Obvestila za
našo kampanjo

Znižana naročnina za nove naročnike na $2. Lepa darila
za delavne prijatelje lista.

Kampanja je pričela. Po nekaterih naselbinah se dela že
z vso paro. 1. februarja bomo objavili prve rezultate in na¬
slednje objave doseženega bodo izhajale vsakih naslednjih
14 dni.

Na predlog iz nekaterih naselbin smo sklenili, da za časa
kampanje znaša naročnina za nove naročnike $2 za celo leto
jn $1.20 za pol leta. Predlagatelji so utemeljevali svoj predlog
s  težkim materijalnim stanjem, ki je posledica še vedno traja¬
joče velike krize. Uprava se je pridružila temu predlogu. Zni¬
žanje pa velja samo za nove naročnike in to samo za časa kam¬
panje.

Največje breme v kampanji bodo nosili na svojih ramah
oni, ki bodo hodili iz hiše v hišo, od vrat do vrat, za novimi
naročniki in za obnovami. Da tem stebrom “Napreja” ostane
kampanja v lepem spominu in da dobijo tudi nekak viden znak
priznanja za svoje požrtvovalno delovanje, je uprava sklenila
nabaviti si večjo količino avtomatičnih svinčnikov ih peres, v
kategoriji dobre firme “Parker”.

Vsak, ki vpo.šlje tekom kampanje 5 letnih, ali 10 pol¬
letnih ali obnovljenih naročnin, dobi nagrado lep svinčnik, za
10 letnih ali 20 polletnih pa pero in svinčnik. Kdor dobi preko
tega števila, ima pravico na toliko svinčnikov ali peres, koli¬
kokrat mu isti po gornjem ključu pripadajo.

Tiskovine in ostali materijal smo razposlali in če jih kdo
ni dobil naj se javi, da mu jih dostavimo.

Kjer se še niste sestali in pogovorili o načrtu kampanje v
naselbini, storite to takoj in sklepajte po predlogih v okrožni¬
cah.

Tekmovanje je doslej urejeno samo med Detroitom in
IVindsorjem. Cleveland in Timmins se še nista sporazumela.
Pittsburgh in New York-Broklyn še nista dala glasu od sebe,
kaj mislita o predlogu s. Miketicha. S tekmovanjem je treba
pohiteti, da bomo vedeli, kje so fantje od fare, ki bodo pred-
vodili kampanjo.

Na delo, vsi in povsod. Od rezultatov kampanje je odvis¬
no, če bomo na bližajoči konferenci, ki bo menda koncem ma¬
ja, mogli govoriti in sklepati o povečanju in temeljitem pobolj-
šanju lista, ki ga tako željno pričakujemo.

Priprave za
Vseslova nski ko ngres

Na seji 12. januarja je oil kon&iituiran odbor. —
Priprave za Vseslovanski dan v Pennsylvaniji

Prva seja na kongresu 3.
decembra izvoljenih orborni-
kov se je vršila 12. januarja.
Prisostvovali so vsi, razen Slo¬
venca Starmana, ki ni dobil
povabila radi neke pomote v
naslovu. Pri volitvah odbora je
bil za predsednika izvoljen I-
van Butkovič, predsednik Hr-
vatske Bratske Zajednice, za
glavnega tajnika Stefan Ze¬
man od slovaške evangelične
podporne jednote, za blagaj¬
nika Schram od slovaške Na¬
tional Society. Izvoljenih je
bilo nadalje 9 podpredsedni¬
kov, od vsake zastopane na¬
rodnosti po eden. Od Sloven¬
cev je bil izvoljen za podpred¬
sednika Paul Klun iz Pitts¬
burgha.

Izvoljeni so bili na isti seji
še razni odbori, kot nadzorni,
finančni, publicijski itd. Slo¬
venka Karolina Samec je bila
izvoljena v nadzorni odbor.

Sklenjeno je bilo, da se za¬
pisnik in rezolucije kongresa
v Pittsburghu tiskajo, ter da
s e pošljejo vsem slovenskim
organizacijam v Ameriki in

Kanadi in tudi poslaništvom
slovanskih držav v Washing-

Vsem slovanskim organiza¬
cijam v USA in v Kanadi bo
odbor pisal in jih pozval na
sodelovanje pri pripravah za
sklicanje bodočega Vseslovan¬
skega kongresa.

Zanimiv bo Vseslovanski
dan, ki ga namerava odbor
prirediti za Pennsylvanske o-
kraje. Ideja je ta, da bi se na
ta dan pokazala vsa slovanska
društva in organizacije, da bi
nastopili od vsake narodnosti
najboljši pevski, dramatični,
športni in ostali krožki in or¬
ganizacije. Orthor je mišlje¬
nja, da bi tak veličasten slo¬
vanski dan dal novega življe¬
nja in da bi pomagal pri o-
krepitvi slovanskih organiza¬
cij. če se ta dan dobro pripra¬
vi, bi se lahko zbralo kakih
100.000 Slovanov na tako sku¬
pno prireditev.

O tem predlogu, za katere¬
ga so se izjavljali vsi prisotni
bo razpravljala prihodnja se¬
ja.

NAPREJ

TEDNIK SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTlCNIH DELAVCEV

Št. - No. 3 PITTSBURGH, PA., 18. JANUARJA 1939. LETO - YEAR IV.

PRIPRAVITE SE VSEPOVSOD NA KAMPANJO
“NAPREJA”!

Do 31. marca moramo dobiti S00 novih naročnikov,
obnoviti vse iztekle naročnine ter zbrati $1,000.00
v fond “Napreja”.

Zunanji pregled

Pred odhodom Chamberlaina v Rim, na razgovore s Mussolinijem, je
bilo v Angliji mnogo demonstracij. Slika kaže prizor, ko so brezposelni polegli
pred vhod v palačo Chamberlaina, zahtevajoč kruha in dela. “Zadovolji nas
in ne Mussolinija”, so klicali na ulicah ležeči, ko jih je dal Chamberlain s po¬
licijo pregnati iz ulic.

Glad -- posledica naraščanja
reakcije

Glad v Missouri, St. Louisu, Clevelandu in drugod. —
Republikanci zapirajo oči in podirajo novi deal.


C. 1.0. SE ZAVZEL ZA
LAČNE FARMARJE

CIO trdi, da so bili najemni¬
ci farmerji v Missouri vrženi
^ a  cesto največ radi tega, da
jih bogati farmerji prisilijo na
manjši zaslužek, ter da o-
^ a iajo tla njihovi uniji, ki se
Siri  Po farmarskih predelih.

CIO je takoj zahteval od
v lade v Washingtonu, da pri-
na pomoč tem revežem z
re lifom, da ne umrejo od lako-
te  >n mraza. Od governerja
Starka pa so zahtevali, da pre-
s krbi vojaške šotore, da ne bo-
”° n a dežju.

■— General Cedillo, ki je vprizo-
vstajo proti ljudski vladi v Mek-
I ’ ie bil izsleden in v boju z vlad-
bli četami ubit. Cedillo je bil
Predstavnik reakcije in imel je do-
re  zveze z nemškimi fašisti.

“STARA NEMČIJA” NA
RAZSTAVI V NE W Y0RKU

Nemška kultura bo vseeno
zastopana na new yorški raz¬
stavi, ker so se za to zavzeli
nemški progresivni krogi, ki
bodo zbrali dovolj denarja, da
se pokaže na razstavi kultur¬
na in umetna dela, katera je
Hitler vrgel med staro šaro.
Predmeti bodo izbrani in raz¬
stavljeni v posebnem 'pavilijo-
nu za svobodne nemške umet¬
nike, ki so vstvarili mnogo le¬
pega.

Nemški pavilijon bo nosil
napis: “Nemčija včeraj —

Nemčija jutri.”. Temu so se
upirali nekateri visoki katoli¬
ški možje, ki se kljub prega¬
njanju katoličanov in Židov še
vedno nagibljejo k Hitlerju.

Po zadnjih volitvah, v kate¬
rih so v mnogih krajih zmaga¬
li -.iajy,agwz'«republikan¬
ci, hlapci Wall Streeta in fa¬
šizma, so nekateri mislili in u-
pali, da se ho v Ameriki pri¬
čelo obračati na boljše, ka¬
kor so obetali republikanci
pred volitvami. Republikanci
so dajali širokoustne obljube,
da bodo nadaljevali relif in
WPA in da bo vsak imel tudi
delo in dob.ro plačo.

Mi smo pripovedovali, da so
njihove obljube le pesek v o-
či lačnih in sestradanih, ki so
se obrnili za pomoč na repub¬
likance.

Prvi sadovi republikanske
zmage se že vidijo v mnogih
mestih. V Missouri so bili far-
merski najemniki vrženi na
cesto, v blato pod milo nebo,
lačni in raztrgani. Njihove sli¬
ke smo vsi lahko videli, dru¬
gače ne bi verjeli, da je ame¬
riški kapitalizem tako trdosr¬
čen in požrešen. Gladovanje
in trpljenje teh najbolj izkori¬
ščanih delavcev je nepopisno.
Bolne matere z malimi otroci,
brez hrane umirajo v mrazu,
ker se nihče ne zmeni zanje.
To bo trajalo čez celo zimo,
dokler ne bodo spet poklicani
na delo v spomladi.

V St. Louisu je 41 gladilih
mater vprizorilo sedečo stav¬
ko v mestni zbornici, kjer so
protestirale proti brezbrižno¬
sti relifnih oblasti in zahteva¬
le živila za svoje male otro¬
čičke. Oblasti pa so te gladne

žene brez vsakih sredstev za
življenje nagnale s policijo iz
dvorane.' 'NiiIe-
tragedija, ki vpije in dviga
glas protesta do neba.

V Clevelandu, kjer izbruha
pomanjkanje in glad vsakih
par mesecev, je spet nastala
kriza, ki bo še veliko hujša od
prvih. Župan Burton in mest¬
na zbornica je pod vplivom
požrešnih elementov, ki se ne
ozirajo na glad, ker imajo re-
publikanci zopet finančne va¬
jeti v svojih rokah. Na vsak
način skušajo sestradati delav¬
no ljudstvo, da bi sprejelo
vsako delo za vsako plačo. Go-
verner Bricker, pa daje izja¬
ve, da bo štedil in vrgel še
več ljudi na cesto.

Novo nastala kriza v Cleve¬
landu bo hujša od one leta
1934, ker je danes veliko več
ljudi, ki potrebujejo podporo.
WPA odpušča nove mase de¬
lavcev za katere bo treba naj¬
ti sredstva za življenje. Kje
bodo dobili ta sredstva pa nih¬
če ne ve.

Tu smo navedli le par pri¬
merov, ki so te dni največji
problem. Toda kapitalistično
časopisje vpije in zahteva na-
daljno okrnitev izdatkov za
najpotrebnejše. V Washingto-
nu so že znižali izdatke za re¬
lif in WPA dela in nevarnost
preti, da bo program predsed¬
nika Roosevelta zelo obrezan,
če se delovno ljudstvo ne po¬
stavi v močno delavsko fronto
za kruh in svobodo.

DELAVSTVO V MICHIGA¬
NU SE BORI ZA SVOJE
PRAVICE

Republikanski governor Fitz¬
gerald pripravlja proti-
delavski zakon

Reakcija vi Michiganu je
pričela delovati proti organi-
ziranemu' d«!avatvu iu piuprav-.
lja načrte, da bi prepovedala
stavke. Governer Fitzgerald,
republikanski reakcionar, ki je
bil izvoljen v zadnjih volitvah
je že predložil osnutek nove
postave, ki bi dala njemu moč,
da proglaša stavke za upravi¬
čene ali neupravičene. Po tem
osnutku bi bile skoraj vse stav¬
ke prepovedane.

Delavstvo je hitro odgovo¬
rilo in proglasilo ta osnutek
kot direktni udarec proti unij-
pravicam. Odgovor je prišel
od vodstva in delavstva CIO in
ADF, ki je odgovorilo, da je
proti vsaki okrnitvi, neglede
na kak način jo skuša reakci¬
ja zaviti, da jo skuša spraviti
skozi . legislaturo pod krinko
“delavske protekcije”.

Obisk Chamberlaina v Rimu na
raznih mestih različno tolmačijo.

Morda se ne motijo oni, ki primer¬
jajo januarski obisk v Rimu onemu
septemberskemu obisku Chamber¬
laina v Berehlesgadenu pri Hitlerju.
V Berehtesgadenu je kazal Cham¬
berlain še nekaj korajže in morale,
kakor trdijo da je bil sedaj v Rimu,
kjer baje ni pristal na nobeno ita¬
lijansko zahtevo. Toda Bcrchtesga-
denu je sledil Godesberg in čez to
mesto je vodila pot v Munchen, kjer
se je izvršila najnesramnejša kapi¬
tulacija v zgodovini civiliziranih dr¬
žav. Upajmo, da so nauki, ki ijh je
dobil Chamberlain pri nekaterih vo¬
litvah v Angliji taki, da ne pride do
kakega drugega Munchena.

* * *

Mussolinijev zet Ciano in Hitler¬
jev pomočnik Gocrring sta na potu
v Belgrad, kjer bodo trgovali in
vadljali za ozemlje in narode, ki
prebivajo v Jugoslaviji. Vojvodina
je bila obljubljena Madjarski in v
Belgradu bodo razgovarjali o nači¬
nu in času, kako in kedaj izvesti
prvo dejanje velike drame, ki bi jo
l&hko naslovili “Konec samostojne
države Slovencev, Hrvatov in Sr¬
bov”. Madjarska se je priključila
fašistični trozvezi Rim-Berlin-To-
kio in Ciano in Goerring bodeta
prav gotovo “povabila” tudi Stoja-
dinoviča na vstop v to zvezo agre¬
sorjev. Pri reakcijonarnem kurzu

sedanjega režima v Belgradu, se je merike.

bati, da se bodo v Belgradu kaj ra¬
di udali povelju, ki ga prinašata a-
djutanta Mussolinija in Hitlerja.

