gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti i fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tedaj XIII. Ljubljani v saboto 14. aprila 1855. List Koliko vrednost ima sađje gledé na njegovo bolj namést da je manj zrelo.. Tudi pri takem cakanji stvo s a dj redivno moč ? Gosp. Frezeni je v časniku za nemško gospodar natanko oznanii obstojné dele mnogoverstneg ker popol tanjše leskine, in je v jagodi veliko sirovega in mesnatega 5 jagod in grojzdj povedal, koliko sladkora kislega in beljakca ima ta in uni sad v sebi kar le samo grojzdje tiče, nič zgube ni, noma zrele jagode imajo vse sok, kar je prej še bilo, in dajo take jagode vec vina in manj tropin od prej živalih. Zguba na takem grojzdji je le po tatvini in po Iz te natanjč sadj da proste kisl preiskave sledi Ker pa vse to se tako resnično, vidno in prepri je naj v jagodcastem čljivo skazovanje in svetovanje nié ne pomaga, da bi O v V • i • m m 9 m ř m • 1 • I t I 1 • y ktera male manj pa v sadji s košicami in peškami; da se požrešni ljudjé in nespametni vinoredniki dali pre tište stvari, ki je jajčnemu beljaku enaka in govoriti in boljši red in navado o branji grojzdja vpe človeško trupi vžiti k da tedaj misliti da Ie sadj d j e môgl ljali ? um oj ui 1*311 u, ua u i o a ni u a a u j u ui u ^ i diti, zakaj sila veliko bi ga mogel po mu kaj zdalo in je vendar veliko ležeče na pridelanji boljsega da bi se slovilo in v prodaj vziiu, ua u i mu naj z.uaiu, Če, pusia viiiiu, ui nuui, ua ^c* v« bi nam sadje toliko teknilo, kakor eno jajce, ktero bila za branje ali terganje postavim bi hotli, da vina, kar bi lahko bilo, šio, in bi čast in velik dobicek deželi dajalo: je kar zlo želeti, da bi od vikšega vladstva postava dana grojzdja, ktera 45 gramov .i/t vaga 5 bi mogli snesti za 585 gramov se mogla zvesto spolnovati, in postava bi vsi bi se mogli po nji cesinj, mačev zdica) j 9 600 gramov grojzdja, za 960 gramov kos- ravnati. Na Austrijanskem in Ogerskem imajo staro za 1135 gramov ternjólic (bodečega groj- hvale vredno navado, ki se je vsi brez godernjanja za 1925 gramov (tedaj skor 4 funte) rude čili hrušk. Koliki razloček pr ište va ti Sadj zvesto deržé; na Nemškem pa pri Rajni, na Hesen škem, Nasavskem itd., kterih vina so tolikanj sloveče d vezu, kterega se po tem takem ne more prav za prav in drage, imajo postave modre in pametne, po kterih , ampak Je tistemu ži- se grojzdje vsako leto bere. Naj bi tudi pri nas tako . V . V , . » LM- 1.____•1^1___«__• • „ ____ .1 „ „ ^ 1 ____________ zivezu mozje imenujejo pljuč za penje. Gledé na to lastnost, nadomestuj bilo, ker pridelovanje vina spada ne le v posamezno, ampak tudi v deželno gospodarstvo, in upamo, da bo funt cukra ali 5 funtov krompirja 10 10 ali, žev funtov češinj, grojzdja, kosmačev tofelj 10 funtov ternjolic 5? 5) » 17 » rudečih hrušk mirabelic 11 14 14 18 20 ? rudečih jagod z drugimi besedami reči, toliko funtov teh sade n » 3? » breskev ribezlj maline sliv 5 5 ? ? taka postava se za potrebno spoznana in dana. 2. Ni pa še zadosti za žlahno vino, daje grojzdje popolnoma zrelo, ampak se mora tudi še v lepem vremenu brati. Na umném in pravém branji je za dobro in žlahno vino veliko več, kakor si kdo misli, ležeče. Zatorej v tistih krajih, kjer posebno dobre vina pridelujejo, na vadi , »V11.W iu.nu. ot.v.