Dr. I. L.: Sport in mali naroči. Pri nas smo dolgo smatrali sport kot sport t. j. ako kdo kako stvar dela brez potrebe in dobička, pravimo, da »uganja z njo sport«. To naše mnenje je bilo omalovažujoče za sport. Mislili smo, da je sport le za zgornjih desettisoč, ki nimajo na svetu drugega dela, kakor skrbeti za to, kako bi se najbolje zabavali. In ker mi niti »desettisoč« onih »zgornjih« nismo imeli, se kolstvo je edino prava mladinska narodna vzgoja, ker je vsestranska telesna in duševna ter nosi v sebi narodno idejo: sport je enostranski, brez narodne ideje in odvaja mladino od prave duševne in telesne vzgoje, ki jo nudi sokolstvo. Nazadnje so prišli še pedagogi in so rekli: Sport uničuje mladino: mladina ne čita več niti pesnikov niti pisateljev, nima več smisla za duševno 'kulturo, mladina posurovi in se ne briga za šolo. Šport bo uničil našo idealno mladino. Tako in podobno smo mislili in govorili pred nekaj leti — in deloma še danes. Naša abdeira je obupavala nad novimi časi. Jahalna dirka na Bledu, poleti 1919; prva v Sloveniji. za sport sploh nismo zanimali. Poleg tega so bili oni zgornji po večini »tujci« in mi nismo hoteli imeti z njimi opravka. Tudi smo rekli, da je sport nekaj inter-nacijonalnega, torej za nas brez narodne vrednosti. Nadalje sta prišla še dva tehtna ugovora: Rekli smo: mi smo mal narod, mi potrebujemo vse sile za narodno delo. Vsakdo mora delati kaj za narod koristnega: sport je za narod brez koristi — torej bi samo po nepotrebnem absorbirali naše narodne sile, ki jih lahko drugod koristno porabimo'. Tako je ena zmota rodila drugo. K temu je prišlo še sokolstvo. Rekli smo. da sport škoduje sokolstvu, ker mu jemlje mladino: so- Medtem pa je šel čas naprej in — mimo nas. K sreči je šla mladina s časom in mimo zdihovanja. Ne rečemo, da so bili vsi ugovori od strani sokolstva in vzgojiteljev neutemeljeni: toda pozabilo se je, da smo fned tem vzrasli in da je tudi malim narodom vedno treba iti s časom. Na ta način ostane sokolstvu še vedno mnogo mladih sil, kljub temu, da se jih nekaj posveti sportu in pravemu športniku tudi duševna kultura ne ostane neznana. »Vse preveč škodi,« pravi pregovor in to velja posebno za sport. — Gre torej za to, da se da športu pravo mero in da se postavi kot del narodne kulturne organizacije. Šele organiziran sport dobi svoj pomen za vzgojo in narod: t. j., da vzgaja posameznika v organizaciji in disciplini ter skuša v tekmah razviti sile posameznika in društev do največje popolnosti, in da postavi svoje zmožnosti v službo naroda ter tekmuje pod svojimi narodnimi barvami na mednarodnih tekmah za zmago svojega narodnega, oziroma državnega imena. In tu dobi sport za mali narod svoj posebni pomen, ker mu daje možnost, tekmovati v družbi velikih narodov. Tudi če so veliki uspehi pri tem dvomljivi, je uspeh že v tem, da nastopa v družbi drugih kulturnih narodov in nese tako v svet svoje ime. Vemo dobro, da so zgodovinske in zemljepisne vednosti velikih narodov navadno — majhne. Mi bi se sramovali, če bi ne poznali angleške in francoske zgodovine in geografije — oni se ne ženirajo, če poznajo nas manj nego afrikanske kolonije. Tudi jim tega ne moremo zameriti: naša krivda je, če nas ne poznajo. Naša politična in narodna usoda jih ne zanima toliko, da bi prišli nas spoznavat. S čim in kako naj se jim torej izkažemo. Z zgodovino? Z velikimi mesti? S kulturo? Prvega in drugega nimamo. Naša gorenjska Švica bi jim skoraj gotovo ugajala, ko bi imela švicarski komfort. S kulturo je težava: ne moremo reči, da je nimamo: toda Cehi so imeli težke izkušnje, kako težko je opozoriti te velike gospode na kulturo malih narodov. Naša