Nataša Car1 THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS ABSTRACT Purpose: The prupose of this article is to present selected bishops of Ljubljana and to make a comparison between the papal (charters) bulls by which they were appointed to head the diocese. Method/approach: In the first and second parts of this article, we have drawn on the lit- erature to present the biographies of the bishops and the general features of the papal charters. In the third part, we compared the similarities and differences between the eight papal bulls of the particular bishops, which are kept in the Archdiocesan Archives of Ljubljana. Results: The basic elements that make up papal bulls have not changed drastically over the centuries, which is quite typical of the papal office. Much has remained more or less the same. But there are those minimal dofferences, mainly tactile, which become ap- parent when we actually hold the documents in our hands. Limitations: The only limitation that may be worth mentioning is that in this article we have summarised the biographies of ten bishops of Ljubljana, while eight charters have been included for comparison. While we have listed both bishops because they were important figures in both the Ljubljana diocese and the archives, we did not have the original documents. Conclusions/findings: It is a fact that the documents were written on the basis of for- mularies that have not changed much over the centuries. The basic elements, such as writing, the language and the seals, have also remained more or less the same. The differences are therefore minimal. Keywords: major bishops of Ljubljana, papal charters (bulls) of selected bishops of Lju- bljana, general characteristics of charters (bulls), comparison of selected bulls I PIÙ IMPORTANTI VESCOVI DI LUBIANA E LE LORO BOLLE PAPALI ABSTRACT Scopo: Lo scopo di questo articolo è presentare alcuni vescovi selezionati di Lubiana e fare un confronto tra le bolle pontificie con le quali sono stati nominati alla guida della diocesi. Metodo/ approccio: Nella prima e nella seconda parte di questo articolo, abbiamo at- tinto alla letteratura per presentare le biografie dei vescovi e le caratteristiche generali delle carte pontificie. Nella terza parte, abbiamo confrontato le somiglianze e le differ- enze tra le otto bolle papali dei vescovi particolari, che sono conservate nell‘Archivio arcidiocesano di Lubiana. Risultati: Gli elementi di base che compongono le bolle papali 1 Nataša Car, arhivistka in zgodovinarka, Nadškofijski arhiv Ljubljana. Študentka II. stopnje MAG študija arhivistike in dokumentologije na Alma Mater Europea, natasa.car@almamater.si 97THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS NATAŠA CAR non sono cambiati drasticamente nel corso dei secoli, il che è abbastanza tipico dell‘uf- ficio papale. Molto è rimasto più o meno lo stesso. Ma ci sono quelle differenze minime, principalmente tattili, che si manifestano quando effettivamente teniamo in mano i documenti. Limiti: L‘unico limite che può essere degno di nota è che in questo articolo abbiamo ri- assunto le biografie di dieci vescovi di Lubiana, mentre otto carte sono state incluse per il confronto. Sebbene abbiamo elencato entrambi i vescovi perché erano figure impor- tanti sia nella diocesi di Lubiana che negli archivi, non avevamo i documenti originali. Conclusioni/rilievi: È un fatto che i documenti sono stati scritti sulla base di formulari che non sono cambiati molto nel corso dei secoli. Anche gli elementi di base, come la scrittura, la lingua ei sigilli, sono rimasti più o meno gli stessi. Le differenze sono quindi minime. Parole chiave: vescovi maggiori di Lubiana, carte pontificie (bolle) di vescovi selezionati di Lubiana, caratteristiche generali delle carte (bolle), comparazione di bolle selezionate. POMEMBNEJŠI LJUBLJANSKI ŠKOFJE IN NJIHOVE PAPEŠKE (LISTINE) BULE IZVLEČEK Namen: Namen pričujočega članka je predstaviti izbrane ljubljanske škofe in izvesti pri- merjavo med papeškimi (listinami) bulami, s katerimi so bili imenovani na čelo škofije. Metoda/pristop: V prvem in drugem delu članka smo na podlagi literature predstavili življenjepise škofov in splošne značilnosti papeških listin. V tretjem delu pa smo izvedli primerjavo podobnosti in razlik med osmimi papeškimi bulami dotičnih škofov, ki so hranjene v Nadškofijskem arhivu Ljubljana. Rezultati: Osnovni elementi, ki sestavljajo papeške bule, se tekom stoletij niso drastič- no spreminjali, kar je za poslovanje papeške pisarne precej značilno. Marsikaj je ostalo bolj ali manj isto. Obstajajo pa tiste minimalne razlike, predvsem na otip, ki pridejo do izraza, če listine dejansko vzamemo v roke. Omejitve: Edina omejitev, ki jo velja morda omeniti je, da smo v članku povzeli življe- njepise desetih ljubljanskih škofov, medtem ko smo v primerjavo vključili osem listin. Oba