^- ----5 r- ----------- r-----— I - r ~ -----r------- — toliko zdali, kolikor zdá sme nobeden brati, do kler dežuje, in dokler se " t i• r i v t• i * • vf Austrijanskem po stari lepi na po Nemškem pri Rajni pa po dani postavi ne mogli povžiti da funt cukra ali 5 funtov krompirja . Po vsem tem je ocitno, da sadje spada grojzdje po dežji popolnoma ne osekne in ne osusi in dokler je rosa na grojzdji; in še zvečer iz enacega sto tistega ziveza člověka hladi in vroćega okrep- namena nehajo berž ko sonce za goro zaide. cava, pa ga tudi v mnozih boleznih ozdravlja, ne pa krompirja in druzega to? Zato, da voda v vino ne pride Zakaj v versto mesa živeža mesa, socivja, zna, Krompirja iu uruzega puiva^i, ua m ^lauuu. ^mu ^»uicj puv^uau, ua, ki prav za prav člověka redi. Zato popra- je manj vode v vinu, boljše je. Neizrečeno veliko žita pokaži ? ki vino oslabi in da ni žlahno. Smo zgorej povedali da, ce ? sujemo tudi bolj po takem sadj 5 se k pride že po rosi vode v grojzdje, koliko vec pa se prilega, in ga le bolj potem dražje plačujemo po tečnosti in redivnosti njegovi. 5 pa pri dežji! Naj se tedej naši vinoredniki pri branji po tem ravnajo, da bodo iz zrelega grojzdja žlahno vino, ne pa vodenega napravili. Nekaj obđelovanja Vinogradov ID pride 3. Naj kadar beró ako je mogoče, nar boljše lovanja vina grojzdje posebej beró in od manj dobrega loćijo vsaj tišti, kteri imajo veliko pridelka, če hočejo ne ? ki- li. ga kaj posebno dobrega in žlahnega vina imeti bodo lahko dražje prodali. Ni tukaj govorjenje od Da bo přiděláno vino, kar nar bolj mogoěe, in ve- bolj ali manj zrelega liko bolj od doslej xlahno in dobro. Grojzdje za vino ni nikoli prezrelo. To terdijo vsi skušeni vinoredniki po vsem svetu enoglasno bere, dokler dosti zrelo ni grojzdja, ker nobeno naj se ne ampak od popolnoma zrelega grojzdja govorimo, med kterim je pa ven dar nektero boljše od druzega. Ima kdo veliko lepe « i v • i i t » v,v# I ___ ! • ___•_____ tičine, beline, primorscine, kralj e vi ne, mo Če bolj je grojzdj zrelo sebi je, manj ima vodenih stvari v 9 J J ir> ) ,J «JiV'iv, manj ima vuuviiui in če manj ima vodenega, bolj je žlahno 5 bolj in torej je za vino vselej boljše, da je grojzdje 1 gram je po naši apotekarski vagi 13 granov in pol. zlem i ne, ja vor ja, naj od teh narlepse, bolj redke grojzde odbere in v poseben sod tišti sok dene , kteri po drozganji rad teče, ali pa nekaj žlahne černine vmes, če je; ali pa zeleniko vso posebej, če je do- volj ima, drugo bolj borno pa vkup; nar slabše pa, postavimo, lipino, in kar je nagnjitega ali v otišji, v gošći, za domačo rabo posebej. Tako bo tudi naš dolenski marim začel sloviti in v dober prodaj iti. Tukaj se nam ponudi priložnost, tudi še nekaj od mnenja tistih govoriti, kteri pravijo, da zlo gnojni vinogradi dajo bolj debelo in manj tanko in žlahno vino. Ni tajiti, da je to nekoliko res, pa: 1) gnojni vinogradi dajo veliko vec vina od ne gnojnih, to na-domestuje, cesar tam manjka; 2) tako grojzdje naj se pa še bolj zori, da bo vodeno stvar bolj zgubilo, in če je tako vino o novini malo bolj debelo, bo osta-ričeno vendar vso pravo žlahnost dobilo. Ako se namreč tak vinograd na zadnje, ali en teden pozneje po drugem v lepem vremenu bere, bo vino iz njega veliko pri boljem. 