Gozdarstvo v času in prostoru 
GDK: 624 -t 902 : (497.12 Primorska) 
Načrt deželnoknežjih gozdov na Goriškem in Gradiščanskem 
Edo KO-~< *( )Ci *. MalL'J VUG.~-\*''' 
1 uvoD 
y Go7d;:~rskern vestniku je bil že objavljen podroben 
rispevek o deželnoknežjih gozdovih na Primorskem 
rvALENČIČ 1956). Pred kratkim pa nas je rojak Silvo 
Torknr opozoril tudi na Načrt deželnoknežjih go:z..dov 
n~ Goriškem in Gradiščanskem ( 1732-36), ki je bil 
gozdarski stroko~ijav~osti do_slej o~i~o nez~an. Ker 
smo v v .dnjih lellh našit v razn1h arh1V1h še vec dntg1h 
zanimivih gradiv, ki kažejo na velik pomen gozdno-
gospod:1rskega načrtovanja na Primorskem 
(KOZOROG 1 ZI GON, 1997), se nam zdi za porrebno, 
da rudi ra 11ačrt predstavimo slovenski srrokovni jav-
nosti kor dopolnilo Valenčičevemu prispevku.Ta zelo 
podrobno opisuje zgodovino in razvoj deželnoknežj ih 
gozdov nu Primorskem, izredno pomembnih zaradi 
bližine Trsta in Benelk. 
2 VSEBINA IN POMEN NAČRTA DEŽELNO-
f<r\EŽJIH GOZDOV 
Načrt je sestavljen iz treh delov: 
t. N;1voctila za ogled in inventuro cesMjevih gozdov 
iz kra 1732. 
2. Kllrtni det z osnovnirni podatki. dokončan leta 1736. 
3. Popts meja za nekatere gozdove in druga spremlja-
JOČJ gradiva. 
\' navodilih za ogled in inventuro cesarjevih 
gozdov, izdanih 15. Jnaja 1732, je poudarek na evi-
dentiranju določene vrste sot1imentov za potrebe mor-
n:uice (predvsem 500 jam borov) in določitvi možnosti 
spravila za cesarstvo naj'.-Tednejših sortimentov. Navo-
dil~ določajo tudi, kako morajo biti ti sortimenri tran-
sponirani, zi oženi in ločeni od os lal ih sortimentov, da 
se ne bi poškodovali ali pomešali, kar bi onemogočala 
hitrt) dobavo. Navodila so Lela natančna tudi glede 
organizacije izkoriščanja v reh gozdovih in pooblastil 
za i:viedbo določenih nalog. Napisana so v italijanskem 
je7.iku s povzetkom v nemščini. 
Zaradi zanimivosti in aktualnosti dela teksta celo v 
današnjem času. navajamo celotno besedilo navodil 
(prevedla Marjan Šebeoik rn\. in Marjan Šebenik st.). 
• E. K., dipl. mi.. gozd., vodja odseka za n:~črtovanje, ZGS, 
Of: To!min, SLO 
•• M. V., inž. gozd., pripravnik na ZGS, OE Tolmin, SLO 
GozdV 56 {1998) 5-6 
Mi, Filip Ludvik, gr~fvSinzendot:Jit, vitez iz odlič­
nega reda ''Zlatega nnw ". dvorni kancler, državni 
svet11ik in mejni grof iz Rialza, svetnik in državni 
sekretar Njegovega Veličanstva, so hili poohlašče!7i, 
po ukazu Njegovega Veličansrva, da opravijo zadeve. 
ki tičejo mornarico iz avstrijskega Prim01ja. 
NAVODILA: 
Za N. Boge1ja, brata konstrukt01ja. =a ogled ce-
sarskih gozdov in :za posek 500 kosov jamborov 
(dreves) po ukazu Njegovega Ve/ičansva . Ta 11avodi/a 
veljajo za vsakega, ki bi ga želel gospod vitez 
Deichmann zaposliti za realizacijo navedenih nalog, 
saj ima zaro pooblastila l'ljegovega Veličanstva. 
