Izdalo in založilo „Dru§tvo z a zgradbo učiteljskega konvikta ” v Ljubljani . l I 11 11IIII 11 11 11II11II l Spisal Rud. E. Peer c . kr . profesor. Posloveni l Ivan r u 1 e c, c. kr. vadniški učitelj . Izdalo in založil o Društvo za zgradbo učiteljskega konvikt a v Ljubljani . Ljubljana 1905 . Natisnila „Narodna tiskarna”. Poznam vas, dragi moji, kako se razve selite vsakega pisma in pismenega pozdrava, ki vam ga pošlje v tujini bivajoč dobri oče . Kako vam žari lice, ko čujete o dobri tetki , ki vam vsako leto pošilja o Božiču in Velik i noči dragocenih daril ; kako vas zanima vs e njeno življenje. Kako radi bi pohiteli tja v naročje in se naužili sreče v njeni bližini ! Radi poslušate tudi dogodbe iz življenja prijaznega strica, ki živi daleč tam v tuji deželi . Zakaj vas pač zanima njih življenje? Ljubeze n je, ki zbuja to hrepenenje. Spomniti vas p a hočem na visoko osebo, ki je oče milijonom, ki jim posveča skoraj vse svoje življenje. O n skrbi za vas prav po očetovsko ; iz njegovih rok prejemate neprecenljive darove. Tud i njega se vam je spominjati . Marsikdo je že uganil, da mislim na našega dobrega cesarj a Franca Jožefa l., ki vas hočem sedaj povesti k njemu, da preživite z njim v duh u en dan. Dan . Vi, dragi moji, še sladko sanjate o zlatih gradovih in se veselite gorke posteljice, ko že sed i cesar pri svoji mizi . Zunaj njegove palače ni živega bitja, vse še zakriva gosta jutranja megla . Skrb za njegovo ljudstvo mu ni dala spati. . . Tu sedi pri pismenih prošnjah, ki so mu jih predložil i njegovi uradniki, in on jih rešuje po svojem modrem preudarku . Oglejmo si te prošnje! Star vojak, ki nim a nobene podpore, prosi miloščine. Iz prošnje je raz videti, da je že prelival kri za svojega cesarja i n za domovino, zato mu nakloni cesar vsakoletn o podporo . Njegovo tako milo obličje pa se stemni, ko seže po prošnji obsojenčevi . Globoko ga za dene v srce, da so še ljudje, ki ne morejo hodit i po potih kreposti . Sedaj pa je cesarju potrdit i obsodbo n a s m r t. Samo njegov podpis, in obsojenec je ob vse . Dobremu cesarju pa stopij o solze v oči in — pomilosti ga . Ves vzradoščen pa čita tretji spis, ki opisuj e cesarju delo vzornega uradnika . Cesar je vesel, da mu more nakloniti odlikovanje in mu s te m olepšati dni njegovega počitka . Tako se zmanjšuje kup spisov in tudi minev a ura za uro . Kar se začuje zvon, ki vabi k jutranj i sv. maši. Cesar vstane takoj ter odide v dvorno kapelo, kjer pošilja goreče molitve k Bogu z a blagor svoje države . Po končani službi božji gre v svoje sobane, kjer ga že pričakuje višji uslužbenec, da m u poroča o raznih prigodkih v širni državi . Fazno posluša cesar to poročilo in da takoj vse potrebn e odredbe. — Tudi vi bi morebiti radi slišali, kaj je vs e povedal poročevalec našemu cesarju. Povedal mu je, da se je oglasilo odposlanstvo iz daljne njegove dežele, ki mu meni izročiti prošnjo vseg a prebivalstva — dalje, da je neko drugo dežel o zadela velika nesreča — dalje, da izreka na tisoč e državljanov svojo zahvalo za darove, ki so ji h prejeli iz cesarjevih rok. Najprej misli naš cesar na one, ki so postali žrtve kake nezgode. Zanje ima vedno odprto srce in odprte roke . O tem ve zlasti Ljubljana mnogo povedati. Ko jo je pred leti hud potres skoraj porušil, je pohitel