4. Po vsem tem naj se vino v dobri posodi in čedno hrani. Smerdljiva posoda pokazí tudi nar boljše vino, in umen gospodar ne more v tem nikoli zadosti skerben biti. Naj se stara in izpraznjena posoda dobro posnaži in do dobrega posuši; ce je pa nova, naj se umno in dobro zakuha, da bo dober duh dobila in vso sirovino zgubila. Vinske posode naj se samo za vino in za nič druzega ne rabijo, in naj na suhem in v senci bodo, dokler praznujejo. Za kislino kakošno kad imeti, potlej pa za grojzdje, ne gré, ker les se napije kisline, ki je ne zgubí, vinu jo pa oddá. Ravno tako je napčno v vinskem hramu vino in pa zelnato ali repno kislino v kup imeti, in še tudi korenja, krom-pirja, opresnega zelja in repe, dišečih rož, jabelk, žita, ali kaj druzega tacega. posebno smerdljivega ne; ker vse take dišave vino nase vleče, kigakvarijo. Tudi sicer bodi v vinskem hramu čedno, snažno in suho, po tleh pometeno in pajčevina oderzana, ker žlahno vino je vredno take čednosti. (Konec sledí.) Gospodarska skušnja. 1/ Žaganice varujejo kro mp ir gnjila be. Skozi 3 leta se poterjujejo, kakor „landw. Jahrb. aus Ostpreussen" naznanjajo, mnogim nemškim gospodar jem žaganice (Sàgespànne) tako dobro pri krom- pirji, da jih živo priporočajo kot gotov pri pom o-cek zoper krompirjevo bolezen. Pomoč je res lahka, dober kup, in skušnje vredna — ali j>a je tudi gotova, kakor pravijo, mi iz lastne skušnje še ne vémo. V vsako jamico, kamor se krompir sadi, se pred verze peris če žaganic, — to je vse. Med žaganicami pa so tište od jelke naj bolje; tudi stare so bolje kot frišne. Naj se poskusi! Gotovo je, kakor smo že lani na drobno razložili v „Novícah", da žaganice so posebno dober gnoj, tedaj na vsako vižo prav pridejo njivi, toliko bolj pa, če je res, da varujejo ljubi krompirćek gnjiline. Starozgodovinski pomenki* Slovenščina v starem času. Spisal P. Hicinger. 6. Ali je v starem času med Donavo in jadranskim morjem bilo ktero ljudstvo slovenskega rodů ? (Dalje in konec.) c) Lastne imena že kdaj tukaj navadne. Mnogo lastnih imen, od zemlje in krajev, od hribov in vod, od narodov in oseb, ktere se nahajajo na sedanji slovenski zemlji, ima nenavadne korenike v sebi; ugibali so marsiktere semtertje, dokler ni globokeja znanost slovenskega, dalje tudi sanskritskega jezika in basnoslovja luči donesla, v čemur se je gosp. Ter s ten i ak obilno tru- dil, in se se trudi. Po takém pojasnovanji je spričevanje, da je bila sedanja slovenska zemlja že v starem času stanovalisće Slovencov, veliko gotovost dosegla. Tukaj sledijo nekaj drugačne, nekaj gosp. Terstenjakove razlage. Nar pred naj bodo na versti imena gor in hribov. Hribj e med Koroško in Stajarsko v severji se imenujejo še zmiraj Tauern, in gotovo so mogli že v starem času ime Taurus imeti, zakaj ime Tauriščanov sploh jemljejo zem-ljopisniki od teh hribov; veudar kdaj so hoteli le celtiško koreniko tor hrib, tarv bik, za veljavuo imeti, dasiravno je tudi slovenska tur, in sploh indoeuropejska tar, dar ravno tako pomenljiva. Alpes Juliae, hribje med Kranjsko in Gorisko, dalje Hrušíca iu Snežnik, so se razlagale po Juliu Caesar u, pa jim je tako lahko slovenska korenika podložiti ! Še se veli en del od njih Jelo vica . to je, od jelov ega gojzda; pa še bližje je korenika ul, jul, vol, eoaka koreniki tur, bik. Carvancas in Caru sa dius, pred ko ue tudi Ocra imajo koreniko ne v celtiski, ampak v enako dobri slovenski besedi kar, cer, verh. Phlygadia, ktero Strabon jadranskemu morji nasprot stavi, je pač po legi in po imenu današnji Blegaš, ker se od deleč bel kaže. Mons