Maralkdo bolje pozna znamenitosti števlfnih krafev kot okolfa. v katerem živi. Tudl za Bežfgradom /e veliko zanimivega, brez sramu lahko gosta popeljemo naokrog, saj tnu lahko pokažemo kopico zgodovlnsklh, kulturnlh športnih in rekreacifskih zanlmivostl. Pregled teh zanlmlvosti ter nekaf podatkov o njih sta zbrata MARTA VUJEC In DUŠAN REBOU (spominska obeležja iz NOB). Številka pred nazivom objekta je vpisana tudf v fotografijah In v zemlfevldu Bežigrada, zaradf lažje
orientaclje.
Tudi za Bežigradom
je kaj videti
®COSPODARSK0 RAZSTAVtSČE. T.tova 50. let St 3H-022. je bilo usianovljeno 20. marca 1964. Nada-Ijuje 500-ietno tradicijo Irgovskth srečanj v rnestu. saj je Liubljana te leia 1479 dobila -posebne pravice in privilegije- za zaSiito trgovcev m kupcev. da so tu lahko svobodno trgovali Od leta 1811 so bili znani seimi -INrskih vin" 1921 leia pa je biia usianovljena profesionalna uslanova -L|ubljanski velese|em- Gospodarsko razsiavišče orgamzira letno 14 mednarodnih sej-mov In razstav in vrsto dfugih priredttev. kongresov. posvetovanj m drugega V sklopu Gospodarskega razstaviLLa posluje tudi prva jugoslovanska Vino-leka z okoli 300 vrstami jugoslovanskih vin in žgamh pijač Na Gospodar-skem razstavišču je 20 000 m1 pokntega in 10 000 ms zunanjega prostora.
Na ploSiadi so mogoien obeiisk - spomemk VII kongresu ZKJ iz lela 1956. vodnjak - vodomot s plesoiima Uriko m podvodnlm motem (po pesnitvi dr Franceta Preftema), delo kiparja Stojana BatiLa ter hrastova skulplura z motivi iz NOB. kiparja samouka Petra JovanoviCa.
®DELO Titova 35. največja časopisno-grafična hi&a v Sloveniji Ustanov-tjena 1962. *to so seztjruiiie tri Vskarn« (Delo-Blaznikova-Trigiavslta) Hiša je bila zgra/ena ^968. <n dograjana 1961. Ob njej gradtfo dom slovenskaga poliUtnega informativnega tiska Tu Oskajo osrednji stovenski dnevntk Oelo. vei revij. knjige in drugo z najsodobnejšo tiskarsko tehniko.
®AKADEMSKI KOLEOIJ. Trg VII kongresa ZKj 1 (gfajen 1935-1939. za Baragovo semenrSče) zgrajen po zaanovi arhitekta Plefinrka V stavbi so Dom za Sludente. Sloven-sko mladinsko gtedatiSte in Center za kulluro mladih (Pionirski dom). ki nudi mladini likovno. tilmsko in lutkarsko vzgojo. ritmiko in učenje iszikov. V sklopu centra je tudi Festivalna duorana.
®NEUBERGLRJEVA VILA, Vitharjeva 21. spomenlk NOV - v kleti \e bunker. M fe 1942-1043 služil za centralno tehniko CK KPS in IO CF za Liubljano. Obnovtjen leta 1962 \n\ 1972. Oglad je možan po predhodnam obvastilu na tel št. 317-865.
(S>  I GIMNAZIJA
^-S je bila zgrajena leta 1937 po načrtih Ing. NavinSka. 120 brvgih utencav te gtmnazije je bllo žrtev okupatorja med NOV.
®VOJAŠNICA UUBA ŠBRCERJA /e bila zgrajena  lela   1898   na pobudo Ljubljartčanov. da bi mogti 'njihovi smovi v domačem kraju služiti c&sarju-. Opjekt je spomeniško zaščiten.
(j) KHJllNlCA BEŽiOHAO,
^S Vodovodna 3. tel 322-955. Knjižnlca je bilaustanovljena leta 1949. leta 1961 je blla imenovana za obimsko matično knjTžmco Na razpolago |e veL kot 42 000 knjig. Imajo tudi Stiri izposojevalna mesta (v Stozicah. Savskem naselju. na Čmufiah in v Ssntjakobu), Knjtžmca |e odpna od ponedeljka do petka od 8 do 20 ore, v soboto od 8 do 14. ure.
Zraven je tudi fillalnica, kjer je na voljo več kot 70 razlffinih Casnikov In časopisov Čitalnica je odprta od ponedeljka do petka od 13. do 19. ure, v soboto od 8 do 14. ure.