}. Po načelnih pripombah gospoda viteza Deich-
manna menimo, da je ob tej priliki umestno pristopiti 
k splošnemu ogledu cesarskih gozdov; ki rastejo v 
bli:žini avstrijskega Prim01ja, da bi zt~belcžili drevesa 
in sestavili njihov inventar z opisom uporabljivosti za 
gradnjo na posameznih delih objekta. Tako bo l'{jegovo 
Velicanstvo i1~[ormirano o točnem stmlju v njegovih 
gozdovih in bo lahko pravočasno odlo(alo glede 
potreb njegove mornarice. o vrsti in številu dreves. ki 
bodo odkazana glede na potrebe njegove mornarice z 
upoitevm~jem vseh dreves. kraja in dimenzij glede na 
uporabnost lesa. kakor tudi po presoji večje ali ma~u·še 
razdalje in težavnosti transporta do mesta uporabe. 
ff. Poleg te potrebne specifikacl)e vseh dreves iz 
cesarskih gozdo\.J, ki so primerni za gradnjo, je umesten 
tudi nasvet g. viteza Deichmanna. da ni dovolj le po-
drobno navesti število dreves, temveč dfl mora pregled-
nik po svojem znanjv tudi ločiti drevesa po vrstah v 
vsakem kraju in opisati drevesa po višini i11 debel ini z 
navedbo možne uporabe pri posameznih delih objekta 
ob predpnsravki, da je. zn vsak primer pregledni ku 
poznaHa vszrezna uporab11ost. 
!!!. V ta 11amen bodo upravitelji domenskih gozdov 
imeli ustrezna navodila dvnmega urada. da bo delo 
potekalo sporazumno s preglednikom. imenovaninr od 
komisije, in da bodo opisi izdelani s premisljeno 
razsodnostjo . · 
IV. Vsa izbrana dre,,esa za izdelavo in opremo 
plovil je treba vidno označiti z navedbo (kolikor je 
mogoče) točnega kraja, da bi se bilo v primem Huj nosti 
29 1 
Gozdars tvo v času_ in prostor·u 
takoj mogoče odločiti, koliko in kakšnih dreves in v 
katerem gozdu jih je treba posekati ter odpremiti za 
potrebe avstrijskega Prim01ja. 
V V zvezi s posekom 500 jamborov (drevesj po 
ukazu Njegovega Veličanstva se pooblasča in naroča 
Boge1ju, bratu izvajalca del, oziroma komur bi bilo 
po mnenju g. viteza bolj primerno zaupati to delo, da 
bo urejeno deponiranje pripeljanega lesa po 
sortimentih in ne dovoliti, d{J bi pomešali kose, ki so 
potrebni za različne namene. 
VI. Ker se lahko zgodi, da od 500 kosov jomborov 
(dreves) ne bodo vsi deponiram· v barak{Jh, izdelanih 
v cesarskih gozdovih v bl iii ni Primo1ja in bodo lleka-
teri morebiti deponirani v bazenih ali prepeljani v 
Tržaško ladjedelnico (arsenal) ali drugam, s:e naroča 
pooblaščencu, da se o vsem pridržuje ukazom gospoda 
viteza Deichmamw, ki bo dajalnm•odila po svoji pre-
soji in skladno z interesi Njegovega Veličanstva. 
VJJ. Zato naročamo in zahtevamo, kolje že zgoraj 
naliedeno. da se ločuje les različnih vrst dreves tako, 
da ne bo zmešnjove in s tem dodatne izgube časa in 
novih stroškov, ki bi nastajali zn ločevanje lesa po 
dejanski poTrebi izmed ostalega lesa, ki ga ne potre-
bujemo. Na ta na{ in, ko so drew::sa ločena ne samo po 
višini oziroma dolžini, ampak tlldi po volumnu oziroma 
debellni in po dreves nih vrstah, bo možno takoj najti 
kraj, kjer ležijo tfste vrste. /...7. se jih potrebuje.. Preostalo 
se pusti v redt1, ki omogo{a izbiro po dimen::ijah in po 
namenu uporabe tako za gradnjo kot za opremo lady·. 