škofa smo sicer navedli, saj sta pomembno zaznamovala tako ljubljansko škofijo kot arhiv, z originalnimi listinami pa nismo razpolagali. Zaključki/ugotovitve: Dejstvo je, da so bile listine pisane na podlagi formularjev, ki se tekom stoletij niso posebno spreminjali. Bolj ali manj isti so ostali tudi osnovni elemen- ti, kot so pisna podlaga, jezik in pečati. Diference so torej minimalne. Ključne besede: pomembnejši ljubljanski škofje, papeške listine (bule) izbranih lju- bljanskih škofov, splošne značilnosti listin (bul), primerjava izbranih listin 98 THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS NATAŠA CAR 1 UVOD Škofijski arhivi v svojih prostorih zbirajo mnogo dragocenega gradiva, ki ga pridobijo iz posameznih župnij. Poleg matičnih knjig in statusov animarum2, najdemo tudi različne župnijske knjige ter ostalo spisovno gradivo. Pri tem je potrebno poudariti, da slednji v svoji sredi hranijo zelo pomembno in za razvoj sleherne škofije, ključno gradivo, ki mu moramo arhivisti med njegovo obdelavo nameniti posebno pozornost. To je t. i. Zbirka listin. Rdeča nit pričujočega članka so namreč nekateri vidnejši ljubljanski škofje, ki so med izvrševanjem svojega poslanstva tako ali drugače zaznamovali zgodovino ljubl- janske (nad)škofije ter njihove papeške bule3 (v nadaljevanju tudi papeške listine), s ka- terimi so bili imenovani na škofovsko mesto in se hranijo v Nadškofijskem arhivu Ljubl- jana (v nadaljevanju NŠAL). Omenjenima temama so se sicer posvečali že številni avtorji. Dolinar (2007a) je v delu z naslovom Ljubljanski škofje predstavil življenjepise vseh škofov od začetkov škofije dalje. Isto leto jih je vključil v članek, ki je bil objavljen v katalogu Upodobitve ljubljan- skih škofov (Dolinar, 2007b) in sicer v sodelovanju z Narodno galerijo Ljubljana. O prvem ljubljanskem škofu je pisal še v katalogu, ki nosi naslov Odlično mesto ljubljansko in nje- gov prvi škof Sigismund Lamberg (1420-1488) (Dolinar, 2019). Zgodovinskemu razvoju ljubljanske škofije je bila namenjena tudi obsežna monografija z naslovom Ljubljanska škofija 550 let (Dolinar, 2011). Nastala je ob praznovanju 550. letnice obstoja škofije, v njej pa so združili prispevke številnih strokovnjakov in poznavalcev njene zgodovine. Poleg škofov se osredotočamo na papeške listine oz. bule, s katerimi so bili umeščeni na svoj položaj, zato velja na tem mestu nekaj besed nameniti še tovrstni literaturi. Ob obis- ku papeža Janeza Pavla II. leta 1996 (Žumer, 1996, 5), sta nastala razstava in katalog ime- novan Slovenija v papeških listinah (1996). V njem posamezni avtorji opisujejo njihove splošne značilnosti (vrste, videz, pečate ipd.), zaokrožijo pa ga s seznamom papeških lis- tin, nahajajočih se v slovenskih arhivih. Čipić Rehar (2016) v knjigi Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1501–2015 predstavi regeste le-teh od leta 1501 do 2015, dve leti kas- neje izide še drugi del, imenovan Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana II. (Čipić Rehar, 2018), kamor ista avtorica uvršča breve, uršulinke, župnije in prepise listin. Zadnje delo, ki je izšlo pred kratkim, je bila knjiga Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1140–1500. Volčjak (2020) je na več kot 700 straneh popisal listine med letoma 1140 in 1500. Knjiga vsebuje tako regeste listin kot tudi popis originalnih listin ter popis prepisov listin. V samem članku se torej ne spuščamo v prevelike podrobnosti glede škofov in listin, ker je o tem znanega že kar nekaj in tudi fond listin je prevelik, da bi v našo raziskavo vklju- čili prav vse. Namen prispevka je, da na podlagi že znanih dejstev iz pregledane litera- ture in lastnih opažanj, na konkretnih primerih papeških bul izbranih škofov, opravimo analizo oz. izvedemo primerjavo med njimi in preverimo ali resnično vsebujejo vse tiste elemente, ki naj bi jih imela posamezna listina. Hkrati pa opozorimo na morebitne raz- like med njimi. 2 USTANOVITEV LJUBLJANSKE ŠKOFIJE IN NJEN PRVI ŠKOF Preden se podrobneje posvetimo umestitvenim listinam, velja nekaj besed nameniti ustanovitvi same škofije, saj gre za ključen dogodek s katerim je nastanek le-teh v tesni povezavi. Njeni začetki torej segajo v drugo polovico 15. stoletja, natančneje v leto 1461 oziroma 1462. Morda smo na prvi pogled zmedeni, ko vidimo dve letnici, vendar bomo v naslednjih vrsticah pojasnili zakaj sta navedeni obe. 2 Družinska knjiga. 3 Búla-pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom (Fran, 2022a). 99THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS NATAŠA CAR Cesar Friderik III. je 6. decembra 1461 na ozemlju takratnega habsburškega patriarhata ustanovil ljubljansko škofijo in s tem pridobil pravico do imenovanja njenega škofa (Do- linar, 2007b, 11). Pričujoči ustanovni akt je 6. septembra 14624 potrdil papež Pij II., čez nekaj dni pa je izdal še listino, s katero so bili škofje, ljubljanski kapitelj, služinčad ter dodeljene cerkve, izvzeti izpod oblasti oglejskega patriarhata (Golec Žnidaršič, 2011, 8). Za prvega ljubljanskega škofa je 6. junija 1463 imenoval Sigmunda (Žigo) Lamberga (1420-1488)5, ki je bil sicer cesarjev dvorni kaplan (Dolinar, 2007a, 31). 