o n sam med nesrečne Ljubljančane, da jih je potolaži l in jim pomagal iz denarne stiske, in danes stoj i Ljubljana pomlajena največ po cesarski milosti . Cesarjeva dobrosrčnost je znana vsakemu š e tako majhnemu kraju širne države . Ako kdo v sil i prosi njegove pomoči, je gotovo uslišan . V cesarsko palačo prihaja visok dostojanstvenik. Vse ga spoštljivo pozdravlja. Kdo mora neki biti? Minister je, njegov najvišji uradnik, ki pride cesarju poročat o željah, ki jih goje razn i narodi njegove države . Kakor prijatelj njegov sedi cesar pred njim in posluša pazno njegova poročila . V zahvalo za trud in skrb mu cesar prijazno stisne roko . Pred cesarjevo sprejemno sobano pa že čaka s trepetajočim srcem neko krneti§ko odposlanstv o onega trenutka, ko bo moglo stopiti pred presto l dobrega vladarja. Boječe prestopijo zastopniki na šega kmeta prag njegovih vrat, ker zdaj imaj o govoriti z najvišjim gospodom države . Po prijaznem sprejemu jih takoj mine bojazen in po gumno mu javijo svojo prošnjo. Ko jim cesar obljubi, da -jim izpolni, kar so ga prosili, hite n a svoj dom, da čim prej prineso svojim soobčano m to veselo vest. Kaj pa hoče stara ženica v cesarski palači ? Sina so ji potrdili v vojake in sedaj ne bo mogel več skrbeti zanjo. Samo cesar ji more pomagati . Akoravno potrebuje za hrambo domovine vojakov , vendar usliši prošnjo uboge ženice in oprosti njenega sina . Zakaj ni cesarjev uslužbenec pustil one od lične gospe pred ubožno ženico k cesarju ? Pre d cesarjem so vsi enaki . Kdor dospe prej — pride prej pred njega — najsi je bogat ali ubog . — Kaj želi ta gospa od našega cesarja? Njen soprog, vrl kapetan (poveljnik ladje), je umrl n a daljnem vztoku in ostavil njo jn otroke v bedi. Dobri cesar ji je obljubil svojo pomoč . Tako se vrsté drug za drugim. Žalostni prihajajo ali veseli odhajajo in z gorečo molitvijo s e obračajo do Boga, da bi še dolgo ohranil velikeg a dobrotnika na cesarskem prestolu. Poldan je. Vi, otroci, sedite pri kosilu. Dobro vam gre v slast, ako ste bili pridni pri dopoldanskem pouku . Ura bije eno. Od daleč se začuje boben vojaške godbe . Svirajoč živahno koračnico, koraka proti cesarskemu dvorcu . Pisana množica jo spremlja . Tu vidimo vi soko gospodo, vojaka in delavca, domačina i n tujca. Kmalu smo na dvorišču cesarskega dvorca . Godba zasvira, in kmalu zagledamo na oknu tudi cesarja, ki pazno posluša mogočne akorde vojaške godbe ali pa zadovoljno gleda na svojo množico , ki je porabila opoldanski odmor v to, da ga po zdravi na njegovem domu . — Po odhodu vojaške godbe odide cesar h kosilu . Ker je kosilo skromno, je kmalu končano, i n zdaj naj bi prišel čas njegovega počitka . Ali tudi ta čas porabi za čitanje časnikov . Ako čita o ne sreči, takoj je rdeča tinta pri rokah, da označi ono mesto . Kaj pomeni rdeča črta, ve cesarski blagajnik, zato se požuri, da hitro izvrši tiho cesarjevo željo . Ako čita o kaki večji slavnosti med svojimi narodi, takoj ukaže, da tem povodom izreko njegove čestitke. C e s a r trpi i n s e vesel i s svojim ljudstvom . Solnce se nagiblje proti zatonu, in otroci s e vračajo veselo iz šole domov . Kar se pripelje lahka kočija po široki ulici . Vse pozdravlja dobrega cesarja, sedečega v kočiji . Na poti je v svoj krasen grad Schonbrunn. Tam je čudalep gaj, kjer