Cetius bi uteguil v slo-veoski besedi gojzd tako imeti korenino, kakor v celtiski coit, coid, ker oboje ima enak pomen. Naj sledijo imena rek. Te imena, kakor gosp. Ter-stenjak na nekem kraji omenja, imajo rade svoje korenike v besedah, ktere pomenijo giba oje in premikanje; pa rade se tudi ravnajo po iastnostih vode, kakoršno reke točijo. Po takem ima staro imé Dra vus, Drava, izpeljavo od tod, ker močoo dêre; Savus.Sava, od tod, ker svoje valove uaglo naprej suje, ali pa ker je čista njena voda, in se dobro skoz njo sije, in Murus, Mura, od tod ker ima bolj temno ali černo vodo, kar zaznamuje stara korenika mur. Tudi ime Nauportus ima m orebiti svojo pervotno koreniko ondi, kjer Neva in Nevij i ca; morebiti se je iz ne voda, ribške mreže, v latinskih ustih popačilo. Corcoras, Kerka, opominja na krak, žabjo zalego, ali na božanstvo Kraka, ktero jezindiškim Škandatoai enako. Od kod, ker do zdaj niso še nobene poterdili, je po takem imenovana reka Colapis, Kolpa? Ker so v starem Illiriku Pelazgi naseljeni bili, na pol se-mitisk narod, bi se utegnilo misliti na hebrejsko besedo koph, ktera pomenuje o kol i teči, in ima sorodnico v greški Kolnog, ovink,zaliv; Kolpa zares velike ovinke delà v svojem teku pri Osiluici, Tergu, Preloki, Metliki in Karlovcu, in preden se pri Sisku v Savo izlije, se po ravnini še tudi veliko semtertje vije. Po gosp. Terstenja-kovem dokazovanji pa imajo lastne imena rade kaj mitolo-giškega, reke zlasti se ravnajo po Šivatovem biku, in tedaj imajo imena Save, Drave in Mure svoje korenike tudi v besedah dar, sav, mur, ktere vse zaznamujejo vola ali bika, pa so vse tudi v zvezi s pomenom vode , ker zaznamujejo vse neko premikanje. V celtiškem ali kterem drugem jeziku za take izpeljave ni nikjer mesta. Enaka je tudi z imeni starih dežel in narodov, da se po gosp. Terstenjakovi razlagi dajo iz slovenskih, ali pa tudi iz sanskritskih korenik lepo izpeljati. Tavriski so imenovani po slovenski besedi tur, vol, hrib; No riku m in Nor ič ani so klicani po sanskritski besedi nar, po nsše nor, mož; Panno nia in Panonci po sanskritski besedi pan, kupee ali tergovec; Kar ni spet, če njih imé ni bilo iz Galije prinešeno, so se veleli po koreniki kar, čer; La to vici so dobili ime po latu ali lotu, mitolo-giškem indiškem cvetu, na kterem se Brama sedeč upo-dobuje; Japodi so přejeli svoje ime po koreniki ap, jap; ker po staroslověnském je vapa voda, in jap a bik, po-slednje je še v nekterih krajih znano. Tudi ime Ilir o v ni toliko po basnoslovskem Hillu razlagati, temuč po besedi il, ul, vol. Te imena so včasih po greškem razla-gali, pa vse tisto tolmačenje je bilo le prisiljeno; na pr. Nor i cum iz besed ér oQoig. Ravno taka je z im mest 3 sicer je imen drug tiskih po prislicih Bojih sanskritski nar bolje razlagajo si na primero: Noreja, Neumarkt, in Gel ej cel- tudi holandski popotnik Jan Struys pisal, daje v Afrik i pa se po slovenski ali po vidil zamorca z repom, ki je bil vec kot en čevelj dol Po gosp. Terstenjaku bodi Pozneje se je pripovedovalo od repatih peslajnarjev » Celje * rr to 3 je od tacega zamorskega naroda, ki stanaje med zalivom po zgoraj imenovanih korenikah nor, moz, in cel, zdrav; Beninskim in Abisinijo, in člove s ko meso je. Še drugi Surontium, Zeiring, po besedi Sura, zora; Col latio, potopisi so omenjali od Niam-Niamsov,—pa , kakor smo že rekli, učeni naravoslovci