VIII. Ob priliki ogleda je potrebno, da se ved11o re-
gistrira razdalje posame:!nih gozdov od morja rako, 
če so v hližini Buccari (Bakar'). Kraljevice, Reke ali 
Trsta z navedbo !udi večjih ali manjših težav za lra1u. 
port. 
IX Način in čas sečnje se prepusti pooblaščenernu 
izvedencu ob upoštevanju pravega časa in ugodne 
hme, toda tudi ob poznavanju navodil, sprejetih od 
drugih plemičev za svoje gozdove_ Pripominja se, da 
je treba drevesa črnike, hm.f;ta in drugih lislopadnih 
vrst sekati ob stari luni; bori, smreke in druge podobne 
vrste, ki )1m hf;ti ne odpadejo. ~·e običajno seka ob 
mladi luni. 
X Podobno so se koristno ravnale tudi druge dr-
zave (katje zapisano v njihovih pra\·i/nikill za sečnjo 
drevja), ko je .~lo pri izbiri dreves za uporabo lesa za 
ladijske jam bore, k1 naj bi bili ravni in ne vepla ti il/ so 
rastli na severni ekspoziciji oziroma izpostavlj'eni trn-
montani in ne rastejo na ba1janskih tleh, marveč 110 
peščenih kakor na kamnitih tlelr. Prednost imajo 
ienska drevesa, katera se ločijo po listih, ki so 
nagubani. po lubju, ki je tanjši in le.w, ki je bolj bel. 
Xl. Če bi g. Conag D. menil, da bi bilo WH~slno, 
da bi si komisija ogledala gozdove, ki rastejo v bližini 
državnih gozdo1~ bodo dana takoj ustrezna navodila 
in naročila za tak ogled. 
Xl/. Ogledniku pojasnjujemo. da tako za pooblaš-
čenega izvedenc.a bodo pokriti potrebni sfro.~ki, kolllldi 
tako zari) kakor za ostale delavce, ki bi bili potrebni. 
Kose bodo v /lliWmenjavili na blagajno "porto RE", 
jim bo izplačano vse, kar ho oddobril g. Conng 
Deichmann, komur je Njegovo Veličanstvo dalo 
ustrezno navodila. 
Karta Tmovskega gozda, kije v tistem času obsegal tudi de\ Trebuše (Arhiv Slovenije). 
292 GozdV 56 (1998) 5-6 
(;oz d a rstv o V (: clS l l .in p r ostoru 
X/ff. Ob izwya1~ju teh nalog se bodo mogoče po-
·r.;ile 11strcznepe re.~itve ali pa danih rešitev ne bo 
;r. goc-e ;-:vaiati. Cesarska dvorna komisija ob soglasju mo - 'j . , 
·esarske s/11ibe je zato pooblastrla g. Gonaga DeJch-
~JOnno. da po prosti presoji dopolni instrukcije v korist 
veC.Je prodl!loivno.sti in hitrejše rešitve danih nalog 
KARTNIDEL 
La.ssenburgo, 15. maj 1732 
Grof Filip po di Sizendorf 
Mejni grof Ria/pa 
Benedetto Lorel/a 
Je bjl 1zdelan leta 1736, verjetno takoj po zaključku 
inventure in izmere na terenu. Deželno knežje gozdove 
sestavlj;1 31 gozdnih kompleksov na takratnem 
Goriškem in Gradiščanskem. Vsak gozdni kompleks 
je vrisllll na svojo karto enotnega A3 fonnata s simboli 
dreves, med katerimi pa ni mogoče ločiti hstnatega od 
igl(lstega gozda . V spodnjem desnem kotu vsebujejo 
karte kompasnico. Pri tem je potrebno poudariti, da je 
orientacija takšna kot pri novejših kartah. 
Vse površine so vri sane približno na sredino lista, 
kar je v skladu z določili situiranja. Poudariti je po-
trebno, d<1 je način prikaza reliefa zelo moderen. V na-
sprotju od horografskega prikaza, ki so ga uporabljali 
v takratnem času in je izrazito namišljen, je prikaz re-
liefa z metodo greben jenja na obravnavanih kartah zelo 
'i) 
-\ 
stvaren . Z metodo grebenjenja si že lahko predstav-
ljamo višinske črte, nimamo pa prikaza višine vrhov. 