2. 1 OSTALI POMEMBNEJŠI ŠKOFJE Poleg že omenjenega Sigmunda (Žige) Lamberga, ki velja za prvega ljubljanskega škofa, se je na tovrstnem položaju zvrstilo lepo število škofov. Vsak od njih je tekom opravlja- nja svoje funkcije prispeval delček v mozaiku razvoja ljubljanske škofije. Na kratko smo povzeli življenjepise nekaterih pomembnejših. 2. 1. 1 Urban Textor (1491-1558) Rojen okoli leta 1491 v Lipi na Krasu. Na dvoru kralja Ferdinanda I. na Dunaju je postal dvorni kaplan, miloščinar in rektor dvorne kapele. Leta 1541 je postal kraljev spovednik in stalni spremljevalec. V letih 1555 in 1556 je bil dvorni pridigar. Isti cesar ga je 31. ok- tobra leta 1543 imenoval za ljubljanskega (knezo)škofa. Svoje poslanstvo je opravljal do svoje smrti leta 1558. Gre za prvega ljubljanskega škofa slovenskega izvora (Dolinar, 2007a, 61, 66). 2. 1. 2 Tomaž Hren (1560-1630) Rojen 13. novembra 1560 v Ljubljani. Nadvojvoda Ferdinand II. ga je 18. oktobra 1597 imenoval za ljubljanskega knezoškofa (Dolinar, 2007a, 111–112). Bil je deveti6 ljubljan- ski škof, ki je predstavljal »gonilo« protireformacijskih prizadevanj na Kranjskem (Visoč- nik, 2013, str. 316). Lahko bi trdili, da je bil tipični tridentinski škof, saj si je močno priza- deval za vzgojo in izobrazbo bodočih duhovnikov. Iz tega razloga je prenovil semenišče pri ljubljanski stolnici (Dolinar, 2007a, str. 112). Poleg semenišča je pozornost usmeril še v Marijanski kolegij (Collegium Marianum) v Gornjem Gradu. Pri jezuitih je ustanovil štipendije za bogoslovce tako v Ljubljani kot tudi v Gradcu in na Dunaju. Ostale duhovni- ke je redno zbiral na sinodah v Ljubljani in Gornjem Gradu. Hkrati je bil velik podpornik jezuitov in kapucinov (Dolinar, 2007b, 28). Morda velja omeniti, da je Hren cenil dobro pripravljene nedeljske ali praznične pridige, ki naj bi bile kratke, a razumljive (Dolinar, 2007a, 113; Visočnik, 2013, 316). Ravno tako je bil eden prvih, ki se je temeljito lotil vprašanja arhiva. Poleg tega, da je bil ustanovitelj škofijskega arhiva v Ljubljani, je ure- dil še arhiv ljubljanske škofije v Gornjem Gradu (Strehovec, 2017, 343). Svoji službi je ostal zvest vse do smrti 10. februarja 1630 (Dolinar, 2007a, 119–120). 2. 1. 3 Sigismund Krištof Herberstein (1644-1716) Rojen 13. februarja 1644 v Gradcu. Leta 1667 je bil imenovan za ljubljanskega stolne- ga prošta, leta 1679 pa je postal prošt v Novem mestu (Dolinar, 2007a, 153). Po treh letih službovanja, je bil 21. aprila 1683 imenovan za ljubljanskega knezoškofa (Doli- 4 Papež Pij II. je z bulo, izdano 6. septembra 1462, potrdil ustanovitev ljubljanske škofije in hkrati pov- zdignil Ljubljano v »odličnejše« mesto (Dolinar, 2019, 11). 5 Sigmund grof Lamberg je bil rojen okoli leta 1420, umrl pa je leta 1488 v Ljubljani (Dolinar, 2007a, 31, 36). 6 V drugi številki glasila Arhivi iz leta 2013, ki smo ga uporabili pri pisanju, je v članku z naslovom »Tomaž Hren in romarji (pridiga št. IV)« zapisano, da je bil Hren osmi ljubljanski škof pri čemer pa gre najverjet- neje za pomoto. Bil je deveti po vrsti, kar navajata tako Dolinar (2007a) kot Volčjak (2020, 9). 100 THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS NATAŠA CAR nar, 2007a, 154). V času njegovega delovanja sta bili ustanovljeni Academia unitorum7 (slovensko »Dizmova bratovščina«) in Academia operosorum8 (slovensko »Akademija delovnih«). Najvidnejša člana slednje sta bila ljubljanski stolni dekan Janez Anton Dol- ničar in stolni prošt Janez Krst. Prešeren. Omenjeni dekan in prošt sta leta 17019 skupaj s škofom Herbersteinom ustanovila prvo javno znanstveno knjižnico v Ljubljani, danes poznano kot Semeniško knjižnico (Dolinar, 2011, 70). Umrl je leta 1716 v benediktinski opatiji sv. Petra v Perugii (Dolinar, 2007a, 158). 2. 1. 4 Anton Alojzij Wolf (1782-1859) Rojen 14. junija 1782 v Idriji (Dolinar, 2007a, 281), je bil 27. februarja 1824 postavljen za ljubljanskega škofa (Dolinar, 2007a, 282). Za zgodovino ljubljanske nad(škofije) je bil pomemben zaradi ustanovitve gimnazije oz. zavoda imenovanega Alojzevišče10 , ki je začel delovati v šolskem letu 1846/47. V njem so se šolali revni dijaki, ki so želeli pos- tati duhovniki, a jim je njihovo gmotno stanje to preprečevalo. Kljub temu jim je želel omogočiti temeljito znanstveno izobrazbo in primerno moralno vzgojo (Dolinar, 2007a, 283–284). Druga njegova dejavnost, pomembna zlasti za zgodovino Nadškofijskega ar- hiva Ljubljana, je bila povezana z Gornjim Gradom, saj je dal prenesti večino gradiva iz omenjenega kraja v Ljubljano. Kanoniku Jožefu Keku je nato poveril nalogo, da arhiv uredi (Strehovec, 2017, 343). Umrl je leta 1859 (Dolinar, 2007a, 297). 