^B^  CENTER OBČINE BEŽIGRAD
^-^ predstavlja arhitsktonsko zakijuiens cetota med Tftovo cesto, Linhar-tovo in Vojkovo uhco. V sklopu tega centra. ki so ga začeti graditi 1969 leta so prostoh domala vseh dejavnostr tržnica, trgovme s tekstilnim m tehnič-nim blagom. kinodvorana. kemična iistitnica, pošla, lotokopirnica in raz-mnotevatnica, predstavništva raznih delovnih organizacij. banka in dnigo Tu je tudi drutbeno prahrambeni center Usguna, ki ima 200 sedežev v klasični restavraciji, samoposlretm rastavraciji in slaščičami - v tem sklopu sfa tudi kava bar in delikatesna trgovina. Vsi lokali so odprti ob delavnikih. ob nedeljab in praznikih pa tudi samopostrežna restavracija. siaščičarna in aperitiv bar.
®ORUŽBENI CENTER SEZlGftADA, Lmhariova 13. tel St 340-461. je bil dograjen leta 1979 m je sedez skupSfiine obLin$ Seiigrad obiinskih družbenopolittfinih ofgamzacij, ot>-ttnskih orgamzacij Zveze rezervnrh voja&kih starešm. Zve2e p'i|aleljev mla-dine. Zveze kulturnih orgamzacij. Rdečega križa, sedez StS za druibene dejavnostt v njerri pa so ludi proston uredniStva Zbora občanov V centru ie na voljo več dvoran zb sestanke. posvete in semtnarje. V pntnčju ie razstavm prostor
®POKOPALI$ČE NAVJE                                                                        *
vhod 2 Robbove aii z Vilhar/eve ceste Navje )e ostanek pokopafSča pn sv Knštotu (cerkvica ponjšena m zgra/ena nova na Kuzmtčevi ulicil kjer so pokopavali do leta '926. do zgraditve osredniega pokopališia na Žalah. Ker ie bilo .ia Na^u pokopamh tudi več znamemtth Slovencev <z polprelekle zgodovme, so ood Plečnikovim vodstvom leta 1938 preurediii Navje v spominski gaj. Grobnice nimajo več prvotnih nagrobnikov m tudt v$i spome-niki niso izvirni
®SAVSKO NASEUE je prvo Ijubljansko slanovanjsko naselje. zgrajeno po drugi svetovni vojm Gradili so ga od lesa 1949 do 1972. kosozgradilistolpniceobTopniSki cesti Nasetje si j« ogledalo vet tujih delegaci). saj je predstavt|a)o zaključeno
cefofo stanovaniskih blokov
@ZAVODZA REHABILITACUO INVAUDOV, Linhartova 51, fe' Št 315-188 Zavod /e bil ustanovljen 1954 dograjen pa leta 1962, ko /e začel delovati po predvidenem ustanovi\venem programu za kompleksno rehabilitaojo Zavod tma ststus zdravstvene m proizvodne Uelovne organitacife posebnega družbenega pomena. s&i je ena redkih ustanov na sveiu sploh, k> ima v Sirokem obsegu združeno medicinsko rehabilitacijo in tisposabtjanie Invahdov z apUkacifO ortopedskih pripomoč-kov in proizvodnio rehabililacijske m bolnišniLne opreme.
©GRAMOZNA JAMA                                               \
je vključena v -Pot spominov In lovaristva- V Gramozn! famt so italijanski okupaiorjj v letih 1942-43 ustrelili 149 lalcev m rnnogo pohttCnih jetnikov med njiml tudi Toneta TomSiča Spomenlk je deio akademskega kiparja Zdenka Kaltna
(14) ŽALE-NAVJE,
v-' osredn/e l/ubtjansko pokapališče, /e bilo igrajeno pv načrtih arhitekta Plečmka leta 7S4O Na Žatah so poieg znamenitih m zaslužnib Slovancev pofcopam Stevilni tatai NOV, kar ponazarja spomenik v Spominskam parku borcev m talcev ob Tomačevski cesti Na Žalah je tudi vojaSka kostmca iz I. svetovne vojne 1914-1918. k/er /e pokopamh 5.258 žrtev raznih narodnosti. Novi det Žale-N&vje zajema poslovilne prostore in upepelisvatnico iz lata 1978
Blitnji gostinski lokati »Rubin«. Tomatevska 9, tet. 323-001. zaprtoob nedeljah; -Kovač". Pot k Savi 9. tet 322-921, zapno ob soboiah in nedelfah
©MEDNARODNI CENTER ZA UPRAVUANJE POOJETJJ V DRUŽBENI LASTI V DfliAVAH V HAZVOJU
ilntemaiional C$nier for Public Enterpnses in Oevelpping Countries). L^ub-Ijana. Kardeljeva ploSfiad 1, tel Sl 346-361, je skupna instituclja vseh deiel v razvoju. ki s svo|0 dejavnostjo prispeva k medsebojnemu sodelovanju držav v razvoju. Center ima 33 člamc
Poslovna zgtitdba centra 2 dvema stolpidema |e bila ?gfa]ena leta 1976. dograjena pa leta 1979 Vstavbi jevelikakonterenfinadvoranaza 120oseb. s sodobno aparaturo za simultano prevajanje v 5 jezikov. Z več manjjimi konferenčnimi prostori ter specializirano knjižnico V slavt>< Cenlra so tudl bivalm pfostori ;a 40 oseb ter restavracifa.