niso ravno tajili, da bi to nemogoce bilo Sloveuji Gradec, morebiti ravno G ali G buk 3 kteri kraj je se ondi blizo; Ju en na pri Globasnici f po besedi jun, sedi ver, ber, po koreniki san junec; Virunum, priGospejsveti po be vendar pa niso tudi prav verjeli, da bi resnicno bilo. Zdaj, ko je dr. Hiibsch od tega naroda več pisal, so ober- merjasec; Santi kum, Lind pri Beljaku, nili na to prikazen svojo pozornost. Dr. Hiibsch pa piše drak ? Ad t t bik. Dalje: A 3 Trojana po koreniki d Ljubljana, po besedi a m 3 3 sledeče: 35 amare » ljubiti ; S i sci a po koreniki sis, minja na božanstvi Ama in C ? skem od besede ne\ po besedi pot, potovati besedi tarb, treba, daritev; Neviodunum, prí Ker od, mreža; Pet o vio, sedanji Ptuj Lotodos, Tarsatica, Tersat je očitno od t Leta 1852 sem pervikrat vidil repato zamorko, in sesati; oboje opo- zvedii, da v notranjih krajih Afrike biva narod z imenom Niam-Niams, ki je repát. Mož, ki kupcuje s sužnimi, ni T e r p o pri Ložu po ptuj i pri Žičah 3 mogel te zamorke v Carigradu tudi ne za majhen spečati, pa ne ravno zavolj repa, ampak za 3 3 po cvetu t 3 doar tega voljo je znano bilo, da je peslajnarskega rodu, ki človeško meso je. To divje ljudstvo namreč žré meso vjetih tistih ker terte imenovana; Tergeste toliko kot t 3 ktero sosednih narodov * s kterimi se večkrat bojuje. Kakor hitro ime je še znano od kranjske kraja 3 gosp someoj, po kteri se še veliko krajev imenuje; stenjak tudi tukaj kaže na koreniko ter, tur; Longat po koreniki terg, eden izmed njih umerje, ga ne pokopljejo, ampak na kose m razrežejo in povžijejo. Sicer narod ta seje tudi koruzo in rez in redi živino. Jezik njih je nek pervoten jezik, zme- Ter Rosratec cum, Logatec, in Rogando, očitno po besedah log in ro Verhnika, zna biti na Ber du nav, niv, teči; Strabonov P am port 3 sta spet kraja g klicana. Na up ort ali po pervotni koreniki san pa z mnogimi arabskimi besedami. Obleke nimajo nobene in sicer prav živinsko živé. Ali imajo ktero véro, nisem mogel zvediti. Sicer so sila močne postave, zraven pa V • pa opominja na tako divji, da le teško je, jim prírojeno divjost sleči. Tur koreniko p kupiti Pri Celtih pac se ne najdej take kom je ta narod že dolgo dolgo znan; in čudili so se y ko pripravne razlage ; verh tega znanstvo njih jezika se ni sem jim pripovedoval, da v omikani Europi nič od njega preveč dognano. ne vemo Verh vsega tega se nahaja na starih kamnih na se danji slovenski zemlji in tudi na njenih mejah veliko veliko m b, ktere so bolj ali manj očitno slovenske 3 na vsaki strani gosp. Terstenjakovih spisov se jih dobuje, ko likor le hoče. Na primero: Babia Hud ster 3 sen i ius, U dalje S P e c c ii Deb in 0 s t o 5 L i p a t i u s Savinšek, Vind 3 J Dobe , lep veder 3 OJ ja Pecnik. Po tem naznanuje imenovani pi satelj mnogo cisto indiskih imen; na pr. Vasuga, K • 1 • v 1 ft • «1 • . « • V I »» 1 v o, • gena, po indiskih imeuih mitologiških kač Zora 3 rec i po indiškem božanstvu Surj 3 S Vib 3 3 Zo Biba Kratkočasno berilo Komu je pel? (Turska pripovedka.) Nekega dné sta se dva Turka vkupaj po polji spre hajala ter se slednjič vsa trudna pod visokim drevesom vsela. Kar ptiček na vejici, ugledavši ju, peti začne. Pri tej priči eden od počivajočih potnikov za vpije ter reče: Lej, to je meni pel!" — „Nikoli tebi", zaverne tovarš. 