* * *

V Španiji divjajo hudi boji. Faši¬
sti napredujejo v Kataloniji in na¬
povedujejo svoj vhod v Barcelono
najpozneje v enem mesecu, “če bo
vreme dopuščalo’’. Pri svojem na¬
predovanju pa še niso prišli do go¬
rovja, ki tvori najmočnejšo obram¬
bo republikancev. Vlada v Barcelo¬
ni izjavlja, da je prepričana, da se
bo Barcelona obranila, kakor se je
obranila Valencija, in kakor stoji še
danes Madrid. — Na jugu pa na¬
preduje republikanska armada pro¬
ti portugalski meji. Če se načrt slav¬
nega generala Miaja posreči, bo s se¬
danjo ofenzivo pretrgano fašistično
ozemlje na dvoje in strategični po¬
ložaj severnega dela fašističnega o-
zemlja bo postal nevzdržen. — V
Ženevi, kjer se zbirajo na posveto¬
vanje člani Društva Narodov, je
francoski minister izjavil, da ne mo¬
re priti do kakih bližjih stikov z
Italijo, dokler ne odpokliče svojih
armad iz Španije.

* * *

Položaj v Evropi je vkljub pomir¬
ljivim izjavam naivnih Chamber¬
lainov zelo napet. Ameriška posla¬
nika v Londonu in Parizu sta o tem
poročala Rooseveltu, ki je takoj po
teh poročilih odredil pospešeno de¬
lovanje za vojaško pripravljenost A-

REPUBLIKANSKA ADMINISTRACIJA V
PENNSYLVANIJI

Povratek stare industrijske klike, ki je izkoriščala delovno
ljudstvo dolga leta

Senator Burke la“nik

Senator Burke, ki strupeno
napada Wagnerjev zakon, je
bil vjet v laži. Poslužuje se v
svojih tribunah lažnjivih šte¬
vilk-, s katerimi bi rad podprl
svoje trditve. To mu je doka¬
zal J. Warren Madden, načel¬
nik Delavskega odbora, ki je
našel, da so Burkejeve števil¬
ke za Palestino in Estonijo, ki
nima skoraj nobene industrije,
ne pa za USA.

Novega deala v Penni ni ]
Več. Na njegovo mesto je spet
nastopila stara garda republi- j
kanske mašine, klika, ki je
delovnemu ljudstvu dobro po¬
znana. Grundy-Pew-Mellon in¬
dustrijska in bankirska ban¬
da, ki je vladala s “Coal &
Iron” policijo dolga leta, je
zopet na krmilu.

Gov. James, ki je sedel na
governerski stolček, katerega
so mu kupili njegovi reakcijo-
narni prijatelji, je rekel, da
se bo držal obljub, katere je
dal tekom kampanje. Med te¬
mi so najbolj znane izjave, da
bo dal sežgati vse socijalne
postave, ki so bile sprejete te¬
kom novega deala. Sicer je
nadalje še obljubil, da bo dr¬
žavna administracija popolno¬
ma svobodna od nekdanjih in¬
dustrijskih lordov, česar mu
pa nihče ne verjame. James
pravi, da bo vstanovil novi de-
partment, ki bo imel za eno

izmed nalog, da privabi čim-
teč industrij v deželo, drugo
pa. da se bo boril proti delav¬
skim nemirom.

V kabinet je postavil dobro
znane industrijalce in magna¬
te, med njimi bivšega pred¬
sednika Carnegie Steel korpo¬
racije. Tudi William Green i-
ma v kabinetu svojega zastop¬
nika Hines-a, ki je podpiral
James-ovo kandidaturo proti
novemu dealu, kar je povzro¬
čilo razkol v delavskih vrstah
in omogočilo zmago reakcije.
V drugih važnih uradih pa že
sedijo koruptni McClure in
njegovi pomočniki, ki so bili
vrženi komaj pred štirimi leti.

Delovno ljudstvo bo mora¬
lo pazno slediti vsem mahina¬
cijam v Harrisburgu. če bo
združeno in složno nastopalo
proti napadom na pridobitve,
bo ne samo ohranilo socijalne
postave, temveč si bo priborilo
še druge potrebne izboljške.

PITTSBURGH, PA.

Browder predložil dokumen¬
te proti Diesovim izmi¬
šljotinam

Pred Diesovim komitejem so razni
agentje Wall Streeta in reakcije na¬
grmadili toliko neresničnih govoric
o ameriški komunistični stranki, da
je generalni tajnik te stranke čutil
potrebo, kongresmanom in senator¬
jem poslati dokumente o politiki in
načelih komunistov. Brovvder v pis¬
mu omenja, da je stranka vedno pri¬
pravljena. ne samo kongresmanom,
temveč vsemu narodu v Ameriki
obrazložiti cilje in dela stranke, ki
je javno.

LJUDSKA FRONTA
V FRANCIJI ŠE OBSTOJA

Pri otvoritvi novega zasedanja
francoskega parlamenta se je poka¬
zalo, da. še vedno obstoja trdna ve¬
čina ljudske fronte. Pri volitvah no¬
vega predsedništva parlamenta, je
bil ponovno izvoljen radikal-socija-
iist Herriot in za podpredsednika
komunist Duclos. Reakcija, ki je u-
pala, da bodo zmagali Daladijerovi
pristaši, je zelo razočarana.

— V Jersey City se zagovarja
mož, ki je obtožen, da je zabodel re-
lifnega direktorja, ki je namigaval
njegovi ženi, da naj se loti prostitu¬
cije, da ji ne bo treba iskati relifa.

V soboto 21. januarja ob 8 zve¬
čer se vrši v Carnegie Hall, North
Side, Ohio and Federal Sts. prosla¬
va obletnice Leninove smrti, katero
prireja komunistična stranka. Go¬
voril bo Clarence Hathaway o izda¬
ji v Munchenu in njenih posledicah.
Vstopnina 25 centov.

PROSTOVOLJEC

KAPETAN

MIRKO MARKOVIČ,
ki je bil na intervencijo
delavskih organizacij iz¬
puščen iz Ellis Islanda in
ki je 12. januarja govoril
na shodu v Pittsburghu.

Markovič je bil povelj¬
nik obeh ameriških pro¬
stovoljskih bataljonov v
Španiji.

— Kongres je znižal izdatke za
relif in dela, vsled česar bo 600,000
ljudi brez dela in sredstev. Wall
Street je vesel, ker mu ne bo treba
plačati davkov. Kongres ni hotel
glasovati poimensko, da zataji svoj
čin.

* * *

— 500 antifašistov bo piketiralo v
nedeljo pred postajo WHBI v New
Yorku, ki oddaja Couglinove /napa¬
de vsako nčdeljo.

NOV NASLOV “NAPREJA”

Vse pošiljatev za “Naprej” naslavljajte v bodoče
na naslov:

“NAPREJ” 1916 EAST ST., N. S. PITTSBURGH, PA.

STRAN 2

SREDA, 18. JANUARJA

“NAPREJ’

NAPREJ

Slovcnian Weekly Anti-fascist Labor Paper in U. S. and Canada.

Publishcd Weekly by “NAPREJ” Fublishing Company.

1916 Kast Street, N. S. Pittsburgh, Pa.

Entered as second-class matter. Sept. 17, 1936, at Post Office at
Pittsburgh, Pa., Act o£ March 3, 1879.

NAPREJ

tednik slovenskih proti-fašističnih delavcev v Ameriki in Kanadi.
— IZHAJA V SREDO —

Naročnina za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50;

za 6 mesecev $1.35 in za 3 mesece $075.

Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj.
Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo.

Vse pošiljatve naslovite na:

“NAPREJ”, 1916 EAST ST., N. S. PITTSBURGH, PA.

Phone: FAirfax 1442

22

ŠE 0 DOMAČIH VPRAŠANJIH

Šc nikoli nismo dobili toliko pritrjevalnih pisem, kot ta te¬
den. Iz velikih in malih naselbin, od znanih in neznanih čitti-
teljev “Napreja” in elanov in uradnikov raznih naših sloven¬
skih Jednot, se nahaja pred nami ducate pisem in vsa obrav¬
navajo vprašanje združenja podpornih organizacij ali pa po¬
trebo združenja našega materijalno in idejno slabega tiska v
močne in dobre liste.

To zanimanje si razlagamo tako, da leži vsem zelo pri
srcu vprašanje združevanja in zbiranja sil, da zmaguje spo¬
znanje, da smo po nepotrebnem trošili mnogo svojih pičlih sil
in sredstev z vzdrževanjem tolikega števila Jednot, ko bi nam
vsem bilo mnogo lažje, če bi že pred leti izvedli prepotrebno
združenje.

Med Hrvati praznujejo te dni velik in menda končen uspeh
v tem pravcu. Dve slovensko-hrvaške organizacije so se zdru¬
žile s HBZ, ki postaja edina in močna hrvaška podporna orga-
lizacija. Seveda ni šlo niti pri Hrvatih brez ovir in težkoč, se-
eda je bilo nasprotovanja in bremzanja, toda članstvo je skle-
ilo in ne samo sklenilo, temveč tudi gledalo na to, da so se
klepi izvajali.

Pri vprašanju združevanja, niso samo razlogi štedenja
denarja važni. Še važnejše je to, da bi varnost in moč združe¬
nih organizacij bila večja. Najvažnejše pa bi bilo to, da bi
prenehali obstojati jarki, ki delijo naše naselbine na pristaše
te ali one organizacije. Sloga in enotnost bi imela lažjo pot v
vsakem oziru, manj bi bilo razpok in temnih kotičkov, v kate¬
rih ležejo jajčka prepirljivci in razdiralci.

Nekateri vprašujejo, če imamo kak predlog ali kak na¬
črt za združevanje. Seveda ga imamo. Toda ta načrt ni naš,
temveč članstva samega, načrt tistih, katerim je ta reč v mislih
in v srcih. Samo preglejte razne sklepe konvencij naših Jed¬
not, pa imrte načrte, če ti načrti niso najboljši in najidealnej¬
ši, ni krivda načrtov. Lahko je popraviti načrt in ga izboljšati,
samo če je dobra volja na vseh straneh.

še bolj vprašujejo, kaj smo mislili ko smo pisali o združe¬
nju “Proletarca” in “Napreja” v en sam močan in dober de¬
lavski list. Svarijo nas, naj bomo previdni, naj bomo na oprezu,
ker da nas bodo kar požrli, če se spustimo v kake dogovore.

Tako daleč ,da bi že pregovarjali, na žalost še nismo in
danes še ni pravo vreme za tako lepo in koristno reč. Zadnjič
smo to zadevo samo omenili, kot nekaj, kar v bodočnosti ni iz¬
ključeno in proti čemur bi s svoje strani ne imeli ničesar.

Kakor smo vse tem in tudi mnogim drugim vprašanjem
danes v 1939 letu mnogo bližje, kot smo bili lani ali predlan¬
skem, tako bomo tudi tekom letošnjega leta napredovali in
rastli v zrelosti. Ko dozorimo pa bo sad vsega sloga in enotnost
v delavskih vrstah, sloga in enotnost v demokratičnih vrstah,
sloga in enotnost v vrstah prijateljev svobode, napredka in
kulture. Sloga in enotnost pa je smrt za fašizem.

Po volitvah v Jugoslaviji

Pismo iz Ljubljane

11. decembra bo ostal zapisan v
zgodovini Jugoslavije kot dan, ko je
pritisnjeno in obrezpravljeno ljud¬
stvo hrabro in odločno na javnih
volitvah izjavilo, da hoče svobodo in
demokracijo v državi, da hoče brat¬
ski sporazum med Srbi, Slovenci in
Hrvati na podlagi popolne enako¬
pravnosti in da obsoja zunanjo po¬
litiko Stojadinovičevega režima, ki
se je obesil na rep Hitlerju in Mus¬
soliniju, ter spravil našo državo v
tak položaj, da se po inozemskem
časopisju že kar javno govori o raz¬
kosanju Jugoslavije.

Kako ste infqrmirani v Ameriki
o rezultatih volitev od 11. decem¬
bra ne vem. Vladna, bclgrajska te¬
legrafska agentura se je gotovo po¬
trudila tudi v Ameriki razširiti ve¬
sti o njeni “zmagi", kakor je sto¬
rila tudi pri nas. Samo, da mi vemo,
kaj je res in kaj ni res, vi v Ame¬
riki pa ne morete presojati resnič¬
nost vseh teh poročil.

Vlada ima v parlamentu sedaj po
11. decembru spet tako velikansko
večino, kot jo je imela pred volit¬
vami. Toda ponašati se na to ve¬
čino ne more, ker se je do svoje ve¬
čine prikopala s skrajno reakcijo-
narnim volilnim redom, ki je kakor
nalašč prirejen za protiljudske re¬
žime.

V okraju Klanjec na ifrvaškem je
dobila opozicija 7,614 glasov, vlada
pa 14. Izvoljen je vladni kandidat
Dobrovoljac s 14 in ne opozicijski s
7,614 glasovi. Izvoljeni so vladni
kandidati tudi po drugih mestih,
kjer je opozicija dobila desetkrat in
stokrat več glasov kot vlada. V I-
vanjevcu je vladni kandidat izvo¬
ljen s 60, “propadel” pa je opozicij¬
ski kandidat s 1,109 glasovi. V Kra¬
pini je ostal neizvoljen opozicijonal-

ni kandidat, ki je dobil 8,632 gla¬
sov, “zmagal” pa je Stojadinovičcv
človek s 54 glasovi. V Sisku je postal
poslanec vladni kandidat s 692 gla¬
sovi, neizzoljen pa je ostal kandi¬
dat dr. Mačeka, ki je dobil 10,025
glasov. Pri takem volilnem redu je
“zmagal’’ vladni kandidat in če je
tudi 90% ljudstva proti njemu.