2. 1. 5 Anton Bonaventura11 Jeglič (1850-1937) Rojen 29. maja 1850 v Begunjah na Gorenjskem. Tekom šolanja v Alojzevišču je pisal čr- tice, povesti, potopise, poučne razprave in dramska besedila. Hkrati je bil med pobu- dniki in soustanovitelji t.i. »Domačih vaj«12 v Alojzevišču in redni sodelavec Mohorjeve družbe13 (Dolinar, 2007a, 369). Leta 1897 je postal siunienski in sarajevski pomožni škof, cesar Franc Jožef I. pa ga je 11. februarja 1898 imenoval za ljubljanskega knezoškofa. Papeško potrditev je prejel 24. marca istega leta s strani papeža Leona XIII (Ambrožič, 2011, 128). Med drugim je ustanovil stalno mesto škofijskega arhivarja in za to delo, kot prvega, določil besniškega župnika Franceta Pokorna (Strehovec, 2017, 343). Umrl je leta 1937 (Dolinar, 2007a, 392). 2. 1. 6 Gregorij Rožman (1883-1959) Rojen 9. marca 1883 v Dolinčičah na današnjem avstrijskem Koroškem (Dolinar, 2007a, 397). Leta 1930 je oboleli nadškof Jeglič Rožmanu v posest izročil ljubljansko škofijo (Do- linar, 2007a, 403). Gregorij Rožman je slovenski javnosti sicer znan po sodnem procesu pred vojaškim sodiščem IV. Jugoslovanske armade, ki se je v Ljubljani vršil od 21. do 30. avgusta leta 1946. Znašel se je namreč med t.i. »vojnimi zločinci in izdajalci«, kamor so oblasti poleg Rožmana 7 Gre za laično združenje vodilnih znanstvenikov in javnih delavcev na Kranjskem. Vodil jih je ljubljanski stolni dekan Janez Anton Dolničar (Dolinar, 2011, 68–70). 8 Akademija naj bi skrbela za pospešitev znanosti in umetnosti (Dolinar, 2011, 70). 9 30. maja 1701 je bila podpisana ustanovna listina za t.i. Semeniško knjižnico (Dolinar, 2011, 70). 10 Alojzevišče se je nahajalo na današnji Poljanski cesti, kjer ima svoje prostore Teološka fakulteta Ljubljana. 11 Redovno ime, ki ga je škof Jeglič prejel po sprejemu v Tretji red sv. Frančiška Asiškega, 24. marca 1880 (Dolinar, 2007a, 370). 12 Glasilo oziroma rokopisni list, ki je začel izhajati leta 1868. Napisan je bil v enem izvodu, v prvi vrsti namenjen dijakom, hkrati pa tudi profesorjem omenjene gimnazije (hranjeno pod signaturo NŠAL 33, Alojzevišče). 13 Gre za družbo/društvo, ki sta jo leta 1851 v Celovcu ustanovila dva Slomškova prijatelja, kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič skupaj s somišljeniki. V uvodu je bilo zapisano, da gre za »Družtvo, kte- ro bode dobre bukve za Slovence izdajalo in jih med njimi razširjevalo«. Njihov zavetnik je bil sv. Mohor, od koder izvira tudi ime (Celjska Mohorjeva družba, 2019). 101THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS NATAŠA CAR prištevale še Leona Rupnika, Erwina Rösenerja, Miho Kreka, Milka Vizjaka in Lovra Hacina (Čipić Rehar, 2011, 180; Dolinar, 2007a, 414). Obsodili so ga na 18 let zapora s prisilnim delom, izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 10 let po izrečeni kazni ter za- plembo celotnega imetja (Dolinar, 2007a, 414). Po selitvah iz Celovca v Salzburg in Švico, je leta 1948 zaradi nevarnosti izročitve jugoslovanskim oblastem odšel v Združene dr- žave Amerike, natančneje v Cleveland, kjer je leta 1959 tudi umrl (Dolinar, 2007a, 415). 2. 1. 7 Anton Vovk (1900-1963) Rojen 19. maja 1900 v Vrbi na Gorenjskem (Dolinar, 2007a, 438). Kot duhovnik je doživel kar nekaj trpkih stvari, ki so ga močno zaznamovale. Oblasti so nanj izvrševale takšne in drugačne pritiske. Med birmovanji po Sloveniji so mu neznanci povzročali številne nevšeč- nosti. V Kočevju so mu prebodli avtomobilske gume, spet drugje je na dan birme prišlo do izpada elektrike in vode ipd. Hkrati so ga neprestano vozili na zaslišanja, ga silili k odstopu ali k podpisu izjave o sodelovanju z oblastmi. Nadlegovanja, ki jih je bil deležen, so do- segla svoj vrhunec 20. januarja 1952 v Novem mestu, ko se je hotel udeležiti blagoslova popravljenih orgel v Stopičah. Takrat so ga, ob prihodu na peron, najprej skušali pretepsti, pregnali v vagon, polili z bencinom in zažgali. Napad je sicer preživel, vendar so opekline in bolečine ostale prisotne vse do njegove smrti (Čipić Rehar, 2011, 183). Sedem let kas- neje je papež Janez XXIII., 2. decembra 1959, Vovka postavil za rednega škofa ljubljanske škofije do leta 1961, ko ga je isti papež povzdignil v nadškofa, ljubljansko škofijo pa v nad- škofijo (Dolinar, 2007a, 443). Umrl je 7. julija 1963 (Dolinar, 2007a, 446). 2. 1. 8 Jožef Pogačnik (1902-1980) Rojen 28. septembra 1920 v Kovorju (Dolinar, 2007a, 453). Ker je takratnemu nadškofu Vovku zdravje že močno opešalo, je leta 1963 postal ljubljanski pomožni škof, naslednje leto, 2. marca pa ga je papež Pavel VI. imenoval za nadškofa (Dolinar, 2007a , 459). Kot nadškof si je prizadeval za prenovo bogoslužja, duhovnikom je v okrožnicah posve- čeval mesečna pastirska pisma, se z njimi srečeval na birmah in vizitacijah. Enako pozor- nost je namenjal tudi bogoslovnemu semenišču in bogoslovcem (Dolinar, 2007a, 460– 462). V času njegovega škofovanja je papež Pavel VI. 22. novembra 1968 z bulo ustanovil ljubljansko cerkveno pokrajino oz. metropolijo14 in nadškof Pogačnik je postal njen prvi metropolit. Kot sufragan15 ji je bila dodeljena mariborska škofija (Dolinar, 2007a, 465). Službo je opravljal vse do svoje nenadne smrti leta 1980 (Dolinar, 2007a, 476). 