33 3 Io iz tega med njima tak hud prepir vstane , da se oba k po strašen, po sanskritskem bhi. Gosp. Terstenjak diškem pretresa zraven starih tudi veliko novih imen; mar sikomu se to morebiti preobilno dozdeva, pa namen pisa teljev je 3 « v dno st slovenskega in indiskega bolje doka- o močneje zati; s tem se gotovo tudi dokaz za podp starinsko ira, in presilni celtogermanšini v okom hodi. Na koncu celega sostavka bi pač utegnil slehernega domorodca poprašati Ali tarost slovenskega rodu po vsem tem ni že toliko obilno dokazana, da ni nikakor nad njo dvomiti? Res še ni vse dognano, — res da to in uno se utegne pozneje še dru zgodovina sodniku podasta in mu svojo pravdo povésta. Vstopivši v sodnico jame pervi izmed nju govoriti rekoč: „Kadi! raz-sodi, da je meni pel", ter mu hkrati, češ, da si ga nakloni, 20 piastrov skrivaj v roko stisne. Na to se pri-bliža drugi, ter reče kadiu: „Gospod, prosim vas, da bi bil meni pel", in mu skrivaj 40 piastrov pritakne. Oba odideta v velikem nepokoji, kako se bode nju pravda iz-tekla. Sodnik, vidši, da sta odšla, pomigne čaušu (briču") in ga za njima pošlje, da ju nazaj pokliče. Sluga stori to ter ju nazaj pred kadia pripelje. „Razloži mi pričino gač pokazati; vendar slovenska je do zdaj velike korake na dalje storila, in če vsakteri, komur je dano, delà po svoji moči, smé se če vajnega prepira", reče sodnik k pervemu. On mu odgovori rekoč: „Gospod, š!a sva vkupaj; ptiček na vejici pa je, dalje lepši pospeh upati. Res da zgodo in slovnica ugledavši naji, peti začel, in sedaj nevéva, komu od naju je pel!" To izgovorivši se spodobno prikloni.— Kadi vzdvigne same še ne daste vsega blagra; pa naj se v drugem tudi marno napreduje, po tem bo lepa, blaživna celina skupaj. glavo ter te besede s terdnim glasom izreče: 33 Moža! CC Ozir po svetu. Repáto ljudstvo. Mnogo se je že pripovedovalo od ćloveške ptiček ni nobenemu od vaju pel, ampak meni To sodbo izrekši, odpravi toževavca ter svojih 60 piastrov mirno v žep pobaše. ^ Î8 Novičar iz austrijanskih krajev 6 rodu se Niam-Niam ali pat d imenuje 3 V ki 1% Vidma v Furlanii. * Menda bo „Novícam" všeč 3 3 pa učeni ako jim vediti dam, da tudi pri nas se je osnovala go možje, ki ne verjamejo vsaktere pravlice, dokler se ne pre- spodarska (kmetijska) družba. Pred kratkim so bili pri čaj o resnice, niso dosihmal verjeli, da so res taki ljudje vsi posestniki, duhovni, občine itd. povabljeni, naj stopijo na svetu. Pred nekimi mesci pa je dr. Hiibsch, zdravnik v družbo, ktere namen je povzdiga kmetijstva v nasi de-v bolnišnici carigradski, vredništvu zdraviteljskega časnika želi. Pervi veliki zbor bo že 23. dan t. m. Družbeniki v Pariz pisal pismo, v kterem razjasnuje to imenitno pri- bojo zversteni v 3 verste: premožniši bojo na leto ji od- kazen Preden pa povémo, kaj je omenjeni dohtar pisal od rajtovali po 12 3 drugi po 6 3 manj premozni pa po 9 Nadjati se je, da vsak, komur je mar za oživljenje repátih ljudí, moških in žensk, hoćemo se omeniti, da poljodelstva, živinoreje, vinoreje, sviloreje, čbeloreje itd. pervikrat se je od njih slišalo v letu 1677; takrat je bo rad pristopil takemu družtvu, ktero se bo trudilo za 120 blagor domovine po omenjenih nacinih, zakaj kdor koli ima nedeljk je zbor le malo casa terpel, toliko, da sta nova zdrave očí in ne terja od kmetijskih druzb f da ljudem poslanca, franeozki in turski, pooblast pismi svoje orale in sejale, ali celo za-nje zemljišne