®VISOKOSOLSKO SREDIŠČE Na Kardefjevi ploSčadi raste visokošoisho središče Ob Fakuit&ii za sociologijo pohtične vede m novinarstvo /e zrasta še sodobna zgradba Ekonomsks fakultete Bonsa Kidriča, v neposradnt btiiim pa grade tudi zgradbo pedagoSke akadamife Ob fakultetah so tudi stolpiči s študentskimi sobicami, ki jih v Času počitnic oddaiajo tunslom
®AVTO-M0T0 2VE2A SLOVENUE Titova 138, lel 342-661. lehntinabaza Vbližini jeeden od 102kamnov, ki spominjajo na Žico in bunkerje. s kaierimi je naliianskj okupalor obdal Ljubljano leta 1942. Po trasi nekdanje zice poteka !udi 34 km dolga -Pot spominov m tovariStva-
@HUSKI CAH, okrepčevalnica, Titova 261. tel 343-686 (Lenka CundeO Na stavbi /e spommska piošča na teto 1821. ko je bil gosi te gostilne ruski car. ki se fe pripravljal na kongras svete zveze Strokovnjaki so po načmu gradnje ugoto-
vih, aa /e hiša zgrajena pred 600 teti. je zgotjovinsko zaščilena- Oknpeeval-nicg je odprta vsak dan razen sobote od 7 ao 21   ure
©TURISTlfiNO NASEUE »JEŽICA«, Tiicva 206. a (do domače Pn Štemo) teži tik ob Savi. V nasetju so campmg proslor ki je bil ureten že leta 1955 v izmen 10 000 m* - oprefnPjen je 2 etektnčnimi pnključfci za turisiične pnkolice. pokmo zimsko kopaliiie odprto od začetka septembra do konca maja. v njem pa so - plavaini bazen (25 - 10.5 m. giobina 2 m), otroški bazen. dve sauni. kapacrteia po 7 iJUdi istočasno. šfirisieino avtomatsko kegl|iLLe, trimska dvorana tec prostor za namizni tenis. lemo kopaJiSCe je odprto od maja do septembfa m 28|ema plavalni bazen |50 * 15 m). rekfacijski bazen in otroSki bazen Drugi rekrea-cijski objekti. ignfiča za mini-gofl m odbojko. V vseh plavainih bazsmh orgamzirajo plavalne tefiaje za otroke in odrasle Za kolektive ali skupine je rnoino najeti bazene
V pokritih objekiih je na voljo 153 leiige hotelske B kategorije
V  reslavraciji so trlje proslori z 200 sedezi   En prostor je namenjen za godbo in ples (ob soboiah m nedeljah)  Odprto je vsak dan  Za manjSe skop*ne streie^o v -gabovi peti-   V ieftnih mesecth sueiejo na vsi»Wem senfinem vrtu. kjer imajo 420 sedežev m godbo s plesom ob sobotah in nedel|ah.
Vse iniormacije >n rezervacije na tel Sf 341-113
PreO stavbo letnega kopaltSča je spominska ploSCa - posvečena kmečhtm uporom naSlovenskem NapioUlpiše -Pn JeficiobSavl jebitostedi aprila 1515 zborovanje okrog 6 000 kmečkih upornikov Uporniki ao 15 aprila predstavnikom plemstva in dunajsklh uradov rekli Iz o^i v očt. da zveze ne bodo sapustili ¦¦ne ta dan - in nikoli- in jih nagnali s svojega zborovan[a Nalo so poslafi poslance s svojlmi zahtevami naravnost k csssrjU Maksimili-janu v Augaburg..