2. 1. 9 Alojzij Šuštar (1920-2007) Rojen 14. novembra 1920 v Grmadi pri Trebnjem16(Dolinar, 2007a, 483). Leta 1980 je pa- pež Janez Pavel II. podpisal listino s katero je Šuštarja imenoval za ljubljanskega nad- škofa in metropolita (Dolinar, 2007a, 485). Naslednje leto (1981) je postal član pape- škega sveta za sredstva javnega obveščanja, leta 1983 član Kongregacije za katoliški pouk, istega leta je opravljal tudi službo delegata Jugoslovanske škofovske konferen- ce na škofovski sinodi v Rimu (Dolinar, 2007a, 487). Šuštar med drugim velja za prvega predsednika Slovenske škofovske konference17 (Zore, 2020, 5). Eno izmed pomembnih 14 Slovesna razglasitev metropolije je sicer potekala 19. marca 1969 (Dolinar, 2007a, 465). 15 Škof v odnosu do svojega metropolita (Fran, 2022b). 16 Vas je spadala pod takratno župnijo Dobrnič (Dolinar, 2007a, 483). V Krajevnem leksikonu dravske bano- vine (v nadaljevanju KLDB) pa je navedeno, da sicer pripada župniji Trebnje (KLDB, 1937, 493). 17 »Slovenska škofovska konferenca (okrajšano SŠK) je zbor škofov Katoliške cerkve določenega naroda ali ozemlja, v okviru katerega škofje opravljajo svoje poslanstvo v obliki pastoralne, bogoslužne, kate- hetske in drugih dejavnosti. Predstavlja najvišjo ustanovo Katoliške cerkve v Republiki Sloveniji« (Stra- hovec, 2017, 67). 102 THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS NATAŠA CAR obdobij v času njegovega škofovanja predstavlja osamosvojitev Slovenije (1991), ki jo je Slovenska, takrat še pokrajinska, škofovska konferenca podprla s posebno izjavo, pod katero so se podpisali vsi trije slovenski ordinariji18 (Dolinar, 2007a, 498). Dolinar (2007a, 493) ga v svojem delu imenuje »človek dialoga«. Vsekakor si je prizadeval za narodno spravo, kar se je odrazilo tudi v podpori zamisli o spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu. Kot nadalje navaja Dolinar (2007a, 493) sta si »nadškof Šuštar in predsednik Republike Slovenije Milan Kučan 8. julija 1990 segla v roke v želji, da bi Slovenci pogumno presegli preteklost in se neobremenjeno zazrli v prihodnost slovenskega naroda.« Leta 1995 se je s prošnjo po odpovedi vodenja ljubljanske nadškofije, obrnil na takratnega papeža Janeza Pavla II. Slednji mu je ugodil. Šuštar je sicer nadškofijo vodil do imenovanja nad- škofa Rodeta, leta 1997 (Dolinar, 2007a, 503). Umrl je leta 2007 (Dolinar, 2007a, 504). 3 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PAPEŠKIH LISTIN 3. 1 VRSTE Med papeškimi listinami v glavnem ločimo privilegije, litterae, bule in breve. Manj zna- ni sta še motuproprio19 in suplika20 (Štih, 1996, 47–53). 3. 1. 1 Privilegij Privilegiji so bili posebne vrste listin od časa papeža Hadrijana I. dalje. Razvili so se iz pis- ma21. Tovrstna oblika listin je postala zelo priljubljena zlasti v 12. stoletju, z uveljavitvijo bul in litter, so se pojavljali vse redkeje. (Štih, 1996, 47). 3. 1. 2 Litterae Gre za najpogostejšo obliko papeških listin, ki so se veliko uporabljale v poznem sred- njem veku. Imele so preprosto zgradbo. Od privilegijev so se razlikovale v tem, da so jim manjkali določeni deli t.i. večnostna formula, rota, monogram, podpisi in posebna datumska vrstica. Celoten tekst je bil napisan v zgolj enem tekstnem bloku. Delijo se na gracialna22 in justična 23pisma (Štih, 1996, 49). 3. 1. 3 Bula Izraz izhaja iz latinske besede »bulla«. Sprva se je poimenovanje nanašalo na viseč, na- vadno svinčen papeški pečat. V 13. stoletju je oznaka prešla na celo listino oziroma toč- no določeno vrsto, od okoli 15. stoletja naprej pa na vse listine, ki so bile opremljene s svinčenim pečatom. Po njihovem zunanjem videzu bi jih lahko uvrstili med privilegije in litterae. Posamično so se začele pojavljati v 13. stoletju, medtem ko se je v 15. stoletju njihovo število občutno povečalo (Štih, 1996, 50). 3. 1. 4 Breve Nastale že ob koncu 14. stoletja, a so postale bolj pomembne predvsem v novem veku. Samo ime praviloma izhaja iz latinskega izraza »brevis«, ki v slovenščini pomeni kratek. Navadno so bili brevi krajši (Štih, 1996, 52). Zunanja značilnost slednjih je bila v tekstu, 18 Omenjeni ordinariji so bili: dr. Alojzij Šuštar–ljubljanski nadškof in metropolit; dr. Franc Kramberger–mari- borski škof; msgr. Metod Pirih–koprski škof. Poleg njih pa sta bila člana konference tudi mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej in ljubljanski pomožni škof msgr. Jožef Kvas (Letopis Cerkve na Slovenskem, 1991, 20). 19 Po svojem videzu spominja na breve, z enako intitulacijo v posebni vrstici nad tekstom (Štih, 1996, 53). 