Karte so izdelane v merilih od 1:140.000 do 
1 :9.000, odvisno od velikosti gozdnega kompleksa. 
Naslednji element, s katerim ocenjujemo kakovost 
kart, je stopinjska razdelitev in kartografska koordi-
natna mreža. Ta dva elementa karte ne vsebujejo, če­
prav karta, ki prikazuje Veliki Prosek, vsebuje ne-
kakšno rruežo. Zaradi pomanjkanja teh dveh elementov 
ne moremo trditi , da so karte pomanjkljive, saj je bila 
na Slovenskem prvi1 karta s stopinjsko razdelitvijo 
izdelana leta 1744 izpod roke kartografa Janeza Oizme 
Florjančiča . 
V spodnjem [evem kotu vsebujejo kane zelo zani-
mive legende, kjer so podani vsi pomembnejši podatki, 
rudi o površinah vrisan ih parcel. 
Omenjeni sklop kart iz leta 1736 vsebuje tudi pre-
gledne kart.e za posamezna glavarstva z vrisan imi goz-
dnimi kompleksi . Za gozdove po posameznih glavar-
stvib (7 kompleksov gozdov v gradiščanskem glavarstvu 
v pregledu ni zajetih, ker danes spadajo k sosednji Italiji) 
so bile ugotovljene naslednje površine (VU GA 1997): 
Bovško glavarstvo 
Objekt 
Veliki Prosek 
Strmarica 
Skupaj 
Površina v ha 
168 
l73 
34l 
Pregledna karta deželnoknežjih gozdov v bovški kapitaniji (Arhiv Slovenije). 
GozdV 56 (1998) 5-6 293 
Gozda -stvo v času h1 prostorLt 
Tolminsko glavarstvo 
Objekt Površin<l v ha 
Matajur 1.131 
Kolovrat 654 
Krn 149 
Slapišče 131 
Tolmin ka 785 
Zad\n 156 
Kneža (nov;~) 645 
Kne~ (sma) 429 
Kacenpoh 266 
Bata 566 
Porezen 1.165 
Naselje v l-lorenji 23i 
Hotenja 184 
Klobučar 98 
Čepovišče 51 
Skupaj 6.643 
Goriško glavarstvo 
Objekt Po vrši na v ha 
Trnovski gozd 12.213 
Panovec 307 
Sabotin 341 
L1jak -~9 
Črniče 178 
K<~mno čelo JO 
Skupaj 13.128 
POPIS MEJA lN DRUGO ARHfVSKO GRADIVO 
Iz navodil in znanega arhivskega gradiva je mogoče 
sklepati, da so cesarjevi namešCenci hkrati z invenruro 
gozdove tudi prvič razmeji li od drugih s križi, vklesa-
nimi v skalo, ki pa danes na lerenu večinon1a niso več 
prepoznavni. Izdelanjc bil tudi natančen opis meja, ki 
je danes ohranjen le za nekatere gozdove ( 1764). Kot 
kaže, je v času inventure deželnoknežj ih gozdov na-
stalo več gradiv, ki so v različnih arhivih in verjetno 
še niso vsa odknta, nekatera pa so morda tudi uničena. 
Iz navodil je namreč oči[no, da so zbirali tudi poda(ke 
o stanju teb gozdov in izdelali opise gozdov (točka III.) 
3 RAZPRAVA JN ZAKLJUČKI 
Ker je bil Načn deželnoknežjih gozdov na Goriš-
kem in Gradiščanskem osnova bsneje i7delanim 
Flameckovim načnem za Tolminske gozdove (1 770) 
in za Trnovski gozd (1771), bo povezavo med temi 
načrti pokazala šele podrobnejša obdelava teh dveh 
načrtov. Ob upoštevanju vseh doslej znanih gradiv 
menimo, da je načrt deželnoknežj ih gozdov nekakšen 
o kvi mi (danes bi rekli >)območni nivo«) za državnt: 
gozdove, ki temelji predvsem na lesnoproizvodni vlogi 
gozdov brez zagotavljanja trajnosti donosov. Načrt 
r.arnreč v zelo preprosti obliki vsebuje vse osnovne 
elemente nač1tovanja: invenntro stanja in ureditev in 
294 
označitev meja, postavitev ciljev (izkoriščanje dolo. 