®htosT čez savo za cestni promet na Titovi cesti je bit tgra/en 1906 lata. prenovl/en pa 1958 m 1979 leta. Vzporedno teče železniški mos! na progi Lfubijana-Ka-mnlk. Otta mostova sta železne konsUukcijB m dolga po 180 m V blitint /e gostilna -Tavčarjgv čvor-, Titova 30?. ki je zaprta ob nedeljah in praznikih Novi cestni most pn Tomščevem (Ingrad-Celie 1981) povezuie sevemo vpadnico Čmuče-Tomačevo z bodočo sevemo obvozmco Celov&ka-TUo-va-šmartmska   Most }e clolg 240 m. ja betonske konstrukcije in ima štin vozne pasove
@GOSTJLNA -ROGOVJLC-, Tilova 284. tel 341-965 Stavba zgrajena le leta 1879 (turmanska gostilna) ie spOrnBnižko zafeti\er;a m ie tivakra: obrtavljena. Ima lOOsedbiev v gostitni, 70 v kegljiSiu in 200 na vrtu pod llpo Gostilna je zapria od ponedeljkih. dtirlsiezno avtomatsko kegljišfie pa je odprto vsak dan. Prenoči-sLa nudijo v penzJonu Vldmar. Titova 415. lel. 341-136.
@MUZEJSKA Z&fRKA NOB ČRNUČE, Titova 379 Muzejska zbirka /e bila ustanovtiena leta 1966 V nje) /e raistBviieno dokumentarno gradivo o revolucionarem boju betigraiskega območja Ražstavljeni so tudi predmeti m orotje iz NOV S pomočio tndese-tih teletonskih slušalk labko obiskovalci poslušajo zgodovinsko uro o revo-lucionarnam Ooju slovenskega proletariata m o borbi bežigrajskih članov v NOV Zbirka /e odprta na poziv po tel St. 341-011 ali 340-461 int. 311
@D0M RIBlSKE DRUŽINE STRAŽA-SAVA, je aicer na obmofiju obtine Liubljana-šiSka. vendat je med tlani (504 od tega 134 mladine) večina SežigrajCanov Dom leži levo od črnuškega mostu. ob izlivu potoka GameljSčice v Savo m je odpn ob delavnikih od 16 do 19. ure za i:\ane ribiSkih družln. Nečtant dobijo dovolifnico za ribolov v recepciji Avtocampa -Jeiica- Bile v domu je v ietni sezoni odprt vsako popoldne. ob nedeljah in prazmkih pa ves dan Moinost pnrejanja piknikov
@RAŠICA spada podobčmo Ljubtjana-Šiška vendar /e pomnik NOB tudi za padie Bežigrajčane (RaŠiška četa) Rašica prva slovensha vas. t» so /o Nemci požgali 20 9 1941 Vaščane so izgnah. teži 425 m nad morjem. vrh pogozde-nega hnba pa /e 64 J m Tu so domaimi leta 1957 postavtlt ob spomamku NO8 17 m visok ieklan razgtadni stolp, odkoder je lep razgled na Liubljano. Kamm&ke planme m Bistriško ravan Na vrhu Staneta Kosca /e bil I ? 8 1941 ustanovljen kamniSki bataijon Pod vrhomje Dom -Raiica-. last Planmskega druStva Odprt /e vsako nedeljo m ob prazmkih od 8 do 22 ure - imajo dve sobi z 20 ležišii. Orgamzirano je tudi jahanje preko Dobena do Mengša. z izhodiičem -Pn Spanu- na Rašici št 13. kjsrje moino najeti kon;e Rezerva-ct/8 na lel Sl 345. J4T
@DOL PRI LJUBUANI V biižmi poznane tovarne Jub je starodavna graSčma s pnpadajočim parktm. ki jo je leta 1540 sezidal Gallemberg Od leta 1711 do leta 1S43 je bita graSčma last barona Jožefa Erberga. ki je v njej uredii zasebni muzej narodostovnih. tehnolofikih, ufnetnjSkih in zgodovinskih prcdmelov. k> so biii kakorkoli povezani s Kranjsko GraSčma je kuHurno-zgodovmski spome-nih m je v celoti predvidfina za obnovo. Znamennost v doiski cerkvi je oljna slika svete Marjete. ki jc je ustvaril Kremser-Schmil 1744 leia.
Nad Dolom raste Sportno-rekreacijSki canter Korant. kjer so 40-metrska skakalmca, 15-metrska skakalnica pokrita z umetno snovjo ter nogomelno tgnftčB.