davke plačevale, poslanstva zboru pokazala. Radovedno se tedaj pričakuje kurir mora spoznati, da kmetijske družbe so v teku časa žene- iz Petrograda. Kamor te dní pogledamo, izrečeno veliko dobrega storile svojim deželam in da ga ni spravo; nobenega družtva, ki bi tako globoko segalo v djansko dnarničarji franeozki in anglezki vse kaže na mirno časniki kakor tudi dunajski življenje, kakor družtva kmetijske. lz Litije. Novi ni ost čez Savo pri Li ti i je bil 1. dan t. m. slovesno blagoslovjen. Ta most, ki je za tega voljo posebne vaznosti, ker dolensko stran sklepa a železuico, je 84 sežnjev dolg in veljá 32.000 z Ljubljane. Natiskovanje nemško-slovenskega slovnika veselo napreduje; že je 11 pol gotovih. Svitli knez želé, da bi se sedaj tudi perva osnova slovensko-nemškega delà ročno začela, ktere se bojo gosp. fajmošter Zalokar lotili, da na to podlago, kakor v nemško-slovenskem delu na Vodnikovo, se bo izdelal potem drugi del slovnika. — Svitli knez in škof ljubljanski so sklenili tudi na svoje stroške na svetio dati sveto pismo sta rega in novega zakona v 2000 iztisih. Ker so si o vensko prestavo novega zakona že pred več leti do veršili sedanji višji škof in knez goriški gosp. dr. A. Goli mayr, kterim je slovenščina vedno pri sercu bila, se bo Ali bi ne bilo prav, ako bi družtvo sv. Mohora, ktero je skle-nilo tudi sveto pismo v slovenskem jeziku na svetio dati, natis tega delà v Blaznikovi tiskarnici kmali začel. se na kako vizo porazumelo z ljubljanskim gosp. knezom in škofom o ti zadevi ? — Za sosesko Ka mniško, ktero je lani zlo toča pobila in ktere škoda je na 300.000 prerajtana , nabera sedaj tudi c. k. dunajsko deželno poglavarstvo v svoji okolici milošnje. — V letopisu austrijanskih protestantov stojí, da konec leta 1853 je bilo na Krajnskem 389 protentantov, v Ljubljani 229, po deželi v 32 krajih pa 160; vsi spadajo pod evangeljsko faro v .Ljubljani. Novičar iz raznih krajev 7. dan t. m. so presv. cesar pomilostili 897 v mnozih , da 586 se jetnišnicah cesarstva zapertih jetnik tako jih ima b je t erp e iz j et • y k kraj pustiti, ostalim 311 pa Ti pomilosteni so vsake sorte, deloma taki, ki so bili v mnozih deželah po letu vsled poojstrenih kazenskih razmer, ali tudi ze 1848 pred letom 1848 po starem kazenskem zakoniku obsojeni posebno je došla cesarjeva milost skesanim, zlasti mladim 9 in ljudem, kterih življenje je popred neomadeževano bilo, po druzih zapeljanim, pa tudi starim in bolnim, kakor tudi mnogim očetom, kterih zapertje je nedolžno družino v veliko nesrećo pahnilo; tudi 164 judov, možkih in žensk'iz okrajne Krakovega v Galicii je med temi pomilostenci, so brez dovoljenja cesarske gosposke, kakor je judom pred ki pisano, v zakon stopili Govori se > da temp e 1 j sk ke se bojo kmali prem ? in da se bojo vprihodnje blj krat premenovale zato, da se ne bojo stare že ra neposta večkrat rabile 11 dan t. m. je bila pri ministerstvu kupčijstva na Dunaji slovesná razde litev tistih 328 tnih tinj, ktere so fabrikantj m obertniki našega cesarstva přejeli iz lanske obertnijske stave v Mouakovem. Tištim » k ne stanujejo na Dunaji j se bojo poslale po dot/cnih dezelskih poglavarstvib Sirovi dohodki (Brutto - Einnahme) tistih cesarskih železnic, ktere jo v novem letu francozka družba v najem vzela, so znesli lani 11 milijonov 603.985 goldinarj< v pervih dveh mescih letošnjege leta so bili