s i cesar po trudapolnem delu malo oddahne. Kako drago mu je vsako drevo, kako ljuba vsaka cvetka ! V njihovi vonjavi se ves poživi in okrepi . Pogleda tudi k vrtnarju, ki ima v varstvu obširni vrt, te r ga izprašuje o napredku dela ter pohvali njegov o pridnost. Za vse se zanima dobri gospodar ob zidarskem odru pri novem dvoru, ki ga zidajo, in tudi na vrtu ob njem, kjer ima na tisoče ljud i svoje razvedrilo . Večer se bliža, in cesarju je treba zopet v mesto. To priliko pa porabi večkrat kak pomoč i potreben mož, da mu izroči svojo prošnjo . Cesa r veli v takem slučaju ustaviti, da jo more sprejeti . Da mu cesar to prošnjo usliši, o tem ni dvoma . Solnce je že za gorami, in noč nas je ogrnil a s svojim temnim plaščem . Veliko in krasno mest o Dunaj razsvetljuje tisoč in tisoč lučc. Gosta megla lega na mesto, lučce ugašajo, samo eno okno cesarske palače je še razsvetljeno. Poglejmo skozi okno v sobo : Cesar sedi pri mizi in — piše . — Lahko noč, dobri cesar! Mi smo že v gorkih posteljicah, ti pa se še trudiš za nas . Lahko noč! Lahko noč! Leto , Minili so zlati dnevi počitnic, ki ste jih preživeli kje tam na kmetih, kjer pihljajo hladnejš e sapice in nimajo solnčni žarki one moči kakor me d razgretim mestnim zidovjem. Tudi cesar biva nekaj dni v svojem gradu v Išlu, da se malo oddahne v najhujših dnevih. Kmalu pa začno briti jesenski vetrovi, in gozd se odene z drugo obleko in sprejema razne goste . Po njem se pode zajci, srn e in jeleni. Njim pa sledi lovec z nabito puško, ker jim streže po življenju . Drzen in čil mora biti oni , ki jim hoče slediti . Udeležimo se v duhu teg a lova. Vse je tiho, samo semintja zašušti med od padlim listjem. Kar hipoma zašumi med grmovjem , vdajajoče veje pokajo : pripodi se ponosni jele n ter beži ves preplašen črez drn in strn. V tem trenutku se začuje pok — in lepa žival se zgrudi , od krogle zadeta, mrtva na tla . Z veselim lajanjem naznanjajo pripodeči se psi, da je lovec dobro meril, ker jo je s prvim strelom podrl na tla . Svoji žrtvi se približa tudi lovec . Da je lovec , ga spoznamo po njegovi opravi. Ali mož ni ve č mlad — kar sklepamo po njegovi sivi bradi — ali vendar je čil, da je mogel slediti brzonogi divjačini. Z zadovoljnim smehljajem opazuje svo j plen, preden se poda odtod . Pojdimo za njim ! Ustavi se pri lovski koči . Tam zbrani lovci mu napravijo prostor in ga spoštljivo pozdravljajo . Kdo je neki vrli lovec, ki smo ga bili spremljali ? — N aš cesar j e. — Da se more veseliti lepe božje prirode, gre po dnevih dela v gozd in goro in si z lovom krati čas . Ali čas njegovega uživanja v svobodni prirodi ni dolg, zakaj že ga kličejo važni opravki nazaj v avstrijsko prestolico . Pohiteti mu je tuid med ogrske podanike . Sneg naletava v debeli h kosmičih, in cesar mora ostaviti večkrat v temn i noči ljubljene Dunajčane. Ko pa napoči dan, je dvorni vlak že na budapeštanskem kolodvor u kjer ga pričakujejo ogrski velikaši in velika množica vdanega ogrskega naroda. Ves ginjen je ob lepem sprejemu in očaran krasote, ki ga obdaj a povsod. Ko uredi vse, kar rnu nalaga ogrsko vladarstvo, zopet odpotuje nazaj, ker mu je sprejeti visokega gosta, ki je prišel k njemu v posete. Z velikim veseljem pozdravlja na tisoče in tisoč e zbranega ljudstva svojega ljubljenega gospodarj a in