Kako je “zmagovala” vlada bi la¬
hko navedel nešteto primerov, pa
naj zadostuje samo par stvari. V
Kamenici (Vojvodina), so na radiju
objavili, da je opozicija do 2 ure po¬
poldne dobila 1,600  glasov, vlada pa
300. Drugo jutro pa je uradni re¬
zultat glasi: vlada 4,000, opozicija
700. V štirih urah se je rezultat spre¬
menil tako, da je opozicija zgubila
900 že oddanih in regristriranih
glasov, vlada pa dobila 3,300. —
Vlada je v agitacijske svrhe na
radiu objavila 11. decembra zjutraj
da je zagrebški nadškof Stepinac
glasoval za vlado. Stepinac je ta¬
koj brzojavno demontiral to lažnji-
vo vest in zahteval popravek, kar
se pa ni zgodilo. S takimi metoda¬
mi je poleg nasilja “zmagovala"
vlada in lahko si predstavljate, kako
velika je ta vladna zmaga.

Pred tremi leti, v majskih volit¬
vah 1935 je tedanji ministerski
predsednik Jeftič zmagal z večino,
pa je moral odstopiti, ker so rezul¬
tati volitev predstavljali v resnici
poraz za vlado. Rezultati 11. de¬
cembra so še večji poraz za Stoja-
dinoviča in če bi se količkaj parla¬
mentarno postopalo, moral bi priti
drug, od ljudstva potrjen režim. Vse
pa kaže, da je Stojadinovič odločen
proti volji ljudstva nadaljevati s
diktatorsko in Hrvate in Slovence
zatirajočo notranjo politiko, da se
zanaša na to, da mu bodo Hitler in
Mussolini pomagali vzdržati se na
krmilu proti ljudski volji. Stojadi¬

novič je reorganiziral svojo vlado
in zamenjanje Korošca z šefom bel-
grajske policije označuje, da hoče
vlada sprovajati še hujši pritisk na
demokratično gibanje in še brez-
obzirnejše tepta« narodnostne pra¬
vice Hrvatov in Slovencev.

V opoziciji so bili volilni rezul¬
tati pravilno ocenjeni kot izraz
ljudstva, da hoče demokracijo, skup¬
no državo na načelu narodne ena¬
kopravnosti in prekinjenje hlapče¬
vstva napram Berlinu in Rimu. Vo¬
ditelji opozicije se zavedajo resno¬
sti mednarodnega položaja. Zato za¬
držujejo one elemente v opozicijonal-
nih vrstah, ki bi hoteli s sklicanjem
hrvaškega sabora in s sličnimi na¬
stopi center svoje aktivnosti uperiti
proti Belgradu. Medtem pa je naj¬
hujši sovražnik Slovencev, Hrvatov
in Srbov, največja nevarnost za celo
Jugoslavijo v naraščajoči nevarno¬
sti fašističnega napada od zunaj.
Dr. Maček in drugi uvidevni vodi¬
telji opozicije vedo, kako usodna je
bila taktika slovaške opozicije, ki
je v kritičnih dneh pred in po Mun-
chenu, z vsemi topovi streljala na
praško vlado, ki se je nahajala v
obupnem boju s Hitlerjem, ki je po¬
žiral samostojnost in svobodo ne sa¬
mo Čehov, temveč tudi Slovakov. V
Jugoslaviji je položaj še bolj za¬
pleten vsled tega, ker Belgrad sam
ljubimkuje s Hitlerjem. Opozicija
se trudi na vse načine, da bi se ce¬
la Jugoslavija, opozicija in vlada,
postavila po robu razkosanju države
ki preti. Stojadinovič pa tako krva¬
vo potrebno enotnost in slogo one-
mogočuje.

V enem prihodnjih pisem odgovo¬
rim na vaša vprašanja o zadržanju
slovenskih opozicijonalnih skupin
pred in po 11. decembrom.

Podpis.

Beležke o tem m onern

Stvari imajo svoj. obliko,
pa tudi svojo vsebino. So ljud e,
tega ne vedo ali nočejo vedeti. O
volitvah v Jugoslaviji je mogoče g
voriti s stališča oblike zunanjih re¬
zultatov ali Pa s stališča
vanja vsebine in dejanske moči, ki
sc je pokazala pri volitvah. Po u
radniii rezultatih, (katerih pravil¬
nost voditelji opozicije ne prlzn * V
jo, trdeč, da so potvorjeni,) je do
bil Stojadinovič 1,600.000, Maček pa
1,300.000 glasov. Formalisti, gleda¬
joč samo na številke, obupujejo m
trdijo, reakcija je zmagala, demokra¬
cija je pokopana. Ker smo v "Na-
preju” rekli, da 1,300,000 pod naj¬
večjim pritiskom oddanih opozicijo¬
nalnih glasov več odvaga, kot 1,600.-
000 s silo in s potvarjanjem izcede-
nih glasov za Stojadinoviča, nas je
bratski “Proletarec” — krstil za laž-
nike. Isto, samo v dostojnejši obliki,
nam je povedal tudi gospod Trunk.
_ Priznamo, da je številično 16 vec
kot 13. Vemo pa, da je 13 živih, pre¬
pričanih in odločnih demokratov in
borcev za svobodo parkrat večjega
značaja, kot pa 16 formalistov, pri¬
silnih rekrutov in političnih veter-
nic . . •

* * *

Človek je lahko najpoštenejši' ir
vendar ima lahko pomisleke proti
kaki dobri stvari. Radi nasprotova¬
nja proti Vseslovanskemu kongresu
z resnimi argumenti, se ne bi moglo
nikogar smatrati nepoštenim. Če pa
se gibanje, (ki ima za cilj združeva¬
ti Slovane v Ameriki za složno in
skupno nastopanje proti reakciji v
Ameriki in proti fašizmu v svetu,)
imenuje za raketirstvo, je to taka
ostudnost, da ne preostane drugega,
kot v velikem loku ogniti se te ne-
snažnosti. Komentator je dal publi¬
citeto tej gorostasnosti, avtor katere
je očetovstvo tega smrada prikril s
psevdonimom.

* *  *

IV. IZKAZ PRISPEVKOV ZA PROSTOVOLJCE

0 IZOLACIJI

Piše: F. STARMAN

Kakor je narod ali organizacija
razdvojna, ima sovražnik ali sebič-
než, vednb dober uspeh. Tako razni
intriganti skušnjo tudi danes razkro¬
piti delavstvo in uničiti njihova de¬
mokratična narodna načela. Pogo¬
sto se nam predstavlja, da nismo
jedini, da ne kooperiramo. Kadar
pa hočemo pokazati kooperacijo se
pa nas predstavi za komunistično
propagando iste. Vse to je napačno
zasenčenje načel, da se prepreči
medsebojno sporazumevanje.

mednarodno kooperacijo in spora¬
zumevanje. Zato je imela birokra¬
cija tudi moč, da je držala razcep¬
ljena ljudstva v sužnosli in v temi.
Narod ali del naroda, ki mu ni za
kooperacijo ali za sporazum, ni kul¬
turno na višji stopinji, kot je bil
“jamski” pračlovek še pred kame-
nito dobo. Dokler smo navezani sa¬
mo na gotov delokrog ne moremo
smatrati da smo v dvajsetemu sto¬
letju, v dobi progresa in znanosti.

SPREJETO OD 29. DEC. 1938 DO
16. januarja 1939.

Št. 123 JSKJ, Crosby, Minn
4331 IWO, Triadelphia, W. Va.
Broj 576 HBZ, Bethlehem, Pa.
Br. 621 HBZ, Pacvhatan Pt., O.
Št. 490 SNPJ, Chicago, Illinois
Št. 628 SNPJ, Wheeling, W. Va.
Joseph Hrvatin, Cleveland, O.
Mike Ludvik, Cleveland, Ohio
Broj 217 HBZ, Bcnld, Illinois
Št. 335 SNPJ, Aubum, Illinois
Br. 325 HBZ, Johnson City, 111.
Št. 689 SNPJ, Helper, Utah
Društva SSPZ v Cleveland, O.
Št. 27 S. D. Z., Cleveland, Ohio
Br. 121 ESL, liZZ  Oakland, Cal
Št. 158 SNPJ, Euclid, Ohio
Broj 557 HBZ, Buffalo, N. Yl
Jacob Jančič, Monaca, Pa.
John Karpan, Albia, Io\va
A. Martinus, Everett, Wash.
“Pathfinders" Lodge 731 CFU,
West Alis Wisconsin
Št. 60 SSPZ, Pueblo, Colo.
Prijatelji iz Weirton, W. Va.
M. Ducic, New Buffalo, Mich.
S. Pavelka, Chicago, Illinois

$2.00

3.00

2.00
2.00
2.50
2.00
3.55
3.45
2.00
2.00
2.00
5.00
5.00

5.00
. 5.00

2.00

5.00

2.00
1.00
1.90

2.50

2.00

5.00
.50

1.00

M. T. Pittsburgh, Pennsylvania 1.00
Broj 148 HBZ, Chicago, Illinois 4.11
Klub Srpskih Napred. Radnika

West Hazleton, Pa. 5.00

Društvo Radnička Sloga, MRS,

West iLLJčton, Pa. 5.00

M. G. Jonovič W. Mazleton, Pa. 16.00
J. Radoman, Pittsburgh, Pa.
(sakupljeno na skupštini
Mirko Markovič) 40.50

4252 IWO, Oakland, California
Br. 129 HBZ, Corona, L.I., N.Y.
Št. 125 SNPJ, Hibbing, Minn.
Št. 583 SNPJ, Lovvber, Pa.
Croatian B. S. “Hercegovina”
Assembly 14, Montecano, Wash.
4254 IWO, Chicago, Illinois
Št. 405 SNPJ, Buffalo, N. Y.

678 HBZ, Noranda, Que, Can.
Steve Kovačevich, Princeton,
B. C., Canada
Odsjek Broj 691 H. B. Z.,
Vancouver, B. C., Canada
Yugoslav American Education
Club, Steubenville, Ohio

5.95

14.80

2.00

2.00

5.00

3.55

1.75

5.00

8.60

2.00

7.00

ŽENE V TIMMINSU NA
. DELU ZA “NAPREJ”

Skupaj $199.66
MATT SPOLER, tajnik.

5. februarja bo prireditev
možkega oddelka SPZ

Timmins, Ont. — Pošiljam
$29.50 za fond “Napreja” od
ženskega oddelka SPZ v.Tiiru
minsu. 8. januarja smo prire¬
dile hišno zabavo, ki je bila
dobro obiskana in prinesla lep
rezultat. Vsem posetnikom
prireditve, ki so pripomogli k
uspehu iste se prav toplo za¬
hvaljujemo. S to prireditvijo
smo začeli kampanjo in imeli
bomo nekaj že skupaj predno
se zdramijo naši Clevelandča-
ni.

5. februarja pa bo imel
možki oddelek naše Sloven¬
ske Progresivne Zveze igro
“Kakršen gospod, takšen slu¬
ga”. Predstava se vrši v finski
hali. Vabimo vse Slovence in
druge narodnosti, da se pred¬
stave v kolikor je mogoče veli¬
kem številu udeležijo. Bo ve¬
selo in zabavno. — M. Smrke.

Lani, oziroma predlanskem, ko
smo povečan “Naprej” pričeli ti¬
skati v Chicagi, v tiskarni “Radnič-
kega Glasnika", so nas v “Komen¬
tarjih” proglasili za slovensko sek¬
cijo “R. G.” in lajnali so to novost

par mesecev dokler jih j e  7""N
tel poslušati. Od tedaj smo j 14
tem pogledu mir. Odkar Pa  11
hrvaška tiskarna preselila v  t
burgh in ko zopet tiskamo „3
v tej delavski tiskarni, sp e i
isto obrabljeno muziko kot
demnajstimi meseci. ..Na

demnajstimi .—„„ v .. ,. rta

prišla še nadaljna neresnica •
tiskarna ni unijska. Znaka

res ni imela vse do Novega N

formalnosti preseljevanja k/ 1 '*
vanja je trajalo dolgo.
ta naša tiskarna tudi viden * **
znak, ki demontira “komenu, V
tudi v tej bratski obtožbi b,
niči. ""h

* * *

Gospodu Trunku ne gre h,
v glavo, zakaj niso ruske jrtj
vkorakale na Češko, ko

vlada pod pritiskom iz

Londte,

Pariza kapitulirala in sprejela '
je zahteval Hitler. Ob vsaki m
nosti gospod Trunk vplete*** 1
razlago, ki meri na to, da r^ 11,
niso pomagali Čehom, ker ^
bržc tako slabi, da si nis 0 upa ,.^
piti proti fašistom. . PrcpribJ*
tako namigovanje ni, ker k*
namigavanjc in nič več. Sij  ^

Trunk razloži, kako se '
skovska vlada vsiliti, da ko®, 6

maga, če isti te pomoči noče.
Rusi pustili korakati svoje J.
preko Poljske ali Romunije, j,,
šujejo Čclioslovaško, katere 'vta£
sama ni postavila Hitlerja p,
bu, bi gospod Trunk bil gotov,
vi, ki bi zarohnel, da je dani
Rusija imperialistična, da ^
Čchoslovaški svojo voljo itd,,
G. Trunk ni tako otročji, da t;*
ga sam ne vedel, toda zakaj fc'
ponavljal in ponavljal lega
lija, če more tako početje škod,*
gledu delavske države.

O vedno bolj nujni potrebi id
zevanja in skupnega nastopanji
med Slovenci začenja bolj in k
pisati in diskutirati. ..To je i»
znak in lahko pomeni korak
Upajmo, da bodo pisanju in
jcnju sledila kmalu tudi kaki o
jan ja, ker besede mičejo, videi)
vlečejo.

Mednarodni svetovni problemi si¬
lijo narode in države v politično ko¬
operacijo za ptospeh in blagostanje
ljudstev. Kadar pa državniki preki¬
nejo poslovanje s to ali ono državo,
to pomeni do gotove mere izolacijo,
ki je vedno več ali manj škodljiva
obema državama. Zato tudi vsak po¬
sameznik vedno in povsod skuša bi¬
ti v dobrem sporazumu s svojim bliž-
nim. Zato pa izolacija ni samo med¬
državna zadeva. Z izolacijo mnogo¬
krat poskušajo tudi razni intrigan-
tje in koristolovci, za preprečitev
sporazuma med narodom. To se je
dogajalo v vseh časih in tako tudi
danes ko fašizem s silo preplavlja
že cel svet, da razcepljene manjši¬
ne zasužnji pod železno roko dikta¬
ture. Ti nasprotniki demokracije pa
so v kooperativi vsi in vsak za svo¬
je interese.