20 Ni papeška listina, ima pa njeno polno veljavo. Šlo je za pisne prošnje, ki so se navezovale na kurijo ali papeža. Izstavljal jih je prosilec (Štih, 1996, 53). 21 Osnovni in najstarejši tip listine papeške pisarne (Štih, 1996, 47). 22 Z njimi je papež podeljeval pravice ali izkazal milost (Štih, 1996, 49). 23 Z njimi je papež izdal ukaz, prepoved ali razglasil sodbo (Štih, 1996, 49). 103THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS NATAŠA CAR ki je bil navadno pisan v zelo dolgih vrsticah. Posledično so bili formati brevov zelo široki in nizki. Pisava je bila humanistična pisarniška kurziva, imeli so intitulacijo s papeževim imenom in naslovom24, na spodnji desni strani se je nahajal lastnoročni podpis sekre- tarja. Kar se tiče visečih svinčenih pečatov, jih brevi niso imeli. Namesto njih je bil pečat vtisnjen v rdeč vosek s t.i. »ribičevim prstanom«. Pri notranjih intitulacijah ni papeže- vega naslova, pač pa je ta označen kot »papa« (PP), vključno, z zraven nahajajočim se ordinalnim številom (Štih, 1996, 52). Za nagovorom sledi običajna salutacija25. 3. 1. 5 Papeške listine novejšega časa Listine novejšega časa se od starejših nekoliko razlikujejo. Dve glavni značilnosti listin sta tako uporaba rdečega črnila za pisanje posameznih črk, besed ali imen ter odsotnost ribičevega pečata v rdečem vosku. Namesto slednjega se je začela uporaba suhih žigov, ki so bili odtisnjeni desno pod tekstom (Štih, 1996, 54). 3. 2 JEZIK IN PISAVA Jezik papeških listin je bila in je še danes latinščina. Pri branju načeloma ne povzroča težav, medtem ko je razumevanje slednje dosti bolj zapletena zadeva, saj so stavki znotraj listi- ne navadno precej dolgi, razumevanje jezika kot takega, pa zahteva veliko znanja in veščin (Štih, 1996, 46). Pri pisavah se je izmenjevalo več slogov in sicer starejša rimska kuriala, mlajša kuriala, elongata, humanistika, bulatika vse do leta 1878, ko je papež Leon XIII. uve- del sodobno okroglo latinsko pisavo, ki predstavlja temelj tudi današnji (Kos, 1996, 33–37). 3. 3 PISNA PODLAGA Material listin se je skozi čas spreminjal. Če je še do srede 11. stoletja papirus26 predsta- vljal glavno pisno podlago, se je pergament27 uveljavil po letu 1005. Dokončno ga je nadomestil po letu 1057 (Kos, 1996, 33–34). Ko se je pisarniško poslovanje v 17. stoletju močno povečalo, so se uradi preusmerili na uporabo papirja pri vseh vrstah listin28, zato se je spremenilo tudi pečatenje. Ker so bili viseči pečati pretežki in neprimerni za pritr- jevanje na listino, so jih nadomestili z vtisnjenimi (Čipić Rehar, 2016, 10–11). 3. 4 PEČATI Za konec se posvetimo še pečatom. Navadno so bili izdelani iz svinca in viseli na vrvici. Če smo dovolj pozorni lahko vidimo, da ima pečat iz obeh strani motive. Na eni strani je navedeno papeževo ime, na drugi sta ponazorjena apostola Peter in Pavel (Čipić Rehar, 2016, 11). Kot smo omenili že zgoraj, najdemo v brevih, v rdeč vosek vtisnjen pečat, ime- novan ribičev prstan (Čipić Rehar, 2016, 11). 4 PRIMERJAVA OSNOVNIH ELEMENTOV PAPEŠKIH LISTIN Poudarili smo že, da se bomo v zaključnem delu posvetili primerjavi papeških listin izbranih ljubljanskih škofov na podlagi že znanih študij in lastnih opažanj. Iz zbirke listin Nadškofijskega arhiva v Ljubljani (NŠAL 101, Zbirka listin) smo zbrali osem le-teh, na- slednjih škofov: Sigmunda (Žige) Lamberga (glej sliko 1), Urbana Textorja (glej sliko 2), Sigismunda (Krištofa) Herbersteina (glej sliko 3), Antona Bonaventure Jegliča (glej sliko 4), Gregorija Rožmana (glej sliko 5), Antona Vovka (glej sliko 6), Jožefa Pogačnika (glej 24 Nahajala se je v posebni vrstici nad tekstom (Štih, 1996, 52). 25 V slovenskem jeziku pomeni pozdrav. 26 Pisna podlaga rastlinskega izvora, izdelan iz stržena trstike papyrus (Valentič, 2013, 2). 27 Pisna podlaga živalskega izvora, izdelan iz živalskih kož (Čipić Rehar, 2016, 10). 28 Imenovanja škofov so še vedno ostala v obliki listin, ki so opremljene s svinčenim pečatom, visečim na vrvici (Čipić Rehar, 2016, 11). 104 THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS NATAŠA CAR sliko 7) in Alojzija Šuštarja (glej sliko 8). Med njimi sicer ni, v prispevku navedenih, To- maža Hrena in Antona Alojzija Wolfa, ker z originalnimi listinami nismo razpolagali. Na začetku smo objavili fotografije listin in pripisali naslov njihove vsebine, zaradi lažje iz- peljave primerjave. V detajle o posamezni listini se nismo spuščali preveč podrobno, ker zadeve lahko preverimo v literaturi. V drugem delu pa smo izvedli primerjavo o vrstah, jeziku in pisavi, pisni podlagi ter pečatih. Opisali smo podobnosti in razlike med sestav- nimi elementi. 4. 