njegovega visokega gosta . Vihrajoče zastave, ki krase Dunaj ob takih dnevih, in grmeči strel i oznanjajo, kako ljubi Avstrijec svojega cesarja . Minili so slavnostni dnevi, in osivelemu vladarju je treba zopet na delo. Bliža se sv. Miklavž. Kakšno je vaše veselje, ko pregledujete bogato obložene mize! Tudi za našega cesarja ima sv . Miklavž darila . Izroči mu namreč želje i n p r ošnje tisočerih, ki so v hudem zimske m č asu v stiska h . Tudi tega se cesar veseli, ker j e za njega največje veselje, storiti komu kaj dobrega . 12 - Komaj je odložil zadnjo prošnjo, potrka nekd o na njegova vrata. Ministri so se zbrali, da bi s e posvetovali o važnih zadevah . Ali brez cesarjeve prisotnosti je vsak sklep neveljaven . Sedi torej med njimi kot skrben oče ter posluša pazno važn e razprave . Vsa njegova skrb se obrača na to, kako bi osrečil svoje narode . Ko zahvali ministre z a zvestobo in trud, odide zopet v svoj stan — kje r pa, žal, ne nehajo njegove skrbi . — Veseli božični čas se bliža. Kako se veselimo že naprej darov, ki nam jih utegne nakloniti Bo'žič . S čim naj razveselimo dobrega cesarja ob tem času? Izdelki umetnosti in znanosti, zadovoljnost me d nami in pridnost med mladino so mu najdražj i darovi, ki mu jih moremo dati za Božič . V onem slovesnem trenutku, ko stojite vi vzra doščeni pod božičnim drevescem ali ob jaslica h in se veselite bogatih darov, je naš cesar v krogu svojih dragih vnukov. Ne veseli se pa tega le pega praznika samo z njimi, ampak tudi z vami , ako ste tega veselja vredni . — Staro leto se bliža koncu . Nastopa novo, za otroka leto veselih nad , za cesarja leto novega truda . Vsemogočni dodeli očetu toliki h narodov moči in njegovemu delu obil o blagoslova ! Gorke sapice prinašajo rajsko pomlad v de želo . Vse se veseli lepih velikonočnih praznikov. Drobne ptice, ki so se vrnile iz gorkih krajev, naznanjajo z mičnim žgolenjem prihod pomladi , in vsa priroda se odeva v praznično obleko . V — 13 teh lepih dnevih pa premišljamo tudi trpljenje Kristusovo . Kakor je Zveličar ob slovesu svojim apostolom umival noge, tako se tudi vladar mogočn e naše države danes na veliki četrtek skloni k ubožnim starčkom, da jim v spomin Zveličarjeveg a čina zmoči njih trudne noge. S tem nam je zgled, kako nam j e spoštovati starost in kako nam je upoštevati tudi najubožnejšega človeka. Kako vzvišeno čutilo mora pač navdajati omenjene starčke, h katerim se je sklonil najvišji gospodar naše države! Vse muke, ki jih imaj o prebiti zaradi visoke starosti, minejo, in cesarjev čin velikega četrtka ostane njim in vsem njihovi m potomcem nepozabljiv . Hitro poteka čas. Minili so lepi velikonočni in binkoštni prazniki in bliža se nam nov prazni k — sv. Rešnjega Telesa . Kako lepo so okrašen e hiše, ko se mimo njih premika procesija . Tudi vi se je udeležite s šolsko zastavo, in vaša vesel a pesem in goreča molitev se razlega po pisanih travnikih in zlatem polju v nebeške višave . Tudi cesar se udeleži procesije sv. Rešnjega Telesa, ki se vije po bogato okrašenih in razsvetljenih dunajskih ulicah. Ko vi in milijoni drugih zrete in molite Najsvetejše — skoraj ob isti uri moli tudi cesar k božjemu Zveličarju za blagor svojega ljudstva. Kako ponosen je dobri Dunajčan, ko vidi v izprevodu svojega cesarja, ki ga je vanj uvrsti l le njegov čut pobožnosti in odkrito češčenje sv . Reš . Telesa . Kako bi ga tudi vi radi videli in navdu -l 4 -šenu pozdravljali, ko bi prišel med vas ! Ali povso d ne more biti . Spominjajte se pa v molitvi plemenitega moža, ki vam je najboljši prijatelj ! Vroče poletje je tu. Vam, dragi moji, se bližajo prijetne počitnice. Tudi cesar si izbere senčnat prostor, kjer si za nekaj dni oddahne o d trudapolnega dela . Ali prej se hoče cesar prepričati, kako je izvežbano njegovo vojaštvo . Na svoje lastne oči hoče videti, ali zna dobro streljati i n se vrlo boriti. Potuje torej v one kraje, kjer ima vojaštvo svoje velike vaje, vojaške manevre imenovane. Pri teh vajah mora častnik in navadn i vojak pokazati, kako bi se kretal, ako bi prišlo do resne vojne s kako tujo državo . Cesar sedi na svojem čilem konju in pazno gleda gibanj e borečih se čet. Večkrat jezdi za njimi in ako pride do cestnega jarka, se požene črezenj s pravo mladeniško čilostjo. Marsikateri plašljivec je v takem trenutku osramočen, ko vidi, kako zna stari cesa r brzdati svojega konja. Najvišji vojni poveljnik je svojim vojakom vzor viteštva v vojski, v mirne m času pa ljubezniv prijatelj — da, pravi oče . — Večkrat pride star doslužen onemogel voja k (Invalid) iz daljnega kraja, samo da vidi še enkrat svojega cesarja. Rad se pogovarja dobrotni vlada r s takimi možmi ter jih vselej bogato obdari, d a jim olajša breme starosti . Po vojaških vežbališčih so puške in topov i utihnili, in izmučeni vojaki se vračajo na svoj e domove. Tudi cesar mora misliti sedaj na svoj počitek. Postavil si je tja na bregove rajskih jezer — 15 -med osvežujoče zelenje in žuboreče potoke livneg a Salckarnerguta — v Išlu — svoj grad, kjer preživi po vseletnem trudu morebiti svoje najlepše ure . Tam živi v krogu svojih hčerá in se veseli dobri h svojih vnukov in vnukinj . — Bliža se l 8 . avgust, r o j s t v e n i dan našega cesarja. Vsak bi bil rad prvi, ki bi prinesel svojemu staremu očetu iskren e čestitke ali mu izročil svoja darila. Dolgo že čakajo otroci pred durmi in slušajo . — Kar začujej o korake, radi bi ponovili še enkrat svoje čestitke , ali cesar stoji že pred njimi ter — poljublja — svoje prve čestilce . Potem jih odvede na vrt, pripovedujoč jim povest — žalostno povest : neko č je živela visoka gospa Dodatek . Minil nam je dan in minilo je leto v življenju našega dobrega cesarja. Kako kratek je čas 24 ur, a kako obilno in utrudljivo j e delo, ki čaka našega cesarja dan za dnevom . Pri njegovem napornem delu ga podpira l e ljubezen do vdanih mu narodov, torej do na s vseh. Kako naj pa zahvali otrok svojega cesarja? Ljubi naj ga in posnema . Kako r porabi cesar skoro vsak trenutek svojega življenja za resno delo, tako naj tudi otrok n e izgubi trenutka v svojem življenju, ne da b i ga vestno ne uporabil . Ob vsakem času — bodisi rano v jutru, črez dan ali pozno zveče r — se spominjajte dobrega očeta na Dunaj u in svoji vsakdanji molitvi vedno dostavljajte : „Bog nam ohrani dobrega cesarja .” , , ZvaI . Odbor » Društva za zgradbo učiteljskega konV. a v Ljubljani* se kar nattopleje zahvaljuje ,prodnl tiskarn" Id je brezplačno tiskala o knjižico in p a g. . ruhbauerju„ izdelovalcu šolskih zvezkov v Lin o, ki je podaril papir z*, knjiim. V Ljubljani, dne & avgusta 90 .