Tako obstaja možnost, da so sebi¬
čni nameni ovirali najboljše namene
za narodno in mednarodno koope¬
racijo ali sporazumevanje. Zato pa
vzroki za zjedinjenje proti fašizmu
ne ležijo v tem, da nismo za sodelo¬
vanje, ampak v tem, da sc zakrije
priložnost za narodno in mednarod¬
no sodelovanje.

Kadar ni narodnega sporazume¬
vanja ali kooperacije ostanejo po¬
samezne skupine brez napredka do
blagostanja. Tako izolirana so bila
ljudstva v srednem veku, ko še ni¬
so imeli prometnih sredstev in ne
tiska. Tako ni obstajala možnost za

Tudi zadnja svetovna vojna je
prispevala korak k napredku. Tako
je bilo sklenjeno premirje ha pod¬
lagi samoodločevanja narodov. Ta
točka pa se ni nanašala samo na za-
črtanje ozkih držav malih narodov,
ampak tudi za njih obstoj in pro-
gres za mednarodno kooperacijo
kulturni razvoj in svetovno blago¬
stanje. To pridobljeno svobodo da¬
nes fašizem najbolj mrzi in jo ho¬
če s silo zatreti. Zato svetovno in
mednarodno kooperacijo in zjedi-
r.jeno sodelovanje demokratičnih
ljudstev proti fašizmu, nikakor ne-
moremo prištevati za samo obram¬
bo zasebnih interesov ampak za do¬
sego demokratičnih principov in i-
dealov svetovnega blagostanja in
miru.

Tako fašizem danes že orje glo¬
boko brazde, med široke ljudsk'
mase, da mu bo tem lažje doseči
svoje krvave namene. Mnogi pa
sledijo raznim zavajcvalcem, roz-

SPZ v Timminsu za španske
prostovoljce

Timmins, Ont. — Odboru, k
zbira prispevke za pomoč o
nim-prostovoljcem, ki se vra
čajo iz Španije in ki so v stis
ki, smo med našimi prijatelj
SPZ zbrali $7.45. Prispevali
so: Pepca Zamejc 25c, Joe
Benčina 25c, Ana Seme 30e,
T. Sporer 25c, Joe Šuštar 25c,
F. Brkopec $1, Joe Molek 50c,
A. Hočevar 75c, John Cesar
30c, F. Zabukovec 50c, J.
Martinac 25c, Joe Andolšek
25c, Ignac Zupančič 50c, A.
Stanfel 25c, Annie Starich
3oc, F. Slak 50c, H. Jurečič
50c. Vsem darovalcem lepa
hvala. — M. S.

— Minister Jankovič je na shodu,
v Osijeku povedal brez ovinkov kam
stremi zunanja politika Stojadino¬
viča: “Hočemo močno Jugoslavijo,
da bomo z močno Italijo in močno
Nemčijo mogli tvoriti nacijonalni
blok proti boljševizmu ...”

kropljeni, v nadi, da za to ali ono
državo ni nevarnosti ali da ni do¬
volj kooperacije za preprečenje kr¬
vavih ciljev fašizma.

Izolacija je pogubna, razcepljenje
je škodljivo. Kooperacija, združenje
sil nas vodi naprej.

SHODI PROSTOVOLJCA JOHN GERLACHA

John Gerlach, poročnik v \Vash-
ington-LincoIn Brigadi, ameriški
prostovoljec, ki se je pred dvemi
meseci vrnil iz Španije, bo imel sho¬
de v spodaj navedenih mestih. Go¬
voril bo o stanju in bojih španske¬
ga naroda proti fašizmu, kakor tu¬
di o pomoči hrvaškim, srbskim in
slovenskim prostovoljcem, iti se na¬
hajajo v Franciji na potu v domovi¬
no. -

Tem potom apeliramo na vse pri¬
jatelje hrvaških, slovenskih in srb¬
skih prostovoljcev, kakor tudi pri¬
jateljev španske republike, da v teli
mestih oragnizirajo odbore za pri¬
prave teh shodov, to je dvorane, le¬
take itd. kakor tndi sprejem našega
mladega boritelja.

Shodi se bodo vršili v sledečih

Prosimo vse naše prijatelje v gor¬
njih mestih, da ta spored vzamejo
na znanje in se ravnajo po njem.
Ako bi še katera druga mesta bila
pripravljena prirediti shod za brata
Gcrlacha, naj nam to javijo. Prosi¬
mo naše prijatelje, da nam takoj
sporoce o pripravah teh shodov.

“ODBOR ZA POMOČ HRVAŠ¬
KIM. SLOVENSKIM IN SRBSKIM
PROSTOVOLJCEM V ŠPANIJI".
MATT SPOLER,

H09 IVingate Street,
Pittsburgh, Pa.

JOVAN RADOMAN,
p - O. Box 6262,

N - S. Pittsburgh, Pa.

ki H Ck -° S j ° ° bsodil  Amerikancc,
-sc dicijo z odlikovanji Hitlerja. V
Jugoslaviji pa nosijo fašistične me-
aaije v s , ministri s Stojadinovičem

ške£ m , r PO zadnjem obisk u ncm.

o d„hu FUnka V Be ‘g>adu,

vLJ d / tRne medal -> e  mnogi
'isoki državni uradniki.

With America^ Youth

BX VICI’OR 1'OVEUK _

Tom Moncy, 56 years youiig, left
San (juentin prison on Snturdny, Jan.
7, and on tke folloiving Mornlav troti
tlie picket lines with A PL girl strik -
cvs at tlie Kress Department Stores in
San Francisco.

T\vont.v-t\vo years in tlie Bastilles
of California had no effect on the
\vorking class špirit and courage of
this militant labor leador. Mone.v is
au inspiration to the vvorking niasses
of the entire \vorltl . His freodom \vill
stiimilate tlie grotvtli of the Progres¬
sive niovement every\vhere. The 22
year struggle lias finallj- borne fruit.

Tiie relense of tlie Irisli trade union¬
ist svili ser ve as a poiverful impetus
to tlie labor movenient of tliis counU.v.
He can aiul svili do mueh to lieal tlie
pnins in the ranks of labor. Signifi-
cant to note is tliat of tlie $10 given
to Moone.v by tlie State of California
after his relense, he ga ve $5  to the
A PL Kress strikers in Friseo and $5
to tlie CIO Xewspaper Guild strikers
in Chicago.

In his first speech as a free man,
Moone.v declured tliat tlie United for-
ees of labor can prevent the omvard
trend of fascism. Said lie:

“I knou- of no greater force in this
'vorld today tl,at ean prevent the on-
ward march of a terrifie, dark and
sinistor fascistie renction, tl,at is
ereeping over the ivorld, and tl,at
force is tlie economic organiaztion of
the vvorkers, ,„„1  1  S h aI l dedicate il
also and devote ,„y lif«. to  bring about
mut.v m the American labor scene.”

Moone.v is out and \vitli kini the
orces of progress move fonvard day
, dny - overcoming tlie immmerable
obstaeies placed i„ tlieir path. This
lase is proof tkat a determined and
persistent figl.t on the part of the
'vorking elass can achieve its object-
Ive.

'Vitli the Ne\v Dfcnl program or
rrnnklin Roosevelt smnshing ali par-
ty lines in tlie politični lif 0  of tlie
couiitrj- and the reaetionaries fonniin«
and farni.,g at its liberal program
young Democrats in Ohio j,a ve adopt-
cd a resolution urging the ProsUien.
to run for n tliird term

CIin^V' Yo,,, ‘« Demoeratic

lubs Ouyaliogn Countv , (cievo-

S5 ”T!“ d . of  *«“* pon*«! uL

as

.,,..,1  . . . . *.* izmučili lib-

iials, " ho  «ve interested in m« m

»ml ideals of the Xew Tw' ,

* PPrOPr,n,e  «t tliis time
rlsing \vithhi our partv^thT 8 ™'" “

s n sr ,ievc, " a ^ d --;-

*.id Z  Pfforts in Jl, " r  •«*nir.

B^u::;^rrrt. acTOm,,anyinK  -

Tlie United States Govenimaii'
not conteinplate tlie usc of tbeCd-
ian Conservation Corps as a tik
for an.v expanded militarj- tras
priigram, 1’residcnt Roosevelt Idi
press conference in (VashinjM
cently.

This statement camc in retiK
to tlie proposal of Clinirnian .bi
.1. May (Dem., Ky.), of tbe S
Militar.v Affairs Cominittce,
ors trainilig for the 300,000 CCC P
in the camps.

Riimors of clianges in the scM
tlie CCO administratura ha™
found to be \vithoilt an.v offici**b
Tlie only alteration that is ®
definitciy is that the boys
given ne\v uniforms of a
liue some time this year,

Colgate Universit.v nt
V. lias broken off its relatioes
Nazi universifies 011  the
elinnge plan, it \vas niiiiouncoi
al da.vs agu.

It lias been n polic.v in the
scliools to eschange scliolars
seliools of other eountries fW
Ito.se of ndrancing interna 1
ture and amit.v. Colgate
sendhig four Študent« to
in ONcliange four German
studied at tlie Colgate.

trtiether tliis netion had •■> n - r
al iinpliealloiis lo it is not
though it: may, sincc the
notice ca me only n fe ™
Congressman Samuel I»i't“ '
foe. of Ne iv Vork, ešposef ^
Honse of UepresontativeS thf tQ(
inalion of fascist-propag 3 ”,^

eselia nge of students and I" 11 ^

5 ?

. __ __ .J

Diekstein revealed that a“ ,
students desiring to stodf
eountries nuist obtain N« 11  ^
tifieates of “politični re ^'°
t<> tlieir enthusiasm f° r w
iicalsm (Nazism) and 1
Puelirer.

These students must
«PeciaI traiiiing in nntiona l^ (
da so tliat tlie.v ma.v kno« ^
teeliniiuies of spreading 111


iwi. said Diekstein in his

Tliat «10 German rN ' oIia ‘‘ ? ^ n  t* 1

'vero spreading propnS 811  . )t  p
merica u colleges was br0l l^ uU ,n-
by tlie Ne\v Vork b’on? rt ’'" ^
liioiitioned inslanccs 11111  . .. C>
Colu nl

Kansas Universit.v,

sit.v. Universit.v of Cnlif 0111 '^ •

vvhere, where lectures
condueted by students a j' $£?
that were plain fascist VJ

Colgate lias set 311
agent*

blaeklistlng these ™ ,

"liicli should be
schools in tbe conu«.'- f
propagaiullsts must an

our demoeratic uiidst-

k

H

ti,

I ^

I

SREDA', 18. JANUARJA 1939

SLOVANI INJ)EMOKRACIJA

‘NAPREJ”

STRAN »

1939. Doba preobratov. Doba od¬
ločitve. — Ali smo za fašizem ali
s mo pa proti njemu. Ali smo za de¬
mokracijo, ali smo pa proti nje.
Srednje poti ni več, pa naj jo še ta¬
ko iščemo.

Jugoslovani! To je sicer prav le¬
po čuti. Toda ravno za tem lepo do¬
nečim glasom, se skriva "marsikaj, v
vrtincu svetovne politike, kar nas
odvrača od ostalih — dvestomilijo-
noV  — slovanskih bratov.

Spominjam se nazaj na šolska le¬
ta, ko nam je naš pokojni nadučitelj
g. Poženel razkazoval na velikan¬
skem zemljevidu naše slovenske, te¬
daj še avstrijske dežele. Slovenska,
grvatska. Primorska, češka, Gali¬
cija itd. In z vrtalnikom je okrožil
okrog cele avstrijske meje. Ves ta
njegov krog, je obkrožil le nekako
osmino tega velikega zemljevida. —
Kaj je pa tam gori naprej na zem¬
ljevidu, g. nadučitelj? ga vpraša ne¬
ki součenec — ko ni videti nikake
meje, ter je vse skoraj enake barve?

— To je pa slovanska Rusija, mati
vsega slovanskega naroda, iz koje iz¬
hajamo tudi mi, — je bolj potihoma
pojasnil g. nadučitelj.

Toraj velikanski, nepremagljiv
Slovan. Sedaj pa nastane vprašanje,
' — ako smo tedaj vedeli, da smo o-
troci velikega Slovana, ko mu je na
čelu bila še ruska aristokracija, ka¬
ko da se sedaj ogibljemo te naše ma¬
tere? Ravno ista dežela, ravno isti
narod. Zakaj sedaj ta veliki prepad

— med Slovani?

Jugoslovani. Kot taki pridemo le
vpoštev, potom male državice iz ka¬
tere smo se izselili. Pod tem imenom
smo poznani le dvajset let. Toda kot
Slovani smo poznani že stoletja.

Jugoslovani se bistveno ne loči¬
mo od ostalih Slovanov. Kaj pa je
razlika med nami. Ja, bode kedo
rekel kladivo v krogu srpa — na
! eni, in jugoslovanska trobojnica na
drugi strani. —

Kje je tista stopnja, da bi se lah¬
ko reklo. (kar se jezika tiče), tukaj-
le je meja med Rusijo in med osta-
limi-Slovani. Jo ni. Izvzemši dialek¬
tov, koji se pa pojavijo že v vsaki
j vasi, naprimer med Rakekom in Cir-
j knico, ali Uncem, skoraj ni razlik.

Pojdite v Ljubljano, potem v Za-
[ greb, naprej v Belgrad, v Prago, v
Varšavo in v Moskvo. Bodete li na¬
šli velikanski prepad? Ni strašila,
katerega nam slikajo buržoazske
vlade, da nas ložje držijo v krogu
svojega režima?

Ne! ni tistega vranjega strašila v
koruzi. Tako strašilo vidijo le lju¬
dje v domišljiji, ali iz svojih oseb¬
nih interesov. Ljudje ki še danes v
dvajsetem stoletju verujejo v čude¬
že, in podobna strašila.

Jaz sem slovenski delavec. Hrvat-
j ski delavec mi je bližnji brat kot
srbski, ruski, poljski, bolgarski in
| drugi. To je kar se narodnosti tiče,
j da ne govorimo o svetovnem delav¬
stvu.