1 SLIKOVNI PRIKAZ LISTIN Slika 1: Imenovanje Sigmunda Lamberga za prvega škofa v Ljubljani, 1463 junij 6., Rim (NŠAL 101, Zbirka listin) Slika 2: Papež Pavel III. potrjuje Urbana Textorja za ljubljanskega škofa, 1543 december 19., Rim/1. (NŠAL 101, Zbirka listin) 105THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS NATAŠA CAR Slika 3: Papež Inocenc XI. potrjuje Sigismunda Krištofa Herbersteina za ljubljanskega škofa, 1683 december 6., Rim/1. (NŠAL 101, Zbirka listin) Slika 4: Papež Leon XIII. naznanja da za ljubljanskega škofa potrjuje škofa Antona Jeg- liča, 1898 marec 24., Rim/5. (NŠAL 101, Zbirka listin) 106 THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS NATAŠA CAR Slika 5: »Papež Pij XI. [Pius Episcopus Servus Servorum Dei] imenuje Gregorija Rožmana za naslovnega škofa semtenskega [Gregorio Rožman electo Episcopo titulari Semtensi] ter mu podeljuje dovoljenje, da lahko prejme škofovsko posvečenje od kateregakoli ka- toliškega škofa, pri čemer mu morata asistirati dva škofa« (Čipić Rehar, 2016, str. 540). 1929 marec 17., Rim/1. (NŠAL 101, Zbirka listin) Slika 6: Papež Janez XXIII. imenuje Antona Vovka za ljubljanskega nadškofa, škofijo pa povzdigne v nadškofijo, 1961 december 22., Rim (NŠAL 101, Zbirka listin) 107THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS NATAŠA CAR Slika 7: Papež Pavel VI. naznanja, da za ljubljanskega nadškofa imenuje Jožefa Pogačni- ka, 1964 marec 2., Rim/2.(NŠAL 101, Zbirka listin) Slika 8: Papež Janez Pavel II. imenuje Alojzija Šuštarja za ljubljanskega nadškofa, 1980 februar 23., Rim (NŠAL 101, Zbirka listin) 108 THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS NATAŠA CAR 4. 2 PRIMERJAVA PO VRSTAH Podobnosti: Vse listine na slikah, označenih s številkami od 1 do 8, so originalne pape- ške bule in so dobro ohranjene, brez posebnih poškodb. Razlike: Govora je o minimalni razliki pri uporabi pisala. Na slikah, označenih s številka- mi 5, 7 in 8 je vidna uporaba rdečega črnila. Če so na sliki številka 5 z njim zapisane prve črke papeža, ki je imenoval škofa, je na slikah številk 7 in 8 z rdečo barvo zapisano tudi škofovo ime oz. naziv. 4. 3 JEZIKOVNA PRIMERJAVA Podobnosti: Vse listine na slikah, označenih s številkami od 1 do 8, so napisane v latinščini. Razlike: Na slikah, označenih s številkami 1, 2 in 3 gre za drugačno vrsto pisave v primer- javi s slikami, označenimi s številkami 4, 5, 6, 7 in 8, saj imajo slednje že, bolj kot ne, da- našnjo podobo. Ker nismo posebej usposobljeni za prepoznavanje pisav, pač pa imamo le splošno znanje iz paleografije, se v poimenovanje nismo spuščali (Kos, 1996, 34–37). 4. 4 PRIMERJAVA PISNE PODLAGE Podobnosti: Pisna podlaga listin, na slikah številk od 1 do 8, je pergament. Razlike: Posebnih razlik glede vrste materiala ni. Velja pa izpostaviti razliko, ki jo lahko občutimo na otip. Pri listinah številk 6, 7 in 8, je material precej tanjši kot pri starejših, označenih s številkami 1, 2, 3, 4 in 5. Če dobro pogledamo slike, bomo videli, da se pri listinah št. 6 do 8 pravzaprav vidi zgornji rob belega papirja, ki smo ga uporabili kot pod- lago, da so pečati tako lažje prišli do izraza, kar ne moremo trditi tudi za slike št. 1 do 5, ker je podlaga debelejša. 4. 5 PRIMERJAVA PEČATOV Podobnosti: Vse listine na slikah, označenih s številkami od 1 do 8, so opremljene s po enim svinčenim pečatom, visečim na vrvici. Na vsakem od njih, se na eni strani nahaja mo- tiv apostolov Petra in Pavla, na drugi strani je odtisnjeno ime papeža, ki je listino izdal. Razlike: Ko pišemo o tem, kako se v našem primeru pečati razlikujejo med seboj, se že- limo navezati na prehodno primerjavo pisne podlage. Morda je razlika na zgoraj pri- kazanih slikah minimalistična, vsekakor pa se jo opazi, če listine dejansko vzamemo v roke. Pečati na slikah, označenih s številkami 1, 2, 3, 4 ter 5 so nekoliko večji, temnejše barve in po občutku težji, ker je material listine debelejši. Pečati na slikah, označenih s številkami 6, 7 in 8 so v primerjavi s predhodnimi, manjši, nekoliko svetlejše barve in po občutku lažji, saj je tudi material na katerem je listina zapisana precej tanjši. 5 RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK Papeške listine, imenovane tudi bule, so dokumenti, ki imajo za seboj dolgoletno zgo- dovino in hkrati neprecenljivo vrednost. V raziskavi smo si izbrali listine tistih škofov, ki so vidno zaznamovali ljubljansko (nad) škofijo. Želeli smo namreč prikazati podobnosti in razlike med njimi. Ugotovili smo, da so bile napisane na podlagi formularjev, ki se tekom stoletij niso drastično spreminjali. Bolj ali manj isti so ostali tudi osnovni elementi, kot so material oz. pisna podlaga, jezik in pečati. Razlike so torej minimalne in pridejo do izraza, če z listino dejansko rokujemo. Na tem mestu imamo v mislih predvsem pisno podlago, ki je pri tistih, mlajšega izvora, tanjša v primerjavi s starejšimi. Tudi pečati so na otip sprva težji, kasneje lažji, kar sovpa- da z materialom. Vse listine, ki smo jih obravnavali, so sicer dobro ohranjene in niso po- škodovane, kar je olajšalo proučevanje. 109THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS NATAŠA CAR Pojasniti želimo, da pričujoča analiza predstavlja zgolj en delček med študijami, posve- čenimi listinam na splošno. Večkrat smo že opozorili, da je v pričujočem članku prikazana zgolj peščica papeških bul, sicer pa je zbirka ostalih listin v Nadškofijskem arhivu Ljubljana zelo obsežna, saj zajema obdobja med leti 1140 in 2015 ter se sproti še dopolnjuje. LITERATURA Ambrožič, M. (2011). Ljubljanska škofija od knezoškofa Pogačarja do prve svetovne vo- jne. V M. Čipić Rehar, B. Otrin in J. Visočnik (ur.), Ljubljanska škofija 550 let (str. 109– 142). Ljubljana: Nadškofija. Celjska Mohorjeva družba. (2019). Mohorjeva nekoč. Pridobljeno na https://www.mo- horjeva.org/o-nas/. Čipić Rehar, M. (2011). Ljubljanska škofija od začetka druge svetovne vojne do ustano- vitve nadškofije (1941–1961). V M. Čipić Rehar, B. Otrin in J. Visočnik (ur.), Ljubljanska škofija 550 let (str. 165–192). Ljubljana: Nadškofija. Čipić Rehar, M. (2016). Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1501–2015. Ljubljana: Nadškofija. Čipić Rehar, M. (2018). Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana II. brevi, župnije, uršulinke, prepisi listin. Ljubljana: Nadškofija. Dolinar, F. M. (2007a). Ljubljanski škofje. Ljubljana: Družina. Dolinar, F. M. (2007b). Ljubljanski škofje. V A. Lavrič (ur.), Upodobitve ljubljanskih škofov (str. 11–89). Ljubljana: Narodna galerija Ljubljana. Dolinar, F. M. (2011). Od goriške nadškofije do ljubljanske metropolije. V M. Čipić Rehar, B. Otrin in J. Visočnik (ur.), Ljubljanska škofija 550 let (str. 67–90). Ljubljana: Nadškofija. Dolinar, F. M. (2019). »Odličnejše mesto« Ljubljana in njen prvi škof Sigismund grof Lamberg (*1420, škof 1463–1488). V K. Meke (ur.), Odlično mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg (1420–1488) (str. 11–38). Ljubljana: Narodna galerija Ljubljana. Fran. (2022a). Bula. Pridobljeno na https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjizne- ga-jezika/3532403/ Golec Žnidaršič, L. (2011). Vzroki in okoliščine ustanovitve ljubljanske škofije ter oblik- ovanje njenega ozemlja. V M. Čipić Rehar, B. Otrin in J. Visočnik (ur.), Ljubljanska škofija 550 let (str. 7–26). Ljubljana. Kos, D. (1996). Videz listin papeške pisarne. V F. M. Dolinar (ur.), Slovenija v papeških listinah (str. 33–44). Ljubljana. Krajevni leksikon Dravske banovine (1937). Ljubljana, str. 493. Letopis Cerkve na Slovenskem (1991). Ljubljana, str. 20. Strehovec, T. (ur.). (2017). Letopis Katoliške cerkve v Sloveniji. Ljubljana, str. 343. Štih, P. (1996). Struktura in vrste papeških listin (z vidika diplomatike). V. F. M. Dolinar (ur.), Slovenija v papeških listinah (str. 45–58). Ljubljana. Valentič, K. (2013). Vzpodbujanje dela s papirjem v vrtcu [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, str. 2. Visočnik, J. (2013). Tomaž Hren in romarji. Arhivi, 36(2), Ljubljana, str. 315–327. Volčjak, J. (2020). Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1140–1500. Ljubljana, str. 9. Zore, S. (2020). Spremna beseda. V M. Rožanc in A. Štrukelj (ur.), dr. Alojzij Šuštar, lju- bljanski nadškof in metropolit – Bibliografija (str. 5), Ljubljana – Celje. Žumer, V. (1996). Predgovor. V F. M. Dolinar (ur.), Slovenija v papeških listinah (str. 5). Ljubljana. 110 THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS NATAŠA CAR SUMMARY Papal charters, also known as bulae, are documents, that have a long history and at the same time a priceless value. In our research, we have chosen the charters of those bishops who have made a visible mark on the (Arch)diocese of Ljubljana. We wanted to show the similarities and differ- ences between them. We found that charters were written in the basis of formulas that had not changed drastically over the centuries. The basic elements, such as writing, the language and the seals, have also remained more or less the same. The differences are therefore minimal and only become apparent when the document is actually handled. Here, we are referring primarly to the written base, which is thinner in those of younger origin compared to those of older origin. The seals are also heavier to the touch at first, then lighter, which is consistent with the material. All the documents we examined are well preserved and undamaged, which facilitated the study. We would like to make it clear that the present analysis represents only one fragment of the studies devoted to charters in general. We have already pointed out several times that only a handful of papal bulls are shown in this article but otherwise the collection of other documents in the Archdiocesan Archives of Ljubljana is very extensive, covering the period between 1140 and 2015 and is being added to on an ongoing basis. 111THE MOST IMPORTANT BISHOPS OF LJUBLJANA AND THEIR PAPAL (CHARTERS) BULLS NATAŠA CAR