slika, naša knjiga, naša glasba: imamo mnogo lepega. A predno se o tem piše v Londonu in v Parizu! In končno se za to zanima le neka] ljudi. Masa o vsem tem malo izve. Zato je bila velika zasluga sokolstva, da je šlo na mednarodne tekme in je tam opozorilo veliki svet na male slovanske narode. Toda telovadba zanima bolj strokovnjake nego mase. Sokolske proste vaje, kjer nastopijo tisoči, pa je težko pokazati v tujini zaradi velikih stroškov. Športno polje pa nudi tudi malemu narodu priliko, da nastopi z nekaj svojih članov pred veliki svetovni oder Splošno zanimanje za sport mu jamči, da njegovo ime ne bo pozabljeno, na narodu je odvisno, ali si pridobi — slavno ime. Pri letošnji anverški olimpijadi na pr. so nastopili češki Sokoli z velikim uspehom, odnesli so 90 odstotkov točk, toda drugi so vežbali večinoma po švedskem sistemu in tako je bila Čehom tekma otež-kočena. Zato pa so odnesli uspeh v nogometu in so pridobili uspeh in slavo češkim barvam. Letošnja olimpijada v Anverzi je bila za nas sploh — draga šola. Draga po denarju, draga tudi po neuspehih. Nismo prišli pravočasno na mesto, da bi bili obenem z drugimi narodi defilirali v Stadionu in tako pred svetem pokazali svojo novo državno zastavo — in ko smo prišli — zadnji — smo doživeli poraz. Pokazali smo, da smo šele v začetku, da še nismo pripravljeni na svetovno tekmo, kamor nas kliče čas. Na anverški olimpijadi so nastopali novi narodi (po vojni). Izmed Slovanov smo bili mi in Čehi:: Čehi z delnimi uspehi -— pokazali so, da imajo svoj sport in da spadajo na svetovni trg — mi brez uspehov. Drugih ni bilo: oni uganjajo sport z bratomornimi vojnami, ki se jim svet smeje. Naj bi bila anverška lekcija koristna za nas. Uspehi Fincev. Dancev, Norvežanov, ki so manjši od nas, naj nas pouče, kaj pomeni sport za male narode. Sport je v nekem smislu besede vrhunec kulture, najbolj razvit je pri najkulturnejših narodih. Zato oni. veliki sodijo kulturnost malih — po sportu. Tu jih vidijo — tudi če jim je mogoče njihova duševna kultura tuja. Tu jih sodijo, dasi imajo morebiti druge prednosti, po katerih bi jih lahko sodili. Tu je forum sveta. Zato lahko pridobi 10—20 sportsmanov pred stotisoč-glavo publiko in pred reprezentanti kulturnih držav uspeh in ugled malemu narodu in če srečno izbere svoje sile, tudi zmago nad drugimi večjimi narodi in to se ne sme podcenjevati, posebno pri nas, ki imamo sto vzrokov, da uničimo v svetu predsodke, ki so jih ustvarili naši politični in narodni nasprotniki in stojimo kljub dogodkom v svetovni vojni celo pred lastnimi zavezniki še vedno kot »barbaru«. Treba je ekonomsko izrabljati naše sile: ne smemo preveč žrtvovati sportu, niti premalo, sport mora biti važna postojanka v izdatkih in dobitkih naše reprezentance pred svetom. Tugoslouansko kolesarsko pruensiuo 1920. Pavlija Prvak JugosIa\ije. Največja kolesarska športna prireditev celega leta se je vršila v nedeljo, dne 5. septembra: velika cestna dirka na progi Zagreb - Ljubljana, 143 km. Praviloma bi se je morali udeležiti vsi kolesarski klubi cele države, ali v mnogih delih ta šport, ki zahteva za razvoj predvsem dobre ceste, še ni tako daleč razvit, zato sta si stala kot konkurenta le Zagreb in Ljubljana s svojimi klubi. Zagreb goji kolesarski sport že desetletja nepretrgoma in ima stare, rutinirane dirkače, kojih mnogi so želi že'prav lepe uspehe. V Sloveniji je pa ta sport še mlad. Edini Šiškovič je predvojni dirkač, vsi ostali pa so počeli šele letos s trenažo, mnogim še manjka prave ekonomije pri uporabi sil, prave tehnike pri vožnji, nedostatki, ki se dajo odpraviti le z dolgotrajno trenažo in številnimi tekmovanji. Udeležba je bila s strani Zagreba 13, s strani Ljubljane 18; na startu jih je odpadlo 5, tako da je 26 mož vozilo proti Ljubljani. Dežja niso imeli, ali cesta je bila razmočena vsled dežja, in posledica je bila: številni padci in defekti. Proga je ena najnapornejših, kar jih je sedaj pri nas določenih za tekmovanje. Je sicer do Novega mesta precej ravna, ali mestoma prav slaba, od Novega mesta sem so pa številni in naporni klanci, katere je treba zmagati. Od vozača zahteva skrajne rutine in napora skrajnih sil. Uspeh cele dirke je s športnega stališča izboren, dosežen rezultat pomeni rekord za to progo, katerega ne bo lahko-izboljšati. Prvenstvo je odnesel Pavlija (Zagreb), sedanji prvak Jugoslavije za 1. 1919, po trdem boju s Šiškovičem, prvakom iz leta 1913. Ob 9. dopoldne so startali v Zagrebu pri km 4. Proga je šla preko Samobora, Kostanjevice in Novega mesta. Dirko je vodil pripravljalni odbor za Jugoslov. Kolesarski Savez z gg.: Stiplošek, Žnidaršič in Vu-kobratovič, kot zastopnika Športne Zveze Ljubljana sta bila gg. major Jaklič in Ogrin, ki sta istočasno z motocikli nadzirala dirko in progo. V vodstvenem autu je spremljal dirkače urednik zagrebškega »Jugoslov. Sporta« gosp. Rieger. Gosp. Volf je vozil z drugim autoru za dirkači. Do Samobora je bila cesta strahotna in le upanje na boljšo cesto po Sloveniji je dajalo dirkačem pogan: za naprej. Pojavili so se padci in defekti, med drugimi Siard, Šolar (defekt) in Šoštarko (defekt), ki so imeli jako lepe šanse za prva mesta. Vodstvena skupina se je razvila takoj začetkoma na pet mož, in sicer Pavlija, Šiškovič, Nardin, Žnidarič in Sekulič, ki so vozili v krasnem tempu po lepi Št. Jernejski dolini Do km 35 je rabila ta skupina 1 uro 08 minut, pri 50 km, Kostanjevica, i uro 40 minut in pri Novem mestu (pol pota) 2 : 36. Tudi ostali so vozili sorazmerno dobro, le Bevcu je postalo slabo, da ga je peljal auto dalje, a Šolarju se je pripetil drugi defekt, ki mu je vzel vsako možnost, ujeti še vodstveno skupino. Voziti je moral sam celo pot dalje. Pa tudi drugim so se vrstili defekti. Takoj zunaj Novega mesta se pokvari Nardinu kolo in zaostane; kmalu nato postane Sekuliču slabo1, in je moral tudi prekiniti. Šiškovič in Pavlija potegneta — in Žnidarič mora voziti sam dalje. Med Šiškovičem in Pavlijo počenja oster boj. Že v Trebnjem se skuša Šiškovič osamosvojiti in prehiti Pavlija za kakih 500 metrov. A močan protiveter mu onemogoči, izkoristiti to in skoro mu je zopet Pavlija za petami. Do km 33-6, Trebnje, vozita 4 ure OS minut iz Zagreba. Skupno gresta do Višnjegorskega Peščejaka, kjer se je vedno računalo, da bo padla odločitev. Pri 27. km je 4 ure 27 minut. V klanec navzgor poizkusi Šiškovič ponovno odtrgati se Pavliji, kar se mu tudi posreči za kakih 50 m, ali tu napne Pavlija vse sile in dohiti skoro zopet Šiškoviča. Sedaj je jasno', da bo padla odločitev šele na cilju. Cilj je bil v Ljubljani pri km 2-4, kjer se je zbrala ogromna množica občinstva, ki je z veliko nervoznostjo pričakovala izida. Ko je godba avizirala dirkače, je bila publika direktno fascinirana nad krasnim 6 : 06 : 293/5i deseti Perdan (Ilirija) v 6 : 06 : SP/s kot prvi težkih; enajsti Kirner (Ilirija) v 6 : 28 : 02; dvanajsti Siard v 6 : 29 : 08; trinajsti Petrinac v 6 : 34 : 56; Štirinajsti Sovič (Sokol, Zagreb) v 6:46: to kot drugi težkih; petnajsti Pepevnik v 6 : 46 : 191/io; šestnajsti Jurčič v 6 : 59 : 00 kot tretji težkih. Med vožnjo so odstopili: Bevc, Sekulič ter Vilešič, medtem ko so pozneje došli še: Santi, Križman, Škrajnar, Pečnik, Bar, Pogačnik in Krašna. Nezgode ni bilo nikake. Na cilju je fungiral dr. Žižek kot razsodnik. Pohvalno je treba omeniti Ogrina, ki je neprestano skrbel dirkačem za okrepčila na dolgi progi. Uspeh dirke je treba ocenjevati dvojno. Prvenstvo je odnesel sicer Zagreb, ali uspeh je na strani Slovenije. Prve tri najboljše čase za prvakom so dosegli Slovenci in šele na petem mestu, 15‘A minute za prvim je zopet Zagrebčan. Slovenci so pokazali izvrstno kakovost, še vztrajne trenaže in dela, pa bomo skoro lahko šli tudi na mednarodne tekme z uspehom. Zvečer so se razdelila na zabavnem večeru v Unionu darila zmagovalcem te dirke in dirke za pr- Slika iz motociklistične dirke 29. avgusta 1919. spornimi užitkom, ki ga je nudil zadnji boj. V ostrem, nad 30kilometrskcm tempu, pripeljeta oba pred cilj. Kakili 50 m pred ciljem je Šiškovič še za skoro 2 kolesni dolžini spredaj, tu se hoče okoristiti ob strani s suho cesto, a zaide v blato, ki bi ga skoro vrglo, kar da Pavliji ugodnost, da popravi razliko in da si moje priboriti prvenstvo proti Šiškoviču, ki je za ‘A kolesne dolžine zaostal. Publika je bila toliko razburjena, da je šele sedaj izbruhnila v aplavz in viharno klicala v pozdrav obema dirkačema. Pavlija je dosegel prvenstvo v 5:26:373/r,, na drugem mestu pa Šiškovič s 5: 26: 374/s. Prihodnja dva sta pripeljala Ilirijana Šolar kot tretji v 5 urah 39 : lOVs in Zanoškar kot četrti v 5 urah 39 : 153/s. Zanimivo je bilo videti Šolarja, ki je vozil, ako se upošteva zamudo dveh defektov, skoro isti čas kot prvak, kako svež in neizčrpan je došel na cilj. Sigurno bi prišel tudi on kot nevarni tekmec za prvenstvo v poštev. Peti je došel Žnidarič (Sokol, Zagreb) v 5 : 42 : 14, šesti Nardin (Ilirija) v 5 : 46 : 36, sedmi Šoštarko (Orao, Zagreb) v 5 : 52 : 15; osmi Butinar (Ilirija) v 5 : 52 : 19; deveti Benedetič (Ilirija) v venstvo Koroške Slovenije. Dr. Žižek je kot predsednik Športne Zveze otvoril večer in pozdravil dirkače, osobito hrvatske goste, za kar se mu je zahvalil v imenu hrvatskih kolesarskih klubov gosp. Stiplošek, ki je s prisrčnimi nagovori razdelil zmagovalcem darila. Za njim je razdelil s primernim nagovorom darila zmagovalcem v dirki za prvenstvo Koroške Slovenije gosp. major Jaklič, nakar so se mu dirkači iskreno zahvalili za njegovo neumorno delo v prospeh kolesarskega sporta in ga dvignili na ramena. Po razdelitvi se je razvila prosta zabava. Prvič je bila vožena proga Zagreb - Ljubljana za jugoslovansko prvenstvo in prvič se je vozilo to prvenstvo nad 100 km. Naj znači zaeno ta proga in ta dirka mejnik za nov, uspehapolni razvoj kolesarskega sporta Jugoslavije! 0 0 - 0 o o o c o o o o-o-o o-o -o- o 0 0- 0 Figitirajte pousoč za naš ilustrouani „5P0RT“, ki izhaja usako nedeljo, o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 5portni tečen se vrši v času od sobote 25. septembra do nedelje 3. oktobra. Vse v okviru „Športnega tedna* razpisane tekme izvz«nši vojaške, so oficijelne prireditve „Športne zveze* ter je prijava k istim za vse športne klube obvezna. Pod imenom „Športni teden* se bodo vršile vsako leto zaključne tekme za prvenstvo Slovenije. V nadaljnem razvoju bodo iste organizirane popolnoma po vzorcu olimpijskih iger, tako glede predpisov, kakor tudi glede daril in kolajn. Zmagovalci športnega tedna bodo tvorili tekmovalce izbirnih tekem Jugo- Gorska^dirka r^start. slavije za olimpijade. Letošnja prireditev pa bode služila v prvi vrsti v svrho pregleda in ocenejsportnikov Slovenije. Zmagovalec je „prvak Slovenije* v dotični športni stroki. Sporedno s tekmami Športne zveze se bodo vršile dnevno skozi cel teden vojaške lahkoatletičnc in nogometne tekme, ki jih priredi Dravska divizijska oblast. Vojaška oblast razpisuje nadalje distančni marš s popolno vojaško opremo, katerega sej lahko udeleže tudi civilni športniki. 3. Tek na 1500 m. 4. Metanje krogije in kopja (roka poljubna). 5. Tek z zaprekami. 6. Štafeta 4 krat 100 m. Nedelja: Začetek ob 9. uri zjutraj. 1. Skok v daljavo z in brez zaleta. 2. Tek na 100 m. 3. Metanje diska (roka poljubna). 4. Skok ob palici. 5. Tek na 200 m. 6. Propaganda štafeta skozi mesto Ljubljana 11 krat 200 do 300 m. KOLESARSTVO IN MOTOC1KL1ST1KA. V nedeljo 26. septembra ob 3 uri na dirkališču „Dirkalnega kluba v Ljubljani*. Odprto za vsa v „Športni zveži* včlanjena društva. Pri,ave do 23. s ptembra potom pristojnega kluba, obenem s prijavnino 10 K za koksaija in 30 K za motorno kolo. Razpored: 1. Dirka s kolesi na 1 km brez vodstva. 2. Dirka s kolesi na 10 km brez vodstra. 3. Dirka s kolesi na 25 km z mot mini vodstvom. 4. Handikap na 5 km. 5. Dirka z motocikli na 25 km. VESLANJE. V soboto dne 2. oktobra t. 1. ob 14. uri regata na Ljubljanici. Dolžina proge 1 00 m. Start pri izlivu Išče. Cilj pri čolnarni „Ljubljanskega športnega kluba* (Velika čolnarska ul. 20). Tekmovalni predpisi mednarodne veslarske zveze. Odprta za vse klube Slovenije. Prijave da 23. septembra obenem s prijavnino 20 K od enojke in 50 K od vsakega moštva. Razpored: 1. Parove dvojke s krmarjem. 2. Štorice s krmarjem event. z izjednačenjem. 3. Handikap za vse kategorije prijavljenih čolnov. 4. Skiff (enojka). VOJAŠKI DISTANČNI MARŠ V POLNI OPREMI. (Odprt tudi za civilne športnike.) V nedeljo 3 oktobra ob 9. uri. Start in cilj na prostoru „Športnega kluba Ilirije*. Ruta: Prostor Ilirije, Gosposvetska cesta, \ Zadnje predpriprave na startu. Program športnega tedna je sledeči: PLAVANJE. Tekma se vrši z ozirom na klimatlčne razmere že v nedeljo, dne 12. t. m. ob pol 15. uri na prostoru „Ljubljanskega športnega kluba* ob Ljubljanici. Razpored je objavljen v 10. številki našega glasila. - LAHKA ATLETIKA. Tekme se vrše v soboto in nedeljo dne 25. in 26. septembra na prostoru športnega kluba „Ilirije*. Pravico do udeležbe imajo vsi športniki amaterji, kateri so po svojih društvih člani Športne zveze. Prijave je poslati potom pristojnega društva najkasneje do 23. t. m. na „Športno zvezo* Ljubljana, Narodni dom. Tekmovalo se bo po predpisih za olimpijske igre, v splošnem pa se ima vsak tekmovalec brezpogojno pokoravati navodilom funkcijonarjev. Mesto konkurenta bo odločal žreb. Tekme so tako-le razvrščene: Sobota: Začetek ob 3. uri popoldan. 1. Tek na 400 m. 2. Skok na višino z in brez zaleta. Dunajska cesta, Aleksandrova cesta, Večna pot do Kosez, cesta skozi Podutik, Delnice, Št. Vid, ter nazaj skozi Šiško na prostor Ilirije. Oprema za civilne športnike navadna civilna obleka; nahrbtnik v teži 20 kg in puško prejmejo tekmovalci pri startu od vojaške oblasti. Prijavijo se lahko vsi v Slovenijo pristojni gospodje nad 18 let, in sicer člani športnih klubov potom istih, ostali ostali neposredno na „Športno zvezo Ljubljana*, Narodni dom. Prijavnina 10 K obenem s prijavo. NOGOMETNE TEKME. Vrše se ob dnevih, ki jih še določi „Nogometni podsavez* bodisi za pokal Slovenije, bodisi med reprezentancami slovenskih mest. AUTOMOBILIZEM. V nedeljo, [3. oktobra se vrše na progi Vransko—Trojane ter eventuelno tudi na progi 5 km Ježica—Ljubljana hitrostne dirke. Natančen program se še objavi. KONJSKE TEKME. Natančen spored priobčujemo v posebnem članku. VODNI SPORT. Plavalna tekma za prvenstvo Jugoslavije v Karlovcu. Pri plavalni tekmi dne 8. t. m. v Karlovcu je dobil gospod Ivo Kavšek (SK. Ilirija) prvo darilo v skoku. Tretje darilo je dobil gospod Gabrijel Vodišek (SK. Ilirija). Natančno poročilo sledi. Start motociklistov. Preiskusnje konj za vojaške namene. (Military championat equestre, championat dc chcval d’ armes.) V- okvirju »Športnega tedna« razpisuje slovenski dirkalni klub tudi posebno vojaško tekmo, za katero so pogoji sledeči: I. Skupina članov Slovenskega dirkalnega kluba in oficirjev. Jaha sc na enem in istem konju. Brez izenačenja težine. Vloga 100 K. Prvi dobitek: častno darilo in 1500 K. 15. uri na dirkališču je začetek ježe v terenu. Jezdec mora celo 25 km dolgo stezo sam jahati ali voditi konja na roki brez spremljevalca. Pot je dovršiti v 2 urah 30 minut. Absolviranje poti v krajšem času se šteje v dobro, prekoračenje se kaznuje. Zapreke, ki so zazna-menovane z zastavicami, se morajo skakati na konju. Sedlanje angleško sedlo; uzdanje poljubno. Tir se pokaže pred tekmo. V to svrho se zberejo sodniki in tekmeci na dirkališču pred tribuno dne 23. septembra ob 3. popoldne. Ad 2. Š o 1 s k o ja h a n j e se vrši dne 26. septembra 1920 ob 3. popoldne na dirkališču. Jezdec pokaže konja v koraku, trabu, kratkem galopu in galopu. Angleško sedlo, dvojna uzda. Ocenjuje sc: J. kondicija; 2. hoja v koraku; 3. hoja v trabu; 4. hoja v kratkem galopu; 5. hoja v galopu, torej 5 X’5 = 25; 6. splošni utis in dresura. Vsi tekmeci nastopijo naenkrat in jahajo po navodilih vodje sodnikov. Ad 2. bj Skakanje se vrši ob 4. uri 30 minut popoldne dne 26. septembra. Angleško sedlo, poljubno uzdanje. Zapreke so sledeče: 1. živa meja (šibje), 1'20 m visoka, 1\50 m široka; 2. zid, 1 m visok, 1 m širok; 3. pregraja iz lesa, 1 m visoka. 4. 1 m visoka vrata v živi meji. Skok za poslušnost. Zastavici, med katerima je treba preskočiti vrata, stojita 3-50 m druga od druge. 5. Jarek, 3 m širok; pred jarkom 0'60 m visoko šibje. 6. Zagrajena pot: dve 1 m visoki’ živi meji na razdalji 6 m. 7. Pleten plot: MO m visok. Padec na preostri kurvi. Drugi dobitek: častno darilo in 800 K. Tretji dobitek: častno darilo in 400 K. Vsi, ki prejahajo prvi dan progo v 2 urah 30 min., dobijo darilo v priznanje. • Tekma obstoji iz treh delov: 1. Prvi dan: ježa v terenu na 25 km dolgi stezi, na katerih je postavljenih 10 različnih zaprek, ki so do 1 m visoke in 3 m široke. 2. Drugi dan: a) šolsko jahanje, obenem preizkušnja kondicije konja; b) skakanje. Ar/ /. Ježa v terenu: 2^. septembra 1920 ob Na znamenje z rogom začne tekmec s skakanjem zaprek v določenem redu. Po končanem skakanju prijaha pred sodnike, pozdravi in odjaha v galopu. Diskvalificira se trikratno refiziranje ene in iste zapreke ter zgrešitev tira. Končna razvrstitev tekmecev: Zmagovalec je oih, ki dobi največje število točk v vseh treh skupinah. II. Skupina patrol iz jahalnih edinic IV. Armijske Oblasti. Vsaka patrula obstoji iz 1 podčastnika in 3 redovov. Jaha se na enem in istem konju. Obleka: pohodna; sedlanje in uzdanje: po ekscr-cirnih pravilih. Brez izenačenja težine in brez vloge. Darila: 1. patroli 800 K in vsakemu jezdecu častno darilo. 2. patroli 400 K. 3. » 200 » Vsi drugi pogoji so ravno isti kakor za skupino a). Samo pri skakanju ud 2 b) je preskočiti mesto 7 samo 5 zaprek. III. Splošna pravila. 1. Ocenitev se naznani po vsaki končani tekmi. 2. Darila sc razdele na dirkališču takoj po končanih tekmah. 3. Posestniki konj, ki se udeleže tekme v skupini a) ter jezdeci morajo biti člani Slovenskega dirkalnega kluba v Ljubljani. Enkratna vpisnina znaša 50 K, letna članarina 150 K. 4. Prijave je poslati do 20. septembra 1920 do 16. ure Slovenskemu dirkalnemu klubu v Ljubljani. Za vsa- Konjske čirke na Butimim pri 5arajeuu. Dne 15. in 29. avgusta so se vršile pred velikansko množico občinstva velike konjske dirke na novo prirejenem dirkališču Butimiru pri Sarajevu, katere je priredilo Bosansko - hercegovačko kolo jahača »Regent Aleksandar«. Rezultati so sledeči: 15. a v g u st a: I. O b č’a dirka. Za vse bosansko - hercegovske konje. 2400 m. !. »Fila«, lastnik Hadži Imšira Mal-kić iz Dubrave; 2. »Svila«, lastnik Ibrahim Musiča; 3. »Narba«, lastnik Stipo Gudelja. II. Dirka trilenih konj: 1600 m za bosansko - hercegovske konje. 1. »Vilka«, lastnik Čižmič Arif aga; 2. »Ljuba«,, lastnik Dušan Bobič; 3. »Micika«, lastnik Šefket Gasič. III. Dirka štiriletnih konj. Derby. 2400 m. Nagrade: 20.000, 4000, 1000 K. L »Titi - Tati«’, lastnik major Miroslav Kostič; 2. Atala«, lastnik major Dirka za gorsko prvenstvo: Vodilna skupina na težki serpentini. kega prijavljenega konja, izvzemši pri skupini b) je poslati vlogo 100 kron. Prijave po določenem terminu se sicer še sprejemajo, vendar samo proti plačilu dvakratne vloge (200 K). Prijave naj vsebujejo: a) Ime in bivališče posestnika konja ter jezdeca. b) Popis konja. (Ime, barva, spol, starost.) c) Častniki in podčastniki jahajo v predpisanem kroju; gospodje iz civila v obleki, ki se je za slične prireditve mednarodno vdomačila. d) Vrsto jezdecev v posameznih tekmah določi odbor po žrebanju. V tej vrsti se napišejo jezdeci v sporedih. e) Jezdeci morajo biti pripravljeni za nastop najmanj 15 minut predno pride vrsta nanje. i) Proti izreku sodnikov ni protesta. g) Odbor si pridržuje pravico izpremembe sporeda. Dimitrija Pavlovič; 3. »Loving - Lac«, lastnik podpuk. Dimitrija Kara Lazič. IV. Velika dirka čez zapreke. 3500 m. 6 zaprek. Nagrade: 10.000, 2500, 900 K. 1. »Betjar«, lastnik por. Živ. Petrovič; 2. »Rita«, lastnik Kurt Braun; 3. »Ždralin«, lastnik major Miloš Radovanovič. V. Oficirska dirka čez zapreke. 3600 m. 6 zaprek. 1. »Ohrid«, lastnik podpuk. Dim. Ka-ralazič; 2. »Doly«, lastnik major Marko Mihajlovič; 3. »Ružica«, lastnik puk. Selimir Ostojič. VI. Podoficirska dirka na državnih konjih. 2400 m. 1. »Pajo«, konj. nar. Vlada Jovanovič; 2. »Marko«, konj. nar. vodnik Adam Zvonarevič; 3. »Vida«, konj. nar. Ivan Vacer, vsi od 6. konj. polka. VIL Narodna dirka. 1. »Harba«, lastnik Stipo Gudelja; 2. »Zekan«, lastnik Vlajko Jelič. Ostali konji niso prišli do cilja, ampak so se porazgubili po dirkališču. VIII. Velika tuzlanska dirka Čez zapreke. 4800 m, 12 zaprek. Nagrade: 18.000, 1500, 500 kron. 1. »Sander di boa«, lastnika g. VI. Ilič in kpt. Va-ner. 2. »Dragor«, lastnik podpuk. Karalazovič; 3. »Loka«, lastnik Kurt Braun. 29. avgusta: I. Utešna (toložilna) dirka 1600 metrov. 1. »Kogoj«, lastnik major Mir. Kostič; 2. »Arvanjal«, lastnik kapetan Šesta; 3. »Nejtingal«, lastnik Sl. Todorovič. II. P o b e d n i č k a dirka. 2400 m. 1. »Mottyo«, lastnik kpt. Mil. Vidakovič; 2. »Petja«, lastnik Iv. Du-nič; 3. »Senkit«, lastnik podpuk. Vel. Tomaševič. Oster in strm ovinekJ lili Velika dirka čez devet zaprek. 3600 m. 1. »Sander di boa«, lastnik kpt. Vaner in g. VI. Ilič; 2. »Scamp«, lastnik Iv. Dunič; 3. »Betyar«, lastnik por. Živ. Petrovič. IV. Dirka II. kategorije (za p o 1 u k r v n e konje) 1600 m. 1. »Ždralin«, lastnik major Mil. Radovanovič; 2. »AbigojI«, lastnik kpt. Vojnišič; 3. »Doly«, lastnik major Marko Mihajlovič. V. Oficirska dirka. 3600 m. 9 zaprek. 1. »Bašlik«, lastnik kpt. Miloš Vidakovič; 2. »Titl-TatK lastnik major Mir. Kostič; 3. »Nepomuk«, lastnik kpt. Vidakovič. VI. Dirka za bos. - herceg, konje. 2400 metrov. 1. »Oazal«, lastnik Osman Hadžič; 2. »Fima«, lastnik Hadži Imšir Malkič; 3. »Lisac«, lastnik Husa Ha-lilieevič. Otuoriteu jesenske nogometne sezone. INTERNACIONALNE IGRE. PRVAK TIROLSKE V LJUBLJANI, PRVAK GRADCA V CELJU. Ilirija : I T. V., Innsbruck 4 : 0 in 5 : 1. Po rezultatih, ki jih je dosegel Innsbruck proti dunajskim prvorazrednim klubom, smo pričakovali od njega več,, kot nam je nudil v torek in sredo. I. T. V. naši Iliriji ni bil v nobenem pogledu enakovrsten protivnik, rezultati so bili izbojevani brez mnogega truda. P r v i d a n 4 : 0 (3 : 0). Postava Ilirije: Pelan — Pogačar, Pretnar I. — Držaj, Loos, Vrančić — Zupančič L, Bregar, Betetto, Oman, Vidmajer. — Po obojestranski začetni negotovosti ostri napadi Ilirije in po Omanu 1. gol. Razantni napadi obeh kril Ilirije prinesejo 2. in 3. gol (Oman). Dveh nadaljnih golov sodnik vsled of side ne prizna. Gostje se večji del le branijo in le semtertja jim uspejo kratki nenevarni napadi na gol Ilirije. — V drugi polovici približno enaka slika. Ilirija silo svojih napadov zmanjša. Po Omanu pade v 14. min še 4. gol ter po Bregarju v 26. min. še en gol, ki ga pa sodnik radi of side zopet ne prizna. Innsbruck strelja parkrat iz velike distance na Pelanov gol, potem konec. V znameniti formi so bila ta dan krila Ilirije; notranji trio je bil premalo vigran in negotov. Halfi so bili dobri. Centerhalf Loos je za Ilirijo nova dragocena pridobitev. Držaj je bil zanesljiv in dober kot vedno. Vrančič je stal preveč v defenzivi. Backa sta bila popolnoma na mestu, Pelan je svoje delo opravil z običajno rutino. Drugi dan so nastopili Inomoščani v čilejši in nekoliko boljši postavi. Tudi Ilirija je svojo postavo spremenila: namesto Pogačarja je igral desnega backa Beltram, na Loosovem mestu je bil Zupančič II., Loos pa je zavzel mesto srednjega napadalca. Tavčar, ki se z Olimpijade še ni vrnil, je tudi ta dan manjkal v moštvu. — V prvi polovici zopet velika premoč Ilirije. Oster strel Omana v 2. min. se odbije od gola. Že v 3. min. neubranljiv gol (Oman). Efektni Bregarjev šut v 11. min. donese Iliriji 2. gol. V 16. min. brani Pelan, Bregarjev solo v 20. min. brani goalman, Bregar in Loos streljata na to tik čez prečko. V 35. min. po Bregarju 3. gol. — V drugi polovici pridejo gostje bolj do veljave, Ilirija zopet popusti. Kot v 5. min. proti Iliriji konča v outu, Ilirija se v 7. min. revanšira s 4. golom. V 24. min. po levem krilu edini gol za Innsbruck. —' V Iliriji zopet izredno dober Vidmajer na levem krilu, Zupančič na desnem je bil znatno slabši kot dan preje. Loos se v napadalni vrsti ni prav znašel; vsekakor je bil kot half neprimerno boljši. Halfi so splošno, zlasti zopet Vrančič, premalo podpirali napadalce. Zupančič I. je v prvi polovici ugajal, v drugi je bil slabši. Branilca sta bila nekoliko negotova, ampak sicer na mestu. Pelan je lovil sigurno, gol pa, ki so ga dosegli Inomoščani, bi bil prav lahko preprečil. — Sodnik g. Černovie je bil oba dni prav dober. — Publike vsak dan približno 2000. Atletiki, Celje : S. K. Sturm, Graz 2 : 4 in 2 : 2. 5. in 6. t. m. je igral proti Atletiksportklubu v Celju prvak Graza S. K. Sturm. V Sturmu, ki uživa letos najboljši renome ne samo kot zmagovalec v prvenstvenih tekmah, nego tudi po Svoji res prvorazredni Zmagovalci v motociklistični dirki. igri in absolutni fairnessi,. so nastopile znane graške veličine centerhalf Diamant, krila Waldhauser in Hbl-lei’, levi back Sinkovitsch. Sturm je zmagal prvi dan 4 : 2, drugi dan je končala igra neodločno 2 : 2. Atletiki so v zadnjih mesecih pod vodstvom trenerja Diirr-schmidta mnogo napredovali. Bili so Sturmu opasen, če tudi še ne enakovreden nasprotnik, proti kateremu je bilo treba razviti vse sile. Postava Atletikov je bila v prvi tekmi razen goalmana enaka kot v prvenstvenih tekmah, drugi dan so morali nastopiti s tremi rezervami. — Potek igre prvi dan: V 15. min. zakrivijo Atletiki lasten