Ker pa živimo Slovenci, Hrvatje in
Srbi v eni državi je naša narodna
in sveta dolžnost, da pripravimo
skupno svobodno državo pod siste¬

mom demokratičnega in bratskega
sporazuma z vsemi ostalimi Slovani.
Državo koja bode skrbela za svoje
državljane po ameriškimi principi.
Iz ljudstva in za ljudstvo. To pa
moramo doseči le potom zaupnosti
naših ostalih močnih bratov. Tistih
bratov, koji so nas že mnogokrat re¬
šili iz gotovega narodnega pogina.

Jugoslavija potrebuje zdravo de¬
mokratično vodstvo. Demokratično
pravim, a to je protifašistično vod¬
stvo.

Danes je Jugoslavija vezalka fa¬
šizma in nacizma. To je pribito. Do¬
kazov je nešteto, kdor jih hoče vi¬
deti ali razumeti. Ravno to pa jo
more še izbrisati iz zemljevida, ako
se pravočasno ne zave fašistične a-
gresivnosti.

Mi v Združenih Državah živeči
Jugoslovani, ameriški državljani, smo
lojalni našim Združenim Državam
in njenemu demokratičnemu siste¬
mu vlade. Združene Države so pro¬
ti fašistični ali drugačni diktaturi
vlade. Zato smo mi Jugoslovani zve¬
sti državljani Združenih Držav, pro¬
ti sedanji fašistični vladi Jugoslavi¬
je.

Mnenje velike večine ameriškega
ljudstva je protifašistično. To sc je
opazilo tudi v slučaju Henry Forda
in Lindberga radi njenih nazi-fašis-
tičnih odlikovanj, koje sta prejela
od Her Hitlerja. Te medalje bodo le¬
tele enkrat nazaj v Hitlerjev in
Mussolinijev obraz. — A. A. B.

DETROIT, MICH.

Sestanek čitateljev
“NAPREJA”

bo 22 januarja

Da se pogovorimo o mno¬
gih zadevah v zvezi s kam¬
panjo za “Naprej”, sklicu¬
jemo sestanek čitateljev
“Napreja”, ki se vrši v ne¬
deljo 22. januarja o,b 4 uri
popoldne v Slovenskem De¬
lavskem Domu, 347 S. Liver-
nois.

Vabimo vse prijatelje, ki
želijo pomagati pri razšir¬
janju in poboljšan ju “Na¬
preja”, da se sestanka ude¬
ležijo. SKLICATELJI.

CLEVELANDCANE KLIČEJO NA KORAJŽO -

IZ TIMMINSA

— Novi predsednik turške repub¬
like Ismet Imeni nadaljuje politiko
svojega prednika Kemala. Ob prili¬
ki podaljšanja trgovskega dogovora
s Sovjetsko Zvezo je zunanji mini¬
ster Šukri Saradžoglu v obširni iz¬
javi podčrtaval nepokolebljivost sov-
jotsko-turškega' prijateljstva.

* * * ^

— V Angliji so prepovedali film,
ki kaže kako so nemški in italijanski
letalci potapljali angleške ladje v
Sredozemskem morju, pri čemur so
streljali celo na mornarje, ki so se
poskušali rešiti s plavanjem.

KRATEK ODGOVOR UREDNIŠTVU

Ljudje pravijo, da suha veja sa¬
ma odpade od drevesa. Tako bo tu¬
di odpadlo nepotrebno časopisje, o
katerem piše urednik v uvodniku
“Napreja” z dne 12. januvarja t. 1.
Gotovo ni nič hujšega nego po¬
gledati resnici v oči, kjer to najbolj
zaboli, kadar se išče pezdirja v oče¬
su svojega brata, bruna v svojem
se pa ne vidi.

Izgleda, da smo Slovenci v staro¬
kopitni Avstriji imeli več časopisja,
kot ga pa imajo danes v Jugoslaviji.
Saj je bila Avstrija pravzaprav me¬
šanica slovanskih narodov. Na ne¬
milost je vladal tem slovanskim na¬
rodom nemški imperijalizem dolgih
MO let. V tem času je imperijalizem
germaniziral mnogo slovanskega n;(
roda. Germanizirani janičarji seve¬
da. bolj hrepenijo, da bi zasužnili
še ostale Slovane. (Ali ni tudi Hit-

*er eden tih janičarjev? Strica ima
'"slovenski vasi pri Mariboru.)

Avstrija je imela vsaj malo obzir¬
nosti z cenzuro. Hitler, Stojadinovič
■n Korošec, pa niso izgubili samo ob-
airnosti, ampak tudi pamet pri za-
Ptanjenju slovenskega časopisja. Le
Pritisk in zaplenjenje sta kriva da
Se  slovensko časopisje v Jugoslaviji
n ! Pomnožilo ampak skrčilo. Za vse
10  gre seveda, zahvala tudi dr. Ko¬
rošcu. *• ••

Prijatelji, učili smo se vsaj neko-
liko zgodovine, kajneda? Torej ve¬
ta 0 . kdo so bili Vandali, Huni, Obri,
Tatari in kaj so počenjali. Vandale
Jočejo novejši politiki rehabilirati.
°rta tako se ne premagajo vkore-
taniene tradicije, kakor sč oklesti
tataška. In glejte — ponavljajo sc
ftai časi, zopet prihajajo barbari,
1  i‘m prav nič ni sveto.

Marksisti niso onečastili tempelja
ož iega, niso morili nedolžnih o-
r °k, žena in starcev, niso požigali
a °mov in cerkva. To dela fašizem,
' ^riki, na Kitajskem, v Španiji in
, Avstriji danes, jutri mogoče že

kje drugje. Mogoče v Jugoslaviji,
ali v Ameriki. To so tisti uzroki da
danes mora biti delavec z delavcem,
in narod z narodom, ramo ob rami.
Tudi predsednik Roosevelt v svojih
govorih priporoča združenja vsih
sil proti agresorjem.

Žal da se pojavijo tudi apostoli in
krivi preroki, ki oznanujejo, da je
združenje komunizem in marksizem.
Ako bi bil to res marksizem potem
ni nobeno zlo. Na Francoskem ga
gojijo že nad pedeset let, pa ni še
škodoval ne verskim in ne narod¬
nim principom vernih Francozov,
narod je še vedno demokratičen.

Zlobneži tudi trdijo da je mark¬
sizem tuja rastlina, ki je zrastla na
tujem gnojišču. Resnica pa je, da je
marksizem domača rastlina, ki jo je
povsod zasejal in gojil na domačih
gredah krivični kapitalistični sistem.
■Udaril bom pastirja in čreda se bo
razkropila”, tako bo vsak volk do¬
bil svojo ovco. To je načelo reak¬
cije.

Ljudstvom danes m več na tem
ležeče, kdo bo v ladal tej ali orli dr¬
žavi." Ono zahteva, demokratičen
princip vlade, pravičen družabni
red, narodno in versko svobodo, bla¬
gostanje in mir. Vojna uničuje ci¬
vilizacijo, demokracijo in blagosta¬
nje narodov.

Upajmo, da je še čas da se pre¬
preči, nadaljno osvojevanje in da
se konča nenapovedane vojne, po¬
tom ekonomskih sankcij, ter da se
pomaga vsakemu napadenemu na¬
rodu. Seveda se bo oglasil, kak a-
postol, da smo Slovenci premali, da
bi kaj zmogli. Vsih Slovanov pa je
nekako petina vsega prebivalstva v

Ameriki.

Dokler bomo sledili načelom pred¬
sednika Roosevelta, bomo stali ra¬
mo ob rami združeni za slobodo de¬
mokracije vseh narodov in za mir.

F. Starman.

Timmins, Ont. — Ko se toli¬
ko razpravlja o kampanji za
“Naprej” in o tekmovanju
med naselbinami, se moram
tudi jaz oglasiti. Vse kaže, da
bomo imeli Člevelandčane za
tekmece, vsaj tako je stvar
vpeljal naš Miketich iz Wind-
sorja, ki že ve kaj dela.

S tako veliko silo, kot so Cle-
velandčani, bi se skoraj ne u-
pali iti v boj. Toda ker ne po¬
znamo strahu, bomo sprejeli
Clevelandski poziv, če pa nas
oni ne pozovejo, bomo pa mi
njih. Izogniti se ne bodo mo¬
gli brez posledic.

Zanašajoč se na organizira¬
nost in zavednost Timminšča-
nov upamo celo na zmago. Bo¬
rili se bomo mi, ki smo majhna
skupina, kot so se boril Špar-
tanci na Termopilah proti per¬
zijski premoči, ki je v tem
slučaju na clevelandski strani.

Pogoje za tekmovanje bi
takole naredili: Naj bo 1-10.
To se pravi, da bo eden Tim-
minščan napravil toliko v kam¬
panji kot 10 Clevelandčanov.
In to v vsakem oziru, pri ob¬
novah, pri novih, pri fondu.
Ko bo kampanja končana, bo¬
mo dali natančno statistiko,
koliko nas je in koliko smo
napravili in tako statistiko bo¬
mo zahtevali od Clevelandča¬
nov. Pri primerjanju se bo po¬
kazalo, kdo je zmagovalec,
kdo je razmeroma več napra¬
vil za naš list.

To je seveda samo predlog
z naše strani, če imajo Cleve-
landčani boljšega naj ga pred¬
ložijo čimprej, ker smo že v
kampanji in ni zgubljati časa.
Mogoče pa niti korajže nima¬
jo?

“Napreju” želim, da bi ga
čital vsak slovenski delavec,
da bi ga podpiral vsak, ki želi
ohraniti svobodo in si zagoto¬
viti boljše čase. Tudi našim
bratom Hrvatom ne bo škodi¬
lo, če se malo učijo slovenšči¬
no čitati, saj se tudi Slovenci
zanimamo za njihov jezik in
za njihove liste.

Prilagam svojih $5 za fond
in pomoč “Napreju” in eno
obnovo, ki jo vpoštevajte že v
kampanji.

Sodružne pozdrave,

Margareta Slak.

0 RAZNEM

IZ J0HNST0WNA

ZA ZDRUŽENJE IN SLOGO

POPRAVEK

Kirkland Lake, Ont. — O

veliki nesreči v rudniku Lake
Shore Mine so časopisi v neka¬
terih podrobnostih napačno
poročali in nekaj teh napak
je bilo tudi v “Napreju”, kar
je treba popraviti. John Holu-
bec, katerega so po osmih dne (
z njegovim tovarišem našli
mrtvega v rovu, je bil po na¬
rodnosti Ukrajinec in ne Po¬
ljak kot je bilo v našem listu.
Resnici ni odgovarjala tudi
vest, da je pri eksploziji bilo
poškodovanih 50 drugih ru¬
darjev, o čemur je pisalo časo¬
pisje in tudi “Naprej”. To je
treba popraviti, radi resnice.

O kampanji, o krožku prija¬
teljev “Napreja” in o vsem
drugem pa se oglasim prihod¬
njič. Gotovo je, da se bomo da¬
li z vsemi silami na delo, da
zagotovimo popolen uspeh na¬
še kampanje.

Louis Zdravje.

_ Po Berlinu kroži sledeča vest:

Zaprli so pijanca, ki je kričal po go¬
stilnah, da je Goebbels svinja, ker za¬
lezuje žene onih, katere pošilja v

koncentracijska taborišča. Obtožili
so pijanca radi razuzdanosti, radi
razžaljenja časti ministra in radi
podkopavanja državne varnosti po¬
tom odkrivanja službenih tajnosti...

Johnstown, Pa. — Jaz se

pogosto oglašam, pa mi ne
smete zameriti. Imel bi veliko
za povedati, pa se držim na¬
zaj, ker nočem, da bi “Na¬
prej” bil samo moj list. Pišite
še drugi, da bomo videli iz
vseh naselbin, kaj in kako mi¬
slite, kaj in kako delate.

Združenost je danes glavna
stvar, brez katere ne bomo šli
naprej. Ta resnica že zmagu¬
je in če ji še malo pomagamo,
bomo gotovo tudi doživeli, da
preneha med delavci zdražba
in nesloga. Kako naj se zdru¬
žimo, če pa smo raznih mi¬
šljenj in nazorov? Jaz mislim,
da bi vsakemu delavcu morali
časopisi svetovati: Hodi na vse
delavske shode, čitaj razne ča¬
sopise, čitaj razno literaturo,
presojaj in potem se odloči.
Napreden časopis ne sme po¬
snemati reakcije, ki pravi: ne
smeš čitati in poslušati druge¬
ga kot mene. čez komuniste u-
drihajo na vse pretega, ne po¬
znajo pa njihovega programa.
Pa se dobi tiskana pravila za
samo 3 cente. Kdor se noče
blamirati, ko napada komuni¬
ste za stvari, ki jih ni v njiho¬
vem programu, naj se pouči in
naj prečita kaj je komunizem,
da ne bo ponavljal izmišljotin
iz Wall Streeta. Jaz se komu-
nisov ne bojim in mislim, da so
boljši kot pa so trockisti in
razni skriti fašisti. Vem to, da
so komunisti delali za unijo,
za relif, za Španijo, za mnogo
drugega dobrega! Tisti pa, ki
jih napadajo, niso niti v uni¬
jah, niti za relif in za nobeno
progresivno stvar.

Iz našega kraja so šli 4 ko¬
munisti v Španijo. Dajali niso
samo kvodrov in dolarjev, da¬
jali so samegea sebe. Med so-
cijalisti ne poznam nobenega
takega, pač pa precej takih, ki
so bili proti podpiranju Špani¬
je. Trije prostovoljci so se se¬
daj že vrnili, eden pa bo o-
stal tam za vedno, ker je pa¬
del. Težko ga bomo pozabili.
Govoril sem z enim izmed vr-
nivših se in rekel mi je, da je
najbolj žalostno to, da prosto¬
voljci iz demokratičnih dežel
niso dobili dovolj orožja. Pra¬
vi, da bi brez ruske pomoči ne
mogel vzdržati boja proti fa¬
šizmu. Naši naprednjaki pa
pridigajo, Stalin, Mussolini,
Hitler vse je eno in isto. Ti
prostovoljci, ki so se vrnili iz
Španije so nam na shodu po¬
vedali, da se moramo zavzeti
za ukinjenje embarga, da bo
Španija dobila hrane in kurja¬
ve. Pošiljati moramo resoluci¬
je v AVashington in zahtevati
spremembe nevtralitetnega za¬
kona, ki udarja po.napadenih
mesto po napadalcih.