čenih sonimentov za potrebe mornarice) in določitev 
ukrepov za dosego ctljev. Veliko podrobncj~a Flarncck-
ova načrta sta na precej višjem nivoju predvsem zato 
ker zagotavljata trajnost donosov z razporeditvijo se~ 
čenj v času in prostoru (žrGON J KOZOROG J 997). 
Pojasnit1 bo potrebno tudi. kolikšen del inventure za 
Flameckove načrte je povzel iz preteklosti in kolikšen 
del temelji na ponovni izmeri in pregledu gozdov. 
Flameck je namreč v nekaj letih izdelal vsaj dva ob-
sežna načrta, zato je vsekakor zanimivo, kako je pore-
kala inventura na terenu. 
Prepričani srno, da bomo v bodoče odkrili še kašno 
gradivo, ki bo zapolniJo določene vrzeli v tem obdobju, 
ktje bilo očitno zelo pomemben mejnik v razvoju goz-
dnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji. 
Del nekdanjih deželnoknežjih gozdov je še danes 
državnih in so vzor načnnega gospodarjenja z gozdovi. 
Najpomembnejši so gotovo Trnovski gozd, Panovec 01 
Knežki Prodi, kjer je tudi državno gojitvene lovišče v 
upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije. 
Veliko nekdanjih deželnoknežjih gozdnih kompleksov 
je bilo kasneje tako močno obremenjenih s servitutnimi 
pravicami, da jih je država v letih )869 in 1870 oddala 
lokalnim skupnostim, ki so bile upravičene do teh pravic 
(SCHINDLER 1885, str. 23), To bi moralo biti zadanaš"l~o 
državo pomembna izkušnja, saj nekateri znaki kažejo, da 
bo morda naredila podobno napako. To pa bi bila lahko 
danes ob stalnem poudarjanju pomena javnih gozdov v 
zaokroženih posesti h nepopravljiva napaka. 
VI Rl 
FI...AMECK, f.. 1770_ Holz Schatz. oder Uberschlagung, auch 
gcamctrische EintcilW1g in die Stallw1gen oder jari ic he Gehaue uber 
d1t in der gef\m;reten Grafschaf\ Gortz w1d zwar in der 
Hauptm:mschaft. Tulmein und Fli!.<.ch reservir1 K.K. Bancal 
Walclllilgcn so vorg~::nohmen vorden Anno 1 170.- .1\rchiVJo Stal~le 
Tnestc, Ani Arruninisltativi Gorizia anru 1783-1791, Busta 16. 
KOZOROG,E/ ŽJGON,J, 1997_ Ramcckov načrt za državne gozdove 
na Tolminskem- Tolrrunski zbornik šU, Občin2 Tolmin. 
RUTAR, S., 1882. Zgodovina Tolminsl<cga.- Gorica. 
SCliiNDLER, K., 1889. Die forsre der in verwalrung des KK 
Acherb..,u-Minisreriums sreheoden slaals - und fondsguuter, 
Herausgebcn vom K.K, Achenbau-Mi.rlisterium.- 1 lheil, Wien. 
VALENČIČ, V., L 956. Nekdanji deželnoknežji gozdovi na 
Primo~kem.- Gozdarski ve.stn.ik 1956, s. 231 
VUGA, M., 1998. Spreminjanje lasmmski.h razmer v gozdovih 
Tolmimkega gozdnogospodarskega , obmoeja.- Vj~jc~olska 
cliplomsi<Ll naloga, BTF, oddelek za gozdarstvo in obnovljive 
go7.dne vire. 
Načrt deželncknežj ih go uh v na Goriškem m Gradiščanskem. 1732-
36.- Dolski arhiv, fasc. 1 S6, Arhiv Skwcnjje, LjubljBna. 
De:ieripcione del confmi di bosci ncgn e Nemšk.J mr, 1764. Stati 
provinc1ali, ~t 623&/39, Gorica. 
GozdV 56 (1998) 5-6