) ^- •"¦"iri u'"!- '••T ?" i......¦¦ ¦ '¦ • nn tOiA-r r.'?jjR)if . :iifvi;1 ji . (Konec prihodnjič.) .,\,>1>,'.,<,¦-,,,{&