Danes ko reakcija pritiska
iz vseh strani na demokratič¬
ne pridobitve in na delavske
pravice, pa imamo med nami
ljudi, katerim je “rdeča ne¬
varnost” najhujša. Slišal sem,
da so na nekem našem sloven¬
skem društvu govorili o tem,
kako se izogniti temu, da bi
komunisti najemali slovenske
dvorane. Naš redbaiter A. V.
je baje rekel, da bi izgubili
čarter, če bi dali dvorano v
najem komunistom. Danes so
komunisti tako preganjani, kot
so bili socijalisti svoje čase,
dokler so bili še marksistična
stranka. A. V. je tudi mene
strašil s policijo in deportaci¬
jo. Pa vkljub temu bo treba
združenosti in sloge in zdru-
ženosti in sloge na delavski
demokratični podlagi tudi z
A. V. Joe Planton.

SHOD KAPETANA M. MARKOVIČA

Cleveland, Ohio. — Prilo¬
ženo pošiljam dva dolarja v
fond lista. Zelo se mi je dopa-
del uredniški članek v listu
štev. 2. žal, da list “Naprej”
ne zahaja še v vsako sloven¬
sko hišo, da bi ga naši ljudje
čitali in vedeli, kaj v resnici
zagovarja in zakaj ni pravil¬
no, če še danes nekateri lju¬
dje trdijo, da ne more priti do
združenja. Takih ljudi je zelo
malo ,ki pravijo, da je zdru¬
ženje z enim ali drugim ljud¬
mi ali organizacijami ali stran¬
kami nemogoče, če bi prišli v
razgovor z tistimi, ki niso še
nikoli pisali ali izrazili svoje
mišljenje v listih, bi videli, da
je velika večina Slovencev za
združitev." To vedo vsi, (mne¬
nje večine naroda), ali nekate¬
ri se bojijo za svoje pozicije
in zato mora narod ali član¬
stvo prenašati večje breme. In
kaj še, ko bi prišlo do združe¬
nja proti fašizmu, za kruh, za
mir in demokracijo, ali ne bi
bil to velik korak naprej in
velikega pomena za vse? Se¬
veda farizeji nam tolmačijo v
časopisih, da je delo za zdru¬
ženje komunistično in da mi
ne smemo podpirati ali odo¬
bravati takih predlogov.

Ko to pišem, me misli nosi¬
jo v Španijo. Ko smo se pelja¬
li na fronto neizvežbani, smo
vedeli, da nas čaka dobro iz-
vežbana italijanska vojska, o-
borožena z najmodernejšim
orožjem. Pogledali smo eden
v drugega in rekli: dokler bom
jaz živ, fašisti ne bodo prodr¬
li. Tako je španska vlada po¬
šiljala vojake na fronto. Se¬
veda drugače jih ni mogla,
ker je manjkalo vsega, kakor
manjka tudi še. danes. Toda
kljub vsemu pomanjkanju
španski narod še danes odbija
svetovni fašizem, zato ker je
zedinjen. Tisti v Španiji, ki so
bili proti združenju in skupne¬
mu nastopu proti sovražniku,
so tolmačili narodu na različ¬
ne načine, da se naj ne združi,
da ne sme Katalonija z Valen¬
ci jo itd. Tako so, (nekateri ne¬
hote), gradili peto kolono in
odpirali fašizmu pota. Kaj je
bil rezultat, mislim, da ni tre¬
ba opisovati.

Tako je tudi danes v Ameri¬
ki. Vsi tisti, ki danes zadržu¬
jejo željo večine in se še ce¬
lo posmehujejo, kadar se go¬
vori ali dela za združenje vseh
demokratičnih dežel, narodov
ali organizacij proti fašizmu,
za mir in demokracijo, tudi
nehote gradijo peto kolono v
Ameriki.

Zatorej bratje in sestre, de¬
lavci in delavke, stojmo na
strani izkoriščanih. Gradimo
in delajmo za združenje, za
demokratično fronto proti
peti koloni fašista Franka, fa-
thra Coughlina in Hearsta. Za¬
kaj prej ali slej bo prišel čas,
ko bodo današnji graditelji in
pomagači fašizma postavljeni
pred narod, da jih bo sodil, a-
li pa bodo oni sodili ljudstvu,
če ne bo združeno.

Strinjam se z J. F. Terbiža-
nom, kar je pisal v Prosveti
11. januarja. Upam, da ne bo
ostalo samo na papirju. Letoš¬
nje leto naj bo leto delovanja
za združenje in za enotno
fronto delavstva proti fašiz¬
ma, za mir in demokracijo,
kar je danes najbolj nujno
vprašanje delavstva.

Louis Krasna,
veteran Internacionalne
brigade in Abraham Lin¬
colnovega bataljona v
Španiji.

Pittsburgh, Pa. — 12. janu¬
arja sem šel v Slovenski Dom,
na shod, na katerem je govo¬
ril črnogorski rojak Mirko
Markovič, ki se je vrnil iz Špa¬
nije, kjer je poveljeval naj¬
prej enemu, potem pa obema
ameriškima bataljonoma.

Srb, Jovan Radoman nam je
predstavil govornika v zelo le¬
pih besedah, ki so mu prihaja¬
le iz dna srca.

Pred kakimi 150 prisotnimi
je Mirko Markovič, burno po¬
zdravljen, izrekel zahvalo or¬
ganizacijam in posameznikom,
ki so s svojo akcijo dosegle, da
je bil izpuščen iz Ellis Islan-
da in da mu je bil dovoljen
vhod v Združene države, v ka¬
terih je bival, predno je odšel
v Španijo.

V svojem govoru je M. Mar¬
kovič povedal, kaj ga je gna¬
lo na bojišče proti fašizmu,
šel je v zavesti, da se v Špani¬
ji bije boj med demokracijo in
fašizmom, ker se je zavedal,
da, se ob Madridu bojujejo tu¬
di za svobodo Črnogorcev, Hr¬
vatov, Srbov, po katerih pre¬
žijo iste sile, ki hočejo zada¬
viti Španijo.

Mnogo je M. Markovič go¬
voril o veliki premoči, katero
so v najtežjih dnevih dale
Španiji prostovoljske brigade,
v katerih so Amerikanci, ka¬
kor tudi oni iz Jugoslavije
tvorili elitne bataljone. Ome¬
njal je z hvaležnostjo darove
in pisma iz Amerike, ki so
bodrila borce v Španiji, da so
vzdržali do konca. Cela dvo-.
rana je vstala, da počasti spo¬
min na one ujnake, ki so pad¬
li v bojih na obširnih španskih
frontah.

M. Markovič je pojasnil,
zakaj je španska vlada napra¬
vila sklep, da odpusti vse ino¬
zemske prostovoljce. V prvem
času fašistične vstaje, je Špa¬
niji manjkalo izvežbanega vo¬
jaštva, manjkalo ji je ljudi,
sposobnih za fronto. Tekom
dveh in pol let, pa je bilo mo¬
goče iz prvih milicijonarjev
organizirati dobro špansko
vojsko, in zelo dobre vojake.
Potreba po inozemskih voja¬

kih ni bila več tako velika.
Španija danes potrebuje hrane
in kurjave, Španija potrebuje
orožja in materijala, ljudi ima
zadosti. Mednarodne brigade
so bile razpuščene tudi zato,
da se pokaže pred vsem sve¬
tom, da je boj v Španiji boj
španskega naroda proti tujim
vpadalcem in da ni nikoli od¬
govarjalo resnici klevetanje,
češ, da se v Španiji borijo na
obeh straneh tujci. V Medna¬
rodnih brigadah vsega skupaj
ni bilo niti šestnajst tisoč mož,
medtem ko imajo samo Italija¬
ni tam nad stotisoč vojakov,
ne prostovoljcev.

Iz opisanih epizod smo spo¬
znali mnoge zanimive podrob¬
nosti o španski vojni, o hudih
in težkih časih, ki jih preživ¬
lja še danes republikanska
Španija.

Po govoru so prisotni stav-
ljali razna vprašanja, na ka¬
tera so dobili zaželjene odgo¬
vore. M. Markovič je omenjal
ob koncu večera še one svoje
tovariše-prostovoljce, ki so bi¬
li ranjeni in ki se sedaj kot in¬
validi nahajajo v Parizu. :
grajska vlada jim ne da d;
ljenja za povratek v doni .i-
no, dokler pismeno ne izjav o
svojega obžalovanja, ker
pomagali borbi proti fašis

Tega prostovoljci, ki so
li svojo kri za svobodo, ne
rejo storiti in stopetdeset
nakov se nahaja sedaj v
kem položaju v Parizu. Njim
je potrebna pomoč ,ker po¬
možne organizacije, ki imajo
skrbeti za tisoče iz Španije vra¬
čajočih se, jim ne morejo same
dati dovoljne zaščite pred gla¬
dom in mrazom. Kolek\a, ki se
je vršila, je prinesla 41 dolar¬
jev, kar pri številu prisotnih
pomeni zelo dober uspeh.

M. Markovič, je odpotoval
nazaj v New York, da uredi
vse potrebne formalnosti z pri¬
seljeniškimi oblastmi. Oblju¬
bil je, da bo, čim bo le mogo¬
če, posetil vse večje naselbine,
da jih pridobi za akcijo proti
embargu in za podpiranje vra¬
čajočih se prostovoljcev.

M. Spoler.

KOT PROSTOVOLJEC V ŠPANIJI

Piše Louis Mohar, Cleveland, 0.

Zahtevi češkega tiska po omiljc-
nju cenzure je vlada tako odgovori¬
la, da je posadila v vsako uredni¬
štvo vladnega cenzorja. ‘‘Omiljenje”
obstoja v tem, da urednikom ni tre-
I ba hoditi na cenzuro, temveč da jo
imajo kar doma v hiši.

(Nadaljevanje)

Na Jarami, kamor smo se
podajali, da prejmemo svoj
ognjeni krst, se je tiste dni v
zgodnji pomladi 1937 odloče¬
vala usoda Madrida in nadalj-
ni potek vojne proti fašistič¬
nim osvajalcem iz Italije,
Nemčije in Afrike.

Ko so fašistični generali
spoznali, da od neštetih napa¬
dih na Madrid nimajo nobene¬
ga izgleda zavzeti glavno me¬
sto Španije z direktnim napa¬
dom, so izdelali načrte za ob-
kroženje mesta. Hoteli so pre¬
rezati železnice in ceste,' ki ve¬
žejo z Valencijo i z gladom
prisiliti junaške branitelje Ma¬
drida na predajo. Na Jarami,
južno-vzhodno od Madrida so
napadali z vso silo italijanski
in nemški generali z najbolj¬
šimi svojimi divizijami, z naj¬
boljšimi izdelki moderne nem¬
ške in italijanske tehnike.

Proti tem šolanim genera¬
lom, proti tej regularni vojski,
ki je imela tako v orožju ka¬
kor v številu velikansko pre¬
moč nad republikansko voj¬
sko, ki je bila šele v prvih
početkih formiranja, smo šli
mi prostovoljci, ki nismo do
pred kratkim še nikoli imeli
pušk v rokah, katerim je bila
vojna tehnika in vojaško zna¬
nje še povsem tuje.

Naši komandanti nam niso
skrivali, kako težavna je naša
naloga in politični komisarji
so nam ob vsakem prostem
momentu pojasnjevali položaj
in nas prepričevali da mora¬
mo za vsako ceno zmagati in
da bomo tudi odbili fašistično
ofenzivo, ker imamo eno veli¬
ko prednost pred fašisti, a to
je, ker vemo za kaj se bori¬
mo, ker je pravica na naši stra¬
ni, ker smo ljudska vojska in
ne na silo rekrutirana armada,
kakoršna je na nasprotni stra¬
ni.

Današnja moderna vojna je
tehnična vojna, toda v Španiji
se je neštetokrat pokazalo, da
tehnika sicer soodločuje, da pa
je ravnotako važna človeška
sila, da dobra morala vojakov
in borcev večkrat nadoknadi
to, kar manjka v tehničnih
sredstvih. Ta moment, zaved¬
nosti in prepričanje, (brez ka¬
terega ni mogoče pričakovati
junaštva in požrtvovalnosti,)
je v Španiji bil odločilen in bo
odločilen tudi v prihodnjih
vojnah, ko se bodo prisiljeno
rekrutirani vojaJki fašističnih
držav našli pred vojaki onih
armad, ki bodo branili svobo¬
do, samostojnost, civilizacijo in
kulturo.

V Morata de Tajuno, v ma-

(Nadaljevanje na 4. strani)

STRAN 4

“NAPREJ”

PITTSBURSKA

KRONIKA

MARTIN ZOPET RAZBIJA

Vihar po Butler cesti se po¬
lena in ljudje so pričeli misli¬
ti na pametne stvari. John
Bu kovinski sporoča, da bo
skrbel za red in za člane Slo¬
venske Ljudske čitalnice, da
se spet oživi zanimanje in či-
tanje lepih knjig. Kolikokrat
smo že opozarjali na f/ejah in
sestankih, da naj ljudje čita-
jo dobre knjige, da naj čita-
jo tudi liste, ki prihajajo v či¬
talnico, da bomo bolj informi¬
rani kakor smo bili do sedaj.
Vsaj iz nekaterih listov se bi
bili lahko poučili, da nima
Ljubljana župana, da so voli¬
tve v Jugoslaviji javne, na ka¬
terih morajo zmagati režimski
podrepniki, da so mnoge trdi¬
tve rojakov, ki pridejo v Ame¬
riko, napačne o marsičem, ker
ne berejo drugega, kot kar jim
agenti režima vsiljujejo v ro¬
ke. r®iA»

Detroit, Mich. — Mali firer
(Homer Martin) je spet pri¬
čel streljati, da bi razbil soli¬
darnost organiziranih avtnih
delavcev v UAM. Njega naj¬
bolj peče Plymouth lokal 51, v
katerem vlada najlepša sloga
in militantnost, tako med de¬
lavci kot voditelji lokala, če
se bi Martinu posrečilo razbiti
naš lokal, bi to bil prvi signal
za Chryslerjevo korporacijo,
da bi skušala oslabiti unijo in
seveda zavreči pogodbo.

Delavstvu je seveda znano,
da je Martin velik prijatelj
Coughlina in magnatov in da
se tudi poslužuje fašistične
metore, s katero je odstavil u-
radnike našega lokala in jih
namestil s svojimi podrepniki.
Martin se vedno pri vsaki pri¬
liki skuša izmuzati in prikriti
svoje umazano delo s tem, da
zagrabi za staro orodje reak¬
cije, da je treba komuniste iz¬
trebiti iz unijskega gibanja,
ker so za slogo in enotnost v
unijah.

SVETOVNE RAZSTAVE V AMERIKI

V čitalnici bi lahko izvedeli
še marsikaj, kar bi nam kori¬
stilo v narodnem in gospodar¬
skem oziru. V čitalnici se do¬
bi tudi one knjige, ki so pre¬
povedane v Jugoslaviji, ki po¬
snema stare avstrijske in nove
metode zatiranja Slovencev. Ti¬
pam, da bo imel Bukovinski
mnogo več uspeha od prejšnjih
čitalničarjev.

To ni prvič pa tudi ne zad¬
njič, da bo Martin poskušal
ostati na krmilu naše militant¬
ne avtne unije potom terorja,
pri katerem ga podpirajo avt-
ni magnati, da razbije enot¬
nost v naših vrstah in nas raz¬
cepi na dvoje, tako da bi Mar¬
tin lažje služil General Mo¬
tors in Chryslerju. Toda naše
članstvo pozna Martina in
njegove zaveznike, zato smo
mu že pristrigli moč in ga od¬
stavili od uredništva našega
glasila, v katerem je hujskal
člane, da začnejo s progro-
mom na komuniste, ki so mu
vedno prekrižali njegove ra¬
čune. Toda mir v naši uniji bo
zavladal šele tedaj, ko bomo
očistili našo unijo Martinovih
metod.

J. Šmaltz.

Kampanja za “Naprej” se
je pričela v Pittsburghu s tem,
da smo vstrelili enega, ki se
piše Medved. Tega medveda
so kot prvega vpisali v kam¬
panjski seznam. Kedaj bomo
vstrelili kakega Volka in Lisi¬
co in kdo bo srečen lovec? Si¬
cer pa so vsi dobri kandidati,
če se jim list pokaže.

Odbor Slov. Doma sporoča,
da se je tekom par tednov pri¬
dobilo nekaj nad sto novih
članov. Med temi je več čla¬
nov drugih narodnosti, kar
pač ne govori, da bomo Slo¬
venci imeli večino, če se dru¬
štva ne zavzamejo bolj kot so
se v prejšnjih letih. Letos lah¬
ko dokažemo, če smo res ta¬
ko lojalni našemu domu, ka¬
kor smo se delali na sejah in
pri — bari včasih —. Tukaj
smo bili včasih bolj navdušeni
ter je padla tudi marsikatera
pikra beseda. O, kje so stari

Martin se poslužuje prave
gangsterske taktike pri vlada¬
nju. On najme profesijonalne
stavkokaze in bandite, s kate¬
rimi hoče terorizirati vodstva
lokalov. Te metode se je poslu-
žil tudi dne 7. januarja pri na¬
šem lokalu, ko so vdrli v naš
lokal in ukradli vse knjige.
Martin je sklical shod našega
lokala brez da bi bili uradniki
našega lokala kaj vedeli o tem.
Na shodu je nahujskal in mo¬
biliziral svojo drhal, da je raz¬
sajala in kričala: “Ven z rde-
čkarji!” Tem se je pridružila
še mestna policija in skupaj so
opravili to nesramno zaplem¬
bo našega lokala.

Bravo urednik

dobri časi?

Zadnjič je neki dopisnik iz
Cleveland omenil, da bi bilo
dobro pogledati pod klobuk,
če je na njem unijski znak.
Meni se pa zdi, da bi bilo pri
nas potrebno, da bi iskali še
prej unijske karte in znake,
ki so ravno tako važni in boj¬
kot neunijskih izdelkov bi bil
toliko olajšan in bolj uspešen.
Mussolini, Hitler in Mikado bi
hitro prenehali strahovati de¬
mokracije, če bi bili vsaj toli¬
ko pametni, da bi podpirali li¬
nije in kupovali unijske izdel¬
ke.

A. H.

Krayn, Pa. — Čital sem V
“Napreju”, da je hodil Witko-
vich v knjižnico, katero je i-
mela delavska šola v Pitts¬
burghu. Veseli me, da hodi u-
rednik po znanje in informa¬
cije tja, kjer se jih dobi nepo-
tvorjene in delavske. Tako bi
moral postopati tudi drugi de¬
lavski uredniki, pa bi ne bilo
toliko zmešnjav in nejasnosti
po naših listih.

V naši konemauški federa¬
ciji vodilnim rojakom ne gre
preveč v račun, da se oživlja
delavsko gibanje. Radi- bi še
naprej spali in ostali pri tra-
lala in pri pinakelu. “Naprej”,
CIO, Workers Albance, vsemu
se upirajo, proti vsemu rovari¬
jo. Diesovih komitejov imamo
več. Niso samo Martini zra¬
ven, so tudi Andreji, Ivani,
Franceti, Toneti, ki mečejo
blato na progresivno gibanje.
Napake dela seveda vsak, to¬
da med napakami je razlika.
Med napako v dobrem namenu
in v dobri veri in med napako
radi osebnih koristi je prav-
gotovo velika razlika.

Zaenkrat je v naši okolici
tako, da moram prositi, ne ob¬
javiti mojega imena. Naši An¬
dreji so še taki, da bi mi mogli
povzročiti neprijetnosti. Upaj¬
mo, da se bo vreme kmalu o-
brnilo na bolje, ko bodo lju¬
dje bolj čitali “Naprej”, ki iz¬
ganja strah iz naših kosti

Dne 18. februarja lega leta sc bo
otvorila mednarodna razstava v San
Franciscu, Goldgn Gate Internation¬
al Exposition, na umetno dvignje¬
nem otoku 400 akrov sredi San
Francisco zaliva. Razstava bo pro¬
slavljala dovršitev največje inzenn-
ske gradnje te vrste na svetu, mo¬
stu med San Franciscom in Oak¬
landom, najdaljšega in najdražjega
na svetu, kakor tudi ustanov,tve
redne zračne zveze preko Tihega
oceana in razvoja velikanskih elek-
traren in novih vodnih naprav na
Zapadu, zlasti jezov Boulder, Bon-
neville in Grand Coulee.

Dne 30. aprila 1939 pa bo new-

yorška svetovna razstava otvorila
svoja vrata. World's Fair bo zavze¬
mala 1216 akrov Flushing polja v
newyorškem mestnem okraju
Queens, kjer je bilo močvirje, ki je
služilo za mestno smetišče, a je bi¬
lo spremenjeno v prekrasno ozem¬
lje, polno vrtov, jezer in dreves. Ob
priliki te razstave se pričakuje pri¬
hod v New York kakih petdeset
miljonov obiskovalcev iz vseh de¬
lov dežele in sveta. Razstava se bo
obdržala v proslavo 150. obletnice
vstoličenja Georgea \Vashingtona za
prvega Predsednika Združenih Dr¬
žav, 30. aprila 1789.

Da razumemo pomen teh razstav,
naj se spomnimo začetka in razvo¬
ja svetovnih razstav. Pravzaprav
moramo poseči nazaj mnogo stoletij,
ko so se v Evropi začeli razvijati
semnji v zvezi s cerkvenimi pro¬
slavami. Že začetkom 12. stoletja so
se obdržavali veliki semnji na An¬
gleškem, na kontinentu pa so veliki
semnji sloveli zlasti na Nemškem.
Pred svetovno vojno so letni semnji
na Lipskem, v Lyonsu na Francos¬
kem in v Nižjem Novgorodu na
Ruskem privabljali veliko množico
obiskovalcev. Prvi semenj, kjer so
bili razstavljeni proizvodi celega na¬
roda, se je obdržal v Parizu leta
1798 in prva razstava mednarodne¬
ga značaja se je vršila v Londonu
leta 1849. Od tedaj smo imeli mno¬
go mednarodnih razstav v skoraj
vseh evropskih glavnih mestih. Eif-
felov stolp v Parizu je preostanek
svetovne razstave, ki se je tam ob¬
držala leta 1889 ob stoletnici
coske revolucije.

Naseljenci v Ameriki so prinesli s
seboj navado krajevnih razstav v
svrho trgovine. Najnavadnejše raz¬
stave so bili poljedelski semnji, pod-
vzeti od okrajev in kasneje od dr¬
žav. Živina, sadje in zelenjave in
tudi mamifakturirano blago se je
razstavljalo in dajale so se nagra¬
de za najboljše blago. Kasneje so
bili iznajditelji povabljeni in tudi
drugi znanstveniki, da iztožijo svoje'
umotvore.

stave je bil zlasti v tem, da se j

svet prvič zavedel hitrega napredka
Zdr.uženih Držav na polju meh
ke in brzega prometa.

Chicagu

SREDA, 18. JANTJa^j

TISKOVNI IN PROPAGANDNI FoJ

Cleveland, hn E Lokar  50c, Ernest Mramor 25 c  7 ’

itSTS,  ^ephine Lokar 25^ Mar Lok ar ^

V. IZKAZ:

Ohio. Zbral in poslal J. Lokar st.: J. Lokar 5(k ,

bil
s tek-

L. 1893 se je obdržala v
World’s Columbian Exposition
proslavo štiristoletnice odkritja - -
merike. Več kot 27 milijonov ljudi
ie obiskalo to razstavo. Druga sve¬
tovna razstava se je obdržala leta
,904 v mestu St. Louis, v proslavo
stoletnice nakupa Louisiane. Pnhod
modernega zrakoplovstva je
prvič označen na tej razstavi
mo aeroplanov.

Velika razstava se je obdržala
Philadelphiji 1. 1926 v proslavo sto-
pedeset-letnice Izjave neodvisnost

Sn Chicago je 1. 1933 vprizor.l

Century of Progress Exposition
proslavo stoletnice obstoja tega me¬
sta. V obeh teh razstavah je bilo za¬
stopano znanstvo, vladna uprava n
umetnosti, da ne govorimo o polje¬
delstvu, industriji in trgovini. Sve¬
tovne razstave so postale tudi pro¬
svetne ustanove in ne samo sred¬
stvo za pospešitev trgovine.

Prihodnje razstave v San Fran¬
ciscu in New Yorku pa bodo brž¬
kone prekoračile vse prejšnje. Ne
bodo le pokazale svet, v katerem ži¬
vimo, marveč hočejo predočiti nam
tudi svet bodočnosti, ko se bodo
ljudje naučili vporabiti ves napre¬
dek na polju znanosti za boljše živ¬
ljenje in za boljši mir na svetu.

FLIS.

Zakrajšek -c —— 25c,  simpati čar 25c, Frank Klun 25c.

• c, so - Prispevki: Drenik 50c, Mavscr 25c, J. Perko

pa j S<3 .DU. 1  1  F _ _ __,r,orJi*vann T11Y>V171I(V a  w h

Lampe 25c,

Krasna S2, J- Hrvatin $L
$1.16, E. Matko S1.92.

Za nezadržano provizijo: a.


, .oL-p  Ont Zbral in poslal Joe Kobetich: L. Zd ra ,
Kirkland Lake ’ '“ sl> lvan  Lavrič $1, M. B. ,2*?
$2 , F. Potočar S , M- P j Kobetich $lf N . Pavlakovich Sl, i. p J
Bambich 1, G. Med , skuDa j sl4 . 50 . J. Kobetič **

i-, 1 , J. Krile »1. L. Dim «• »M-J

držano provizijo ..

P-tfchi.rirh Pa Urek $2, Beloševič $1, N. N. $1, J. Vitim ar ,
Fittsburgl , . Henrv Knez $1 Joe Kroteč 25e v ’

»- g r oi i £25c ' SkuKji < -

držano provizijo neimenovani $2.4«, • .^ /

Strabane. Pa. Društvo 138 SNPJ $5, Dramatični klub $3. * j>

Windsor, Ont. Prebitek od zabave 17. decembra . p

Brookl.vn, N. Y. Fred Gerščak $1, Jan Gerzelj Sl, Za ne^. ]
•Žano provizijo F. Kovačich $1.35.. 1  *

Timmins. Ont. Margareta Slak $5. .-_■••••.

Detroit. Mlch. J. S. $165. John Bahor $1. Jos Kotar 65c.z,*

ZQ d " Joh n s't o \ v m' Pa F .^Pavlovič $ L 5 0 j J. Kobal Sl, J. Planton S2 “
Toledo, O. Ivan Pegan $1, F. Modic 50c. Za nezadržano p* ,, j

zijo Saftich $1.88 in 34c. ;  —..

Kanas City, Hans. Neimenovani SJ...

BEAR KLUB

IN DRUGO

Chicago, 111. T. Cukale $1, Jos. Omerza $1.

RAZNI. John Urch iz Sveetminc. Utah $1; Mary Pleteršek
in Val Leskovec 50c, oba iz Bridgeville, Pa.; Slovensko podpor^
društvo v Moon Runu $1, Fr. Reven za nezadrzano provizijo 6fc
Anton Bole iz Chesvvicka $1, Mary Pleteršek za nezadržano
zijo 19c; F. Mlačnik iz Auburn. Ul. $L Mike Gercar 25c, JohnMa
tinčič 25c, Josephine Ferlich 50c, vsi iz Meadovvlands, Pa.__

V prejšnih izkazih objavljeno

SKUPAJ

Vsem zbiralcem in prispevateljem, ki s svojo pridnostjo i n  ,
nostjo omogočate izhajanje “Naprcja” — prisrčna hvala.

F. F.

Prva ameriška razstava medna¬
rodnega pomena je bila aranžirana
leta 1853 v mestu Ne\v York. Mno¬
go bolj ambicijozna razstava je bi¬
la ona v Philadelphiji leta 1876 v
proslavo stoletnice Izjave neodvis¬
nosti. Predočila je napredek Zdru¬
ženih Držav od njihovega početka
in tudi 49 inozemskih držav se je
vdeležilo razstave. Pomen te raz-

Meadowlands, Pa. — Že

dolgo ni bilo nobenega dopisa
iz Meadotvlandsa v nobenem
listu, zato bom jaz v kratkem
omenil, da vseeno živimo in
napredujemo. Z delom seveda
ni vse v najboljšem, brezposel¬
nih je še veliko.

Dasiravno imamo že preveč
fran- ma lih podpornih organizacij
povsod, smo tukaj pričeli z i-
dejo, da vstanovimo samostoj¬
no podporno društvo, v katero
lahko pripadajo vse narodno¬
sti. Je to domača organizacija,
ki si je zgradila svojo dvora¬
no, ki stane 13 tisoč dolarjev
in nosi ime: Bear klub. V tej
organizaciji smo danes člani
na mednarodni podlagi. An¬
gleži, Slovaki, Poljaki, Hrva¬
ti, Slovenci, Madžari, Nemci,
Italijani in vse ostale narodno¬
sti, smo vsi enaki in enakoprav¬
ni, sobratje in sodelavci.

NOVI IN PONOVNI
NAROČNIKI

KOT PROSTOVOLJEC V ŠPANIJI

velje, katerega smo oddajali sEnemu tovarišu je kamenje

(Nadaljevanje s 3. strani)

lem mestecu ob cesti, ki veže
Madrid z Valencijo, smo se u-
stavili. Ne daleč pred mestom
se je vršila že huda bitka. Fa¬
šisti so napredovali že tako
daleč, da so že s strojnicami
dosegli cesto in železniško
progo Madrid-Valencija. Par
dni že ni bilo mogoče redno
zalagati Madrida s hrano in
drugimi potrebščinami. Nevar¬
nost, da se bo Madrid moral
udati vsled gladu, je bila ze¬
lo velika.

Civilno prebivalstvo se je iz
mesteca moralo umakniti že
pred tednom dni. Gledal sem
vojake raznih španskih jedi-
nic in grup. Spomladi 1937 še
ni bilo enotne, organizirane,
disciplinarane republikanske
vojske. Kar je bilo vojaštva,
so bili sami prostovoljci, kate¬
re so rekrutirale in organizira¬
le posamezne organizacije, u-
nije, stranke itd. Anarhisti, ki
so v Španiji zelo močni, so i-
meli svojo vojsko, socijalistič-
ne unije svojo, komunisti svojo
itd. Uniform skoraj ni bilo.
Glavni del oblačila teh voja¬
kov je bil civilen, vsak pa se
je trudil imeti vsaj nekaj vo¬
jaškega na sebi, čepico, čela¬
do, bluzo ali kar je pač mo¬
gel dobiti.

Veliki del teh vojakov, tik
ob bojišču, je bil še vedno brez
pušk. Ko smo prikorakali v
mesto, v discipliniranih vrstah,
s puškami na ramah in s pol¬

nimi municijskimi torbicami,
so nas španski vojaki kar z
začudenjem gledali. Odkod i-
mamo puške, orkod uniforme,
odkod municijo? Reveži so bi¬
li brez vsega. Kadar je prišlo
povelje, da moramo v rove, za¬
menjati utrujene čete, so šli
po noči v rove brez pušk. O-
rožje so dobili od onih, ki so
šli iz rovov na počitek. Vojaki
so imeli kratek počitek, puške
pa, ki ravnotako potrebujejo
nego, čiščenja in popravljanja,
pa so bile 24 ur na dan, teden
za tednom v akciji.

V Morata de Tajuno sem
preživel prvi zračni napad, ki
se je tekom noči trikrat pono¬
vil. škode niso italijanske bom¬
be napravile nobene, ker so
jih naši letalci pravočasno
pregnali. Fašisti so morali od¬
vreči bombe izven mesta. Eks¬
plozije bomb, šum motorjev,
na katere še nisem bil navajen,
so se mi zdele strašne, pozne¬
je pa sem se privadil tudi na
mnoge hujše Stvari.

Zgodaj zjutraj, pravzaprav
še po noči, smo odkorakali iz
mesta na fronto. Povelje je
glasilo, da se moramo ugnezdi¬
ti na nekem hribčku na kate¬
rega se pričakuje drugi dan
hud napad. Po vseh štirih smo
se plazili na določeno mesto,
ker fašistične strojnice so do¬
segale pobočje po katerem
smo lezli na vrh.

“Zakopljite se kolikor mo¬
goče globoko”, se je glasilo po-

tihim glasom eden drugemu.
“Zakopljite se, ker zjutraj nas
bodo opazili in takoj obsuli z
artilerijo”, so nam razlagali
starejši prostovoljci, katerim
fronta ni bila nič več novega.

“Toda s čim naj kopljem”,
sem vprašal. V celem bataljo¬
nu sta bila samo dva krampa
in tri lopate. “Reži zemljo in
vrtaj po kamenju s bajonetom,
odmetuj pa s čelado in z ro¬
kami.” Ni šlo lahko, toda šlo
je. Izbodli smo si v mater ze¬
mljo zatočišča, da smo bili
varni vsaj pred direktnimi iz¬
strelki.

Solnce še ni izšlo, že je pa¬
dla prva granata in za njo
druga, tretja. V rednih pre¬
sledkih je udarjalo med nas
celo večnost, kakor se mi je
zdelo. Stiskali smo se v svojih
luknjah, obžalovali smo, da
jih nismo napravili globlje in
udobnejše ter sklenili, da bo¬
mo drugič bolj pazili in z ve¬
čjo ljubeznijo gradili svoja za¬
vetišča. Vsaka eksplozija gra¬
nate me je pretresala, v želod¬
cu sem imel občutek, kot da
mi postaja slabo . . . Tako se
menda izraža strah pri člove¬
ku. Glave nisem dvigal, nepre¬
mično sem ležal in čakal kon¬
ca.Prvikrat se je usula po me¬
ni zemlja in kamenje, žvižgalo
je okoli nas in bobnelo, da sem
mislil, da ne bo nihče ostal živ.
Pa je bilo tudi tega, najhujše¬
ga, prvega, obstreljevanja ko¬
nec. Začeli smo se ozirati po
tovariših in z veseljem smo u-
gotovili, da so izgube majhne.

razbilo glavo, trije pa so bili
lažje ranjeni. Obvezali so jih
kolikor se je moglo in ko se
je znočilo, so jih odnesli v o-
zadje.

Fašisti pa niso mirovali.
Kmalu po prenehanju artile-

NOVI:

Toledo, Ohio: Rudes Antony; Kirk¬
land Lake. Canada: Balkovec Joe;

LloydelI, Pa.: Meden Frank, Arhar
Frank, Brochalk Mike, Likovič John;
Auburn, 111.: Rupnik John; Cleve¬
land, Ohio: Jakše Frank; Moon Run,
Pa.: Mihon L.; McKees Rock, Pa.:
Dautlek E.

PONOVNI:

Naša organizacija sprejema
člane do 50 leta starosti in
plačuje §100.00 posmrtnine in
§1.00 na dan bolniške podpo¬
re za dobo 13 tednov, asesment
pa je le 75c na mesec. Zato va¬
bimo vse okoliške rojake, da
pristopijo v našo domačo usta¬
novo, kjer je shajališče za raz¬
ne pogovore in zabave.

Rad čitam, kako se naši ro¬
jaki zanimajo za “Naprej” in
njegov porast. Tako je prav,

rijskega ognja so se pojavili I rojaki, da vsak nekaj stori za

letalci, ki so hoteli izvideti,
kaj je doseglo obstreljevanje
in ki so pri tej priložnosti ime¬
li s seboj tudi polna krila
bomb in napolnjene strojnice.
Preletavali so nas v precejšni
višini, metali bombe in včasih
se je kako letalo upalo spusti¬
ti tako nizko, da so mogli vpe-
i-abljati tudi strojnice. Komaj
so odleteli se je začel zopet
artilerijski ogenj, topot s šrap¬
neli. čudil sem se, da ta pekel
ni zahteval več žrtev. Izgube
so bile malenkostne. Izgleda-
lo pa je tako, kot da ne more
živa duša ostati nepoškodova¬
na pod takim svinčenim de¬
žjem.

Komaj je prenehala topov¬
ska godba, so spustili na nas
45 bombnikov, Fiatov, Jun-
kersov, Henkelsov in kakor se
že imenujejo ti strašni fašisti¬
čni jastrebi. Jaz jih ta dan še
nisem razločeval, pojasnjevali
so nam njihove posebnosti sta¬
rejši prostovoljci, če bi vsaka
bomba zadela cilj, bi v Špani¬
ji ne bilo žive duše več. Toda
zadeti je težko in bombe so
padale pred zakopi in za za-
kopi, brez da bi storile kako
posebno škodo.

naš list, da pokažemo, da je
med Slovenci veliko pametnih
delavcev, ki se ne ozirajo na
natolcevanja, in delajo na tem,
da postane “Naprej” večji in
uplivnejši.

(Nadaljevanje prihodnjič)

Bridgeville, Pa.: Leskovec V., Ple¬
teršek M.; Pittsburgh. Pa.: Klun

Paul, Ogrizek L.; Toledo Ohio: Pe¬
gan I., Modec F.; Cleveland, Ohio:
Kantz J., Pičel j J., Slov. društ. Dom;
Hogcland, Mont.: Modic J. E.; Pitts¬
burgh. Pa.: Trontel L., Fabec John;
Zupančich J., Verbanec Geo., De-
Iach John, Peklaj F.; Millvale, Pa.:
Jakše Z.; Crafton Br. Pittsburgh, Pa.:
Butya L., Maček Frank, Knez H.;
Swissva!e, Pa.: Simok F.; Ches\vick,
Pa.: Jerich Francis; Moon Run. Pa.:
Petrovčič J., Reven Frank, Logar J.,
Mele J.; Llbrary, Pa.: Dolinar Paul,
Rolich Paul; Verona, Pa.: Hojich M.,
Slivšek Martin; Brooklyn, N. Y.:
Mraz John, Osolin J., Richberger M.,
Urbančič F., Corel J.; Euclid, O.:
Pluth Anton; Cleveland, O.: Pozun
John, Misich F.; Detroit, Mich.:
Schafer Mary; Schumacher, Canada:
Mihelchich Geo.

ce

Rojakinja Frances Bernik
umrla

Pred par dnevi se je mudil
tukaj zastopnik nekega lista,
ki je znan klobasar, ker mu e-
dino te dišijo, dokler jih dobi¬
va na ta način. V njegovih do¬
pisih ni poleg klobas nič zani¬
mivega, dasi se postavlja za
nekega duhovnega očeta. Ko
ga j e  neka žena opozorila tudi
na list “Naprej”, j e  mož dejal,
da ne pojde dolgo naprej, ker
je on proti. Ta delavski prija¬
telj je bil precej, razburjen, ko
je videl, da ima list “Naprej”
tudi vec ženskih simpatičark.

Zavedno delavstvo je proti-
fasistom in zato je treba, da
delamo roko v  roko za vse,
kar se bon proti njemu. Ne o-
zirajmo se na take, kot je ta
kar me), iz  Clevelanda, ki
vedno rovari, kjer je najmanj
potrebno, tako da ga morajo
kritizirati radi njegovega bla¬
tenja celo njegovi lastni so-
drugi.

Pozdrav vsem naročnikom
m prijateljem “Napreja.”

Frank Ferlich.

Rojak Louis Zdravje iz Kirk-
lancl Lake, Ont. nam je spo¬
ročil, da je na težki operaciji
v Ljubljani umrla rojakinja
Frances Bernik. Frances Ber¬
nik je žena Josefa Bernika, iz
vVindsorja, ki je brat Mrs.
Louis Zdravje. Frances Ber¬
nik je bila bolana dolgo časa,
m ko ji niso mogli tukajšnji
zdravniki pomagati, je šla lan¬
sko leto zdraviti se v Ljublja¬
no, kjer je tudi umrla. Umrla
zapušča v Kanadi moža in
dva otroka, v Pittsburghu pa
sestro. Uredništvo in uprava
izra a sožalje družinam Ber¬
nika in Zdravje. — M. S.

DON’T BE MiS-LED

"All-Pink dental plate mile
are not ali Genuine.'' Met
t h c m are celluloid, eicept

LUXENE or VERN0M

which are the late« asd
rellable dental plate materij 1,6

- C.

LUXENEandVER.N0.NTIE? „j ;

possess greater atrength, ta
ness. longer color lite and?
ine natural appearance.

BROKEN TEETH REPAE

Laboratory Prices-
3-Hour Service
PHONE FOR SPEClALPi/ ta

hv

ja

ju

ja

6201 PENN A«

E. Libtrtj, <or.C®0i«c. MO. H

,zd

zn

*k

Člani unij in naroč m<
“Napreja”
znaten
pri vseh
delih.

sp

ij'

IZDELUJEM VSAKE V{

II A R

Po najnovejšem w  I

zmernih cenah. j

Se priporočam

J.

6607 Edna Ave.,

Dober premog

premuB i

Dobite P ri

SED MA*:

M° VIfl . C /
6506 St. Clair A  hj.

Tel: HEnderson . a
Cleveland, JO

THREE STAR BOTTLING

Edin. slovenski izdelovalci raznovrstnih mehkih pl* * ^
okraju. — Razpečevalci vseh vrst piva-

506 W. R AILROAp AVE. - Phone:

Rožanc Qarckw

tu

SANDWICHES

WINES, LIQUORS, BEERS

Bishop, P a .

Tel.: Canonsburg, 1081-R-12

k,

t

id

t

1

♦X