dohodki 165.000 Ker do s višji kakor lani v ravno teh dveh mescih de p o po 1d rusovska posla se ta přejela od svoje vlade nobenega od na Dunaji ora, tedaj udi v sredo ni bilo nobene zbora Na velikon vsi prerokujejo mir. Franeozki časniki so ravno tišti. kterih m popred zlo napete strune zlo zmecili, naj glasneji krik je nedavnej bil, da se Sevastopolj mora razrušiti, da kamen na kamnu ne bo ostal, terdijo zdaj čast armade" ne terja ravno, da bi Sevastopolj mo- nepristranskem ljudem se to obnašanje do da 9 9) gel pasti; zdeva kakor tista basen » od grojzdj u Celó vradni franeozki časnik „Moniteur" se je sedaj oglasil in prav da vojska v Krimu po nesreći ni tako peljana bila kor je vojskovodjem ukazano ♦ bilo , ka Novice iz Krimi segajo do 5. t. m., pa nic ne povedó, da so 3. dan t. m. zedinjene armade Ruse napadle, kakor je franeozki general Canrobert unidan obljubil. Rusi pa so 26. marca s 13 bataljoni napadli navale, ki so jih Francozi iz Sapunske gore proti Černi reki napravili, in jih deloma pokončali 9 V ti hudi bitvi je Bosquet oddelk francozke armade \e liko terpel, pa tudi Rusov je padle Od vsih strani se sedaj 300 bilo 700 k umerl En del franeozk , ranjenih pa je , da je knez M e n- i armade, združen s dinsko, ki ima na Tursko priti, si bo napravil močno taborišče b Carigrad pri Maslaki. To se zlo čudno zdí Tur kom, in nekteri se bojé. da bi jim po tem takem Francozi pred na glavi ne bili Angležke vojne ladije pod m poveljnikom admiralom D u n d a s- om ne tištim, ki vodi brodovje na černem morji) so im še le na velikonoeni ponedeljk Angležko zapustiti in se v hodno morje podati. Francozkemu brodovju na tem bo i iapovedoval admiral Plena ud. — Da bo ci če nič vines ne pride, kmali šel v Lond >. ki morji pa Napole se smé iz tega misliti, ker se še osebe imenujej bodo na ti poti spremljevale ; pri vsem pa tudi potovanje Krim še ni opuseno, ker je unidan od gardinih oficirjev to besedo slovo vzel, da jih bode prihodnj u9 ga m k v Krimu N Cetinji so 22. p. m. Černo P z ve obhajali bilje po rajnem rusovskem caru Nikolajů liko slovesnostjo ; na sredi cerkve so stale černoodete pare z napisom » Caru Nikolaj I samoder vsih Rusov. ro jenemu 29. junia 1796, umerlemu 16. svečana (st št.) Pretužni svinovi svobodné Cernogore svojemu pokrovitelju ÍL Rožica Zgodnja na trati je rožca-cvetela, Bčeliea urna do nje prišumela, Od spomladi tople ji pripoveduje Rožica, rožica, te zapeljuje! Rožica cvetje krasno odgerne, Bčeliea pa se k sestrám poverne. Merzla je zemlja še, sever še brije, Gruden razsaja , sonce ne sije. Rožica vmira. težko zdihuje Bcel'ca speljala jo . k nebu tožuje. Josip Radoniević Stan kursa na Dunaji 13. aprila 1855. 5 0/ / Obligacije o deržavnega < 4 dolga 3 2 2 n » v i 82 72 64 50 40 i s fl. od leta 1851 B95' Oblig. 5 V Oblig, zemljiš. odkupa 5 Zajem od leta 1834 . . 0/ V T) 1839 , 74 y 218'/. 119 v » » r> 2 v Esterhaz. srećke po 40 fl. 20 20 10 Windisgrac. Waldštein. v r> n 9) Keglevičeve „ „ Cesarski cekini. . n » v 82 ■/, fl. 29 „ ia y4 „ 5 fl. 50 t » V 2 r> 1 2 r> Napoleondor (20 frankov) 9A.47 Suverendor .......17 fl. Ruski imperial.....10 fl. r> z loterijo od leta 1854 toa3/ 14 r> národní od leta 1854 Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor lOfl.38 12 fl. 14 Nadavk (agio) srebra: 8 67/ « W na 100 fl. 263/. fl. Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik