Poštnina piata» t goteviai.
NaroCnfna
naia letno 30 Din, petletno 15 Din, - za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
JREDN1ŠTV0~~UPRAVA: pri g. ■tenko nar. poslancu t M. Soboti telefon številka 8.
[ Stav. rač. poštne hran. 12.949
izhaia vsako nedeljo
III. LETO
Nurska Sobota, 30. decembra 1934.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draijl. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo
ŠTEV. 53
NaSe politično delovanje.
Ko zaključujemo to za Jugoslovane kritično leto, ki je prineslo poleg velike gospodarske krize, tudi £tnrt našega največjega Vodnika, se je pokazala na traku naše žalosti luč, d nam obeta svetlejšo bodočnost. Ta luč je zasvetila po dveh mesecih ?ežko prizadetemu jugoslovenskemu harodu, ki je ohranil ob najhujšem udarcu moralne sile iz živce iz ljubezni do domovine. Ta luč, ki nas je obvarovala, je temelj naše bodočnosti. JDna obsvetljuje našo trdno voljo, da nočemo na vsak način ohraniti svobodo in nedotakljivost, zajamčeno z Naravnim narodnostnim pravom. Ka-Jcor so pa pokazale skušnje v Mar-'teilleu, smo se bridko varali. Skozi ^sa leta naše svobode so strašili in ogrožali domovino z revizionizmom -n terorizmom z namenom, da bi ubili ]>no, kar so ustvarili naši dedi s krvjo in kar so utrdili z odločno voljo njihovi potomci.
Za najtežjim udarcem v Marse-lleu je nastala z našo odločno voljo nova doba v Ženevi. Tu je pokazal laš narod svojo zrelost in je s svojo 'Voljo uničil največje prijatelje sovražnikov naše domovine: revizioniste in teroriste. Naša odločna volja je po-cazala svetu, da je Jugoslavija po-rebna, da je ona država, ki vzdržuje jvropski mir. Naša država je kamen) caterega ne smejo premakniti, ker bi ';e drugače zamajal sistem, ki bi katastrofalno porušil evropski mir. To e vsekakor dejstvo, ki nas zadovo-juje, da smo zadovoljni z rezultatom tajtežjega leta v naši zgodovini.
Če se pojavljajo danes glasovi, a se je Jugoslovenska nacijonaina tranka diskreditirala v svetu, stopalo mi, ki smo vodili v zadnjih letih olitiko našega Prekmurja ponosni in odkrito glavo skozi kritični svet, akaj tudi mi smo postavili v naj-ežjem letu nàSe zgodovine kamen v aših organizacijah, katerega ne bo eč mogoče odstraniti. Potreben bo semu nadaljnjemu delovanju, ker bo lužil kot temelj. Ta temelj je duh itgoslovanske zavesti in ponosa, ki mo ga sejali in propagirali na vseh aših številnih in zelo obiskanih zbo-ih in shodih. Nočemo slaviti ob za-ljučku leta obče spoštovanega in aslužnega moža, ki je žrtvoval mno-o časa in denarja za prospeh naše-a sreza, ker ni danes to naš namen, fodčrtati hočemo le ljubezen, ki nas
je vodila pri našem javnem delovanju za naše Prekmurje.
Ako opustimo popolnoma iz vidika državno nacijonalno stranko in se dotaknemo le lokalne prekmurske politike, potem nam mora vsak priznati, da je bil poleg stvarjenja, dela in energije, tudi naš najvažnejši cilj, organizirati kmetski stan v tvor-beno maso, katero nismo samo vodili, ampak tudi združili v veliko državno telo, da bi zanj v najhujšem letu mogli doseči čimveč dobrin, ugodnosti in pomoči. Pri vsem tem delu so nas vodile besede našega blagopokojnega Viteškega kralja, da mora biti naše delo posvečeno edin-stvu In nedotakljivosti naše domovine. Tudi v bodočnost ne bomo krenili iz te poti. Nastopali bomo proti vsem ljudskim prijateljem, ki bi hoteli zanetiti neslogo v našem narodu. Naš pogled v preteklost in v bodočnost je vedno jasen. V preteklosti smo se držali načela, da se pošteno bojujemo za pravico prekmurskega naroda in mu skušamo po svejih močeh le koristiti. Pri vsem tem delu nismo nikoli gledali na politično pripadnost, ampak le na pravičnost in poštenje. Če se je v tem oziru kaj zagrešilo,, ni prišlo iz naših vrst in od naših voditeljev, ampak le od drugih osebnosti, ki bi hoteli izrabiti politični položaj.
Ob sklepu leta ne moremo govoriti o diskreditiranju našega političnega položaja v Prekmurju, ampak
Leta 1934. se je nadaljevalo raz-čiščenje političnega položaja, ki seje začelo prejšnje leto. Ves svet, zlasti pa državniki velesil, žive v nekaki stalni vznemirjenosti in v strahu pred prihodnostjo.
Svetovna politika je prišla pod vpliv zaglušljivega brnenja deset tiso-čev strojev, ki noč in dan izdelujejo orožje in strelivo za velesile in tako nehote silijo tudi manjše države k oboroževanju. Sto tisoč človeških bitij služijo tem strojem. Lastniki teh to. varn so maloštevilni, svetu nepoznani, a vendar vedno v večji meri določajo usodo vsemu človeštvu in hujskajo narode in države med seboj.
Kako malo veruje človeštvo v mir, nazorno kaže izredno veliko šte vilo novih zvez, ki so jih v letu 1934. sklenile najrazličnejše države. Take zveze sicer dajejo članicam večjo varnost, povzročajo pa tudi snovanje novih zvez in novo oboroževanje. Povsod, zlasti pa v velesilah, požira
imamo posebno zadoščenje od vseh onih, kateri so potrkali na naša vrata. Teh pa ni bilo malo. Svoj političen položaj smo izrabljali v korist našega kmeta, katerega so v zadnjih letih zadeli prav močni udarci. V posebno zadoščenje so nam pa vsi tisti siromaki, pohabljeni, slepi, gluhi, pa tudi vSl drugi sloji, katerim smo nudili pod besedo : „Državna stranka", svojo pomoč. Ta trud je naše zadoščenje-Naša borba za izboljšanje položaja ipečkega stanu bi se še pojačila, ako m nas v sredi našega dela ne zadel najhujši udarec, kakršnega ne najdemo v jugoslovenski zgodovini. Smrt našega ljubljenega kralja je popolnoma preokrenila našo smer, predvsem v ohranitev naše domovine. Tudi te globoke žalosti ne skrivamo, kar smo pokazali v neštetih komemoracijah, omenjamo jih le v dokaz čustvovanja do Kralja in domovine, katero smo rsvno mi pospeševali.
Našemu kmečkema stanu želimo v Novem letu lepše dneve. Da to dosežemo, pa moramo biti združeni v delu za domovino, ker le na ta način bo delo koristilo tudi nam.
Ne vemo sicer, kaj nam bo prineslo leto 1935, vemo pa za gotovo, da bo Novo leto prineslo vsem nam korist, če nas bo vodila tudi v bodočnosti sloga, nesebičnost, požrtvovalnost in ljubezen. S tem geslom stopamo v Novo leto in to geslo nudimo tudi vsem našim Prekmurcem.
oboroževanje naravnost strašne vsote narodnega premoženja, ali razorožitev je nemogoča, dokler se istočasno ne razoroži ves svet.
Najlepši dokaz za svetovno politično nestalnost je bila četverozveza Anglije, Francije, Italije in Nemčije, ki bi naj za dobo desetih let same urejale svetovni položaj brez czira na manjše države. Trdile so, da je nastopila nova doba v zgodovini in da je storjen važen korak v svetovnem miru. Ni pa še preteklo leto dni po sklenitvi pogodbe, že se je ta četverozveza razblinila v nič.
Ta pogodba pa je še bolj omajala zaupanje ostalih držav v velesile. Zlasti je užalila Poljsko. Ta po velikosti šesta država v Evropi je sklenila zavezniško pogodbo s Francijo takoj po svetovni vojn), ko se je morala boriti z Ukrajinci in ruskimi bolj-ševiki in še ni imela stalnih mej. Ko pa se je Poljska sedaj na znotraj uredila in ima že 33 miljonov prebi-
valcev, je po pravici pričakovala, da bi jo priznala njena zaveznica Francija za velesilo in z njo tudi tako ravnala. Ko pa Francija Poljske niti naprej ni obvestila o sklepanju četvero-zveze, ji je užaljena Poljska obrnila hrbet in sklenila pogodbo z Nemčijo, tisočletno francosko nasprotnico. Na ta način je hotela Poljska odstraniti od svojih mej nemško nevarnost vsaj za dobo desetih let in dati nemški bojevitosti drugo smer.
četverozveza je zrahljala tla za uspešno udejstvovanje eni izmed najmogočnejših držav, Sovjetski zvezni državi, ki vlada iz Moskve šestini sveta. Države Male antante so tudi z njo navezale stike, Poljska pa je v maju 1934. podpisala pogodbo s Sovjetsko državo, da se 10 let ne bosta medsebojno napadali. Julija sta Čehoslovaška in Romunija vzpostavili redne diplomatske odnose z Rusijo, samo vprašanje časa pa je, kdaj stori isto tudi Jugoslavija.
Francija je kmalu spoznala, da ji Nemčija ni prijateljica, da Italija ne misli s četverozvezo iskreno in da Anglija nima resnih namenov, podpirati francoskih koristi. Zato se je začela tudi Francija približevati Rusiji. Moskva pa se je odpovedala misli na svetovno revolucilo in želi imeti v Evropi proste roke, odkar ji preti največja nevarnost od Japonske, da bi lahko v ugodnem trenotku nemoteno obračunala z njo. Tako je nastala francosko-ruska zveza. Septembra pa je Rusija vstopila celò v Zvezo narodov.
Poljski primer je opomnil Francijo, da ne sme zanemarjati svojih najzvestejših zaveznikov, če se je mogla celò Poljska pomiriti s svojo najnevarnejšo sovražnico, Nemčijo, bi kljub svoji iskreni ljubezni in hvaležnosti do Francije mogle tem laže preusmeriti svojo zunanjo politiko države Male antante, če se Francija ne br več brigala za nje. Zato je začela Francija vneto podpirati zamisel našega blagopokojnega viteškega kralja o ustanovitvi Balkanske zveze, ki naj bi jo tvorile vse balkanske države. Jugoslavija, Grčija, Turčija in Romunija so res že vstopile v Balkansko zvezo. Odkar pa je v Bolgariji prevzel vlado Kimon Georgijev in začel boj proti makedonskim četnikom, ki so bili glavna ovira jugoslovansko-bolgarskega zbližanja, je upravičeno upanje, da se tudi Bolgarija pridruži Balkanski zvezi.
Rusko-francoska zveza in Balkanska zveza sta zelo dvignili ugled in moč Francije. Anglija pa se vedno bori proti vsaki zvezi, ki je močnejša
Razgled po svetu v 1934. letu.
od nje. Tako je začela angleška diplomacija prikrit dvoboj proti Franciji. Položaj j« bil za Anglijo tem težji, ker je zaradi notranjih bojev med narodnimi socialisti Nemčija zelo oslabela. Italija si pa zaradi svojih neuspehov v prejšnjem dvoboju s Francijo želi z njo sprave. Zato se je Anglija iz strahu pred Francijo zbližala celò s svojim tako nevarnim tekmecem na Daljnem vzhodu — z Japonsko. Francija pa je Angliji pod stavila nogo. Nahujskala je Turčijo, da je načela z Angiijo zelo občutljivo točko, namreč vprašanje Dardanel. A za Turčijo stoji tudi Rusija.
Anglija nejevoljno gleda zbliževanje baltskih držav Litve, Lotrije in Estonije, ki so imele v začetku julija skupno konferenco za ožje sodelova nje v zunanji politiki. Moskva in Polj ska se potegujeta za vodstvo teh držav ob Baltskem morju.
Tako je imela Anglija dovolj razlogov, da se s Francijo, kot tre-notno močnejšo, pogaja. Angleški vodilni krogi so spoznal tudi, da tvori Nemčija v Evropi še vedno nevarnost za Anglijo kakor na Dalnjnem vzhodu Japonska. Zato je dosegel francoski zunanji minister Barthou pri svojem obisku v Londonu velike uspehe: Anglija sicer ni sklenila s Francijo ni-kake zveze, ker noče sprejemati ni-kakih novih obveznosti, ki bi jo mogle zaplesti v kakšne evropske ob-orožane spore. Ni se pa upirala vstopu Rusije v Zveze narodov in nima več pomislekov proti vzhodnemu paktu, ki bi jamčil sedanje meje v Evropi. Nemčija in Italija sta sedaj vsaj za dogledno dobo obsojeni na mirovanje, ker se ne bosta upali spuščati v vojsko, če bi imeli zoper sebe vso Evropo. Vzhodni pakt pa bi omogo-gočll tudi Rusiji, da zajezi val rumenega mongolskega plemena, ki se vedno bolj in vztrajno približuje Evropi.
Vzhodni pakt je še seveda igra bodočnosti. Medtem opazujejo severne države, kako si gradi Anglija letalska oporišča ob Baltskem morju, Rusija pa proti Belemu morju in Finski. Zato pripravljajo Norveška, Švedska, Danska in Finska skupen obrambni načrt in zvezo za morebitno vojno nevarnost.
Ravnokar je preteklo leto ko je bilo v svetovni politiki izredno burno. Večkrat je samo za en las manjkalo, da ni izbruhnil krvavi ples. Da se to ni zgodilo, se mora Človeštvo predvsem zahvaliti našemu viteškemu kralju, ki je kot prvi borec za mir moral pasti po roki, plačani od temnih sil.
Mi Jugoslovani se zavedamo velike žrtve, ki jo je doprinesel naš veliki Mučenik in zato vemo samo eno — trdno in povsod bomo čuvali našo drago Jugoslavijo.
Znameniti osvetek Piiconske gmajne.
Pred ednim letom svetila je Pii conska ev. gmajna 150 letnico obstoja gmajne. Točno na edno leto potem pa se je dovršila zidave cerkvi, to je pred 150 letmi i posvečenje dograjene cerkvi, ki ešče i dnes obstoji) zgodilo se je 8. decemra J784. na prvo adventskp aedelo. Drügo posvet-šenje cerkvi, ki je bila prenovljena in v denešnji stan postavljena, vršilo pa se je 23. dee.. 1909. tak pred točno 25, letmi. Ta dva datuma, to je obletnico prvoga posvttšenja pred 150 letmi i drügo posvetšenje pred 25 letmi je cela gmajna z dostojnim jubi-larnim osvetkom posvetila 1 to dneva 22. i 23. decembra 1934.
Na te osvetek se je odzvao po-zvanji prezvišani gospod škof dr. Pop Filip iz Zagreba, ki je na predvečer osvetka lepo versko predavanje imeo v cerkvi, ki je do zadnjega kotička bila napolnjena z gmajnari i narodom raznoga vadlQvanja.
Gospod škof se je iz Ormoža pripelao z autojom v spremstvi gosp. seniora Kovača. Točno ob šesti večer je stao pred vratmi cerkvenoga parka na močno razsvetlenom tereni auto z gospodom škofom, gde ga je v imeni upravne občine sprijal i po-zdravo predsednik občine i farni inšpektor gosp. Kuhar v navzočnosti vsej bližanji gasilski čet in občinstva. Med špalirom gasileov ide gospod škof do cerkvenj vrat, gde ga v imeni draštva evang. mladine sprimle gdč. Gorčan iz Poiane i izroči šopek, v imeni farnega evang. ženskogadrti-štva pa pozdravi ga. Rat kaj o va kak predsednica tega driištva, v ime-
ni cerkevne občine pa gosp. Luthar dühovnik. Na vsej pozdravaj i prisrčnem sprejemi se gospod škof najtop-leje zahvalo, šo na stan gospoda dü-hovnika, po tistom taki v cerkev ob držat verski večer.
V nabito puni cerkvi je pevski khoruš Püconske gasilske čete odpro osvetek za to priliko odbrano pesmov. Duhovnik Luthar z molitvo jo odpro verski večer po šterom prezvišeni škof obdržao je verski večer. Predavanje je teklo z vsebinov pomena in namena Gustav Adolfajjmštva z važnostjo na obstoj, napredek i vzdrža-nje vere avgsburske vereizpovedi. Do konca zanimivo predavanje gospoda škofa so navzoči res z uživanjem poslušali, štero so gospod dühovnik s primernim govorom zaključili i navzoči predavanje z zadovolstvom za-püstili.
Med poediniml točkami verskoga večera se je lepo izkazo pevski moški khor gasilske čete v Püconci kak tüdi kombinirani mešani khor pod vodstvom gospoda farnega kantora kantora O š v a t a. Pri sprejemi pred cerkvov je pod vodstvom kateheta Jonaš Štefana dve lepi pesmi spevao predanovski moški khor.
Po verskom večeri je bila na čast gospoda škofa večerja pri gosto-lfibnoj hiži gospoda d&hovnika, pri šteroj bili so navzoči tüdi cerkevni funkcionarje.
Na den osvetka, 23. dee. ob 9. vöri se je začela boža sveta slfižba, k šteromi sta bila navzočna tüdi oba predsednika našega prekmurskoga seniorata kakti g. senior Kovač i g. senioratni inšpektor Benko, nar. poslanec. Sltižba je tekla v d&hi 150
letnoga obstoja Püconske ev. cerkve Osvetni i lepi govor je imeo gospoc škof, ki je poteko pod vtisvm naj. globšega zanimanja pri navzoči brej razlike na narodnost i vero. Molitev imeo je g. senior, historijo cerkve pa g. dühovnik. Pevski khor je med po-edinimi ročkami programa še lepše spevao kot na predvečer. Konec bož< slGžbe fcüo je ob 11.15 po šterom s< je g. škof pred vratmi cerkve v navzočnosti cerkevnih funkcijonarov občinstva spominal blagopokojnega vitezkoga kralja Aleksandra I. Zjedi-nitelja z „Slava mu" klicom i z „Žfc vio" klici mlademu kralju Petru II. pc šterom bila je poslana na kraljevsk dvor i kraljevsko namestništvo sledeča brzojavka :
Kralj. Regentskom Veču
Beograd
Prilikom proslave stopedeset godišnjice os večenja e vangelišk« cerkve Puconci Prekmurja više hil-jada skupljenih vernika šalju svorr ljubljenom mladom Kralju Petru II in Regentskom Veču tople izraz« iskrene vernosti i vdanosti.
Evangelički Biskup Dr. Popp is Zagreba, Mestni duhovnik Luthar Narodni poslanik Benko.
Poslani bili so ešče i brzojav sledečim ministrom :
Ministru predsedniku Bogoljut Jevtiču, Ministru pravde Dragutint Kojiču, Min. socijalne politike Dragu< tinu Marušiču, Ministru financ Milani Stojadinoviču, Ministru prosvete Šte-van Čiriču.
Po lepem osvetku vršil se jj sküpen obed pri gost. Kfihar po šterom se je gosp. škof v spremstvu gg seniora i nar. poslanca ob 14. vör: odpeljal.
Vsa Sloveniia zahteva popolno dr2. real. gimn. v M. Soboti.
Neumorno delo Kluba prekm. akademikov. Spomenice In akdle za priborltev popolne gimnazije se nadal|u|eio. Leto 1935. mora prinesti Prekmurju popolno gimnazijo.
Stremljenje po popolni gimnaziji je bilo že od dneva osvoboditve naš cilj. Za ta cilj smo se borili, od tega cilja ne odnehamo, ker smatramo, da je ta naša zahteva pravična in za tako velik teritorij življenska potreba. Da pa ravno Klub prekmurskih akademikov kaže tako veliko požrtvovalnost in delavnost, ki ne štedi s trudom, je vredno vse časti in pohvale. Morda bi bilo to vprašanje že davno rešeno, ako bi se ne našlo ljudi, ki so imeli posebne vzroke, da so skoraj uresničene naše sanje razblinili in s tem uničili trud našega narodnega poslanca. Dolžnost nas vseh
Kmetska trdovratnost.
(Nadaljevanje.)
„Nič posebnega", meni gospod, ko najde. „Kar v deseti oddelek pojdi 1"
In je vse razsojeno ? se začudi Hudnik. Vse I Kaj misliš, da bodo še s Tolminci čas izgubljali, ko jim dajo že drugi opraviti, da ne vedo, kje jim glava stoji I
Toda, če mu je bilo že tu, kakor da le mora biti kakšna pomota v računih (njemu v dobro) — ko stopi v deseti oddelek, kar ne dvomi več. Tri sto ... 1 Ce sem jaz to zaslužil, naj me precej. . . !-vzklikne in komaj zatre, kar se tu gori več ne spodobi.
Skratka : nepopisno lepo I Tista vrata tam zunaj so tako rekoč samo vhod v ta brezkončni prostor ; tu pa: palače vrtovi, ceste, vode, jezera, pa
spet palače, vrtovi, jezera, vode, ceste . . . In on Hudnik, da naj kar izvoli, kako in kam, pravi nadzornik, njemu doslej še po imenu neznan svetnik: ali palačo ali hišo, ali na hrib ali v dolino, ali pri cesti ali sredi vrtov?
Tam da bo, če že ni razločka na vrtu, kjer je tako blizu do tega ljubeznivega potočka. „Prav I" prikima nadzornik, zamahne s palčico in že stoji tam hišica, tako nova in lepa, da se Hudniku, kar milo stori. In kar milo mu je tudi, ko zagleda nebešča-ne, kako s tihimi in blaženimi obrazi stopajo po belih poteh in poslušajo muziko in petje angelčkov božjih, ki so jih prepolne vse veje . . .
No, kar se tiče te muzike in petja tudi Hudnik ne more tajiti, da ni lepo, čeprav je slišal že tolminske veterane. Samo . . . kako bi rekel ? . . . pol ure poslušaš, pa ti je
nekako dovolj... Bo pač tako : vse življenje si bil vajen, da si imel kaj v rokah, tu pa naenkrat nič in nič . . .
Ne da bi si upal priznati, ga obide nekak dolgčas ... In nehote jo zavije nazaj proti svoji hišici. Tu sede kraj potoka in opazuje ribice, kako se pode po njem. Kako bi bilo šele domače, če bi se ob vodici še kak mlinček vrtel — tu gori-le za tem ovinkom, na primer 1 se mu kar samo izvije iz prsi. A glej — komaj izgovori, že se vrti mlinček, in prav tam, kjer je rekel . . .
Ohol Tako je torej pri vasi veselo ostrmi Hudnik. Potem prosim pa kar še malo brvi čez potok, nekako takšne, kakor je bila ona v grapi, ki sem si na njej menda tisto zadnjo svojo noč nebesa zaslužil, ker drugače res ne vem, kdaj bi si jih bil. . . No, pa tudi brez tega je
bila prav za prav le čez vse lepi tista noč . . . Mej dun ! če veš, di tudi še komu drugemu prav tako žal tava prede, kakor tebi samemu
In tako se zamisli nazaj v tist< spomine — ki pa so seveda samo št šegavi in brez vse človeške hudobij« — da še opazi ne, kako že leži če, vodico zahtevani hlod . . .
I, zdaj bi bilo treba pa še same Rineža 1 de Hudnik, videč ta novi ču dež, glasno zasmeje. In ali verjamet* ali ne: komaj Hudnik izgovori - ž< prihaja sem po cesti od vrat v deset oddelek sam boter Rinež.
„Ali si ali nisi ?" ostrmi Hudnil in mu naglo stopi naproti, prožeč m' desnico v pozdrav; zakaj vse sovra štvo je bilo s telesom vred ostal« doli na svetu.
„Sem I" pravi Rinež in mu vrni pozdrav.	(Dale)
je, da po svojih močeh podpiramo io akcijo. Da bo pa delovanje Kluba prekmurskih akademikov poznano vsem, priobčujemo spomenico, odposlano Kraljevski vladi v Beogradu z vsemi podpisi I
Kraljevski vladi v Beogradu!
Tradicionalna želja prekmurskega ljudstva po državni popolni gim naziji v Murski Soboti je bila upoštevana samo dve leti. Potreba, zajeziti madjarsko ekspanzivnost,
zaradi politične preteklosti in njenih vplivov nujna potreba po do mači inteligenci,
najmanjši letni prirastek na inteligenci v vsej Sloveniji, gimnazijski okoliš s 129 000 prebivalci,
pregosta naseljenost (100 na km2) in nerodovitnost tal, prevelika oddaljenost od drugih gimnazij in revščina ljudstva,
vzorna rešitev državljanskih dolžnosti finančnega značaja, ki so kljub nerodovitnosti tal odmerjene po v Sloveniji največjem davčnem količniku, zakonite predpise presegajoče šievilo učencev za otvoritev petega razreda, so glavni argumenti za slovensko gimnazijo, kakršno je prekmursko ljudstvo zahtevalo januarja 1919 od madjarske vlade,
z izrecno pripombo, da bo pri svoji zahtevi vztrajalo tudi v slučaju, če dodeli Vrhovni svet v Parizu Prekmurje kraljevini SHS.
Ti argumenti predstavljajo potrebo po državni popolni gimnaziji v Murski Soboti kot
nacionalno, kulturno in gospodarsko nujnost,
zaradi katere zavzema gimnazija v Murski Soboti izjemne mesto v vrsti vseh nižjih gimnazij v državi.
V	prepričanju, da more le plodonosna rešitev prosvetnih potreb na šega ljudstva v Prekmurju ustvariti tesno zvezo z življenjem, delom in hotenjem slovenskega naroda
in da bo prisrčna povezanost vseh edinic od najmanjše do največje najtrdnejša osnova za lepo in srečno bodočnost Jugoslavije
se zastopniki slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja pridružujemo
v akciji Kluba prekmurskih akademikov izraženi zahtevi prekmur skega ljudstva,
da kraljevska vlada takoj odobri kredit, s katerim se za šolsko leto 1935 36 zasigura otvoritev petega razreda na državni gimnaziji v Murski Soboti in
da za trajnö zagotovi, da se ta gimnazija v štirih letih postopoma razvije v državno osemrazredno gimnazijo.
V	Ljubljani, Mariboru in Celju, meseca decembra 1934.
Dr. Gregor Rožroan, škof ljubljanski, Fran Ramovš, rektor univerze Kralja Aleksandra I, Dr. Iv. Tomašič, škof lavantinski, Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, Mesto Celje, Mesto Ljubljana, Mesto Maribor, Znanstveno društvo v Ljubljani, Županska zveza dravske banovine, Slovenska Matica, Zveza društev Šola in dom, PEN Klub Llubljana, Narodna galerija v Ljubljani, Slovenska Šolka Matica, Glasbena Matica v Ljubljani, Advo katska komora v Ljubljani, Zdravniška Zbornica, Delavska zbornica v Ljubljani, Inženjerska komora v Ljubljani, Udruženje jugosl. inženj. i arhitekta, Jugoslavenska strokovna zveza v Ljubljkni, Narodna Odbrana (Oblastni odbor), Zbornica za TOI, Narodna strokovna zveza v Ljubljani, Kmetijska družba v Ljubljani, Zadružna zveza v Ljubljani, Strokovna komisija za Slovenijo, Apotekarska komora, sekcija za dravsko banovino, Jug. prof. društvo sekcija Ljubljana, Muzejsko društvo za Slovenijo, JUU sek. za dravsko banovino, ZKD (Zveza kulturnih društev), Ferijalni Savez za dravko oblast, Ljudska univerza v Ljubljani, Društvo Pravnik Ljubljana, Jug. novinarsko udruženje, Ljubljana, Filharmonična družba, Družba sv. Cirila in Metoda Ljubljana, Kolo jug. sester, Zveza industrijcev za dravsko banovino, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, Cankarjeva družba, Zveza kmetskih fantov in deklet, Gospodarska zveza v Ljubljani, Katoliško stare šinsko društvi, Splošno žensko društvo, Muzejsko društvo, Maribor, Društvo sodnikov, sekcija Lubljana, Družba sv. Mohorja Celje, Društvo prijateljev pravne fakultete, Del. telov. in kulturna zveza Svoboda za Jugo slavijo, Pedagoška centrala Maribor, Glasbena Matica Maribor, Umetniški klub Brazda, Vzajemnost, društvo duhovnikov, Klub književnikov v Mariboru, Starešinsko društvo v Mariboru, Akad. akc. za univ. bibl. v Ljublj.
Naša nova vlada.
Gospodu Bogoljubu Jevtiču se je posrečilo sestaviti novo vlado, od katerega pričakuje naš jugoslovanski narod mnogo dobrega, saj so v vladi razmeroma mladi možje, ki so znani kot odlični in energični narodni delavci. Da omenimo le nekatere.
Finančni minister g. dr. Milan Stojadinovič je doma in v tujini poznan kot odličen finančnik. Poznan pa je tudi našim Prekmurcem že iz leta 1923, ko je bil med nami. Takrat je bil nosilec liste radikalne stranke za mariborsko okrožje, gospod Benko Josip, sedanji naš poslanec pa je bil kandidat za naš srez. Kakor vidimo že iz tega, obstojajo med njima prav dobre zveze in odnošaji, ki bodo v bodočnosti igrali veliko vlogo v pomoči za naše Prekmurje.
Gospod finančni minister nam je bil že leta 1923. prav iskren prijatelj, vedno naklonjen in prav raditega pozdravljamo njegov vstop v vlado z odkritosrčnim veseljem in z upom v lepšo bodočnost.
Ministru za socijalno politiko g. Dr. Drago Marušiču so znane vse naše prekmurske težnje. Kot ban naše dravske banovine je stal ob strani, vedno pripravljen, da nudi najmlajšemu Benjaminu naše domovine pomoč.
Našemu poslancu je ravno radi njegove plemenitosti in spoznavanja socijalnega položaja Prekmurja uspelo, ker je naletel na moža visokega obzorja z vso tankočutnostjo za malega človeka, da je dosegel za naš srez gledé splošne koristi in koristi poedinca prav velike koristi. Ako je zamogel biti nam zaščitnik In podpornik kot ban, si prav lahko tolma-
čimo danes njegov visok položaj tudi v nezmanjšani meri v nato korist. Že dejstvo, da je bilo usmerjeno njegovo delo v korist našega delavstva to lutate, nam daje popolao zaupanje, da so prišli v vlado ministri, M bodo delali za narodni dobrobit. Ott njega pričakujemo, to bo podprl akcijo »a čim hitrejlo zgraditev Deterehega doma v Murski Soboti.
Prav tafco nam )e poznan še Iz prejšnjih časov minister vojske In mornarice, general Peter Živkovic, ti je bil že tudi ministerski predsednik. V vladi je tadi dr. Svetistev Popovič, minister za šume hi rudnike, ki je star in iskren prigateq naie ožje domovine ter eden najboljših spozna, valcev slovenskih razmer. Dragi ministri so: VelimirPopovičaa notranje posle, dr. Lfadevtt Ane* za telesno vzgojo, Stevan Čtrič za prosveto, dr. Dragutin Kojč za pravosotfje, «r. Milan Vrban č za trgovino in industrijo, ini Dimitrija Vajič ta pt«n*t, dr. Dragutin Jankovi* za kmetijstvo, dr. Hasan begovič brez portfelja in dr. Marko Kožulj za graftaje.
Zunanji listi povdarjajo z zadovoljstvom novo jevUéews vlado In posebno podčrtavajo, da je Jiet«č sestavil novo vlado iz ntfajSHi politikov, ki niso vezani po tradicijah fx preteklosti.
Iskreno se tedaj veselimo srečnega razvoja dogodkov v Beograda. Naša nova vlada nam jamči za pto-dovito sodelovanje pri pomirjenju dn-hov v Srednji Evropi, jam« pa nam tudi s sposobnostjo naših ministrov, da se bo stanje gospodarske politike zboljšalo.
Dorrete ve sei
To spomenico je Klub prekmurskih akademikov dne 22. decembra 1934. odposlal kraljevski vladi v Beograd.
Enako spomenico, in sicer prav tisto, ki je izstavljena v izložbi trgovine Kr. Hirschl na Aleksandrovi cesti v Soboti, bo v prvi polovici januarja 1935. dvorna dama gospa dr. Franja Tavčarjeva izročila osebno Nj. Vis. knezu Pavlu, prvemu kraljevemu namestniku. Ob isti priliki bo na svojo lastno željo predela Nj. Vel. kraljici Mariji posebno pismo Kluba prekmurskih akademikov.
Izgleda torej, da si bomo Preknrurci v novem ietu vendar priborili svoj najvišji kulturni zave d.
—	Podporna akcija občinskega predsednika g. Hartnerja.
Božična podporna akcija, katero je podvzel g. Hartner, je obrodila prav krasne sadove. Akcija je pripravila veliko živil, oblek hi perila. Bila je pa tudi prav potrebna. To se je videlo na dan razdelitve. Prosilo je za pomoč kakih 100 družin, ki so bile res v veliki stiski in potrebi. Za 100 družin pa je že potrebno ogromno blaga, da se uboge občane vsaj za silo pomiri, zakaj to je že 400 do 500 oseb. Da so bili božični prazniki tako lepi, je prav gotovo mnogo pripomogla ta akcija, ker danes vemo, da so z nami praznovali te praznike tudi siromaki. Res nobeno delo ni težko, če ga vodi ljubezen.
—	Božičnica. Evangeličansko žea-sko društvo, verno svoji 35 letni tra* diciji, je tudi letos priredilo v nedeljo dne 23. t. m. v evang. cerkvi božični-co. Ob času, ko so reveži najbolj potrebni pomoči, jim je žensko društvo priskočilo na pomoč in obdarovalo 45 otrok s toplo obleko in s čevlji.
Propagandni billard turnir. Športni klub Mura priredi v kavarni Faflik propagandni billard turnir, ki obeta biti z ozirom na veliko zanimanje, nad vse zanimiv in napet.
■ ' i . . : i" t q
%J ji .SJfai-Q
—	Zahvala. Evangeličansko žensko društvo se tem potoni iskreno zahvaljuje vsem, ki so s prispevki pripomogli božičnemu obdarovanju revnih otrok.
—	Promocija prvega doktorja mursko-soboške gimnazije. Prav
za Božič je bil promovlran za doktorja medicine g. Pintarič Janez iz Bogojiae. Od vseh naših dijakov, Id so študirali na naši gimnaziji, je on drugi, M je s promoviranjem odlikoval naš najvišji kulturni zavod. Bil je vedno vesten, vzoren in odličen dijak. K velikemu uspehu mu prav iskreno čestitamo.
—	Zahvala. Smatram «a prijetno dolžnost, da se v imenu občine kakor tudi v imenu obdai^enih siromakov Murske Sobote vsem plemenitim darovalcem, ki so se v tako lepem številu odzvali mojemu pozivu in ki so na katerikoli način moralno aH mate-rijalno podprli božično nabiralno akcijo, najtoplejše zahvaljujem ždefrjta obenem Srečno novo leto! — Predsednik občine: Hartner.
—	Občinski urad velike občine M. Sobota naznanja cenj, občinstvu in trgovcem, da se vrše v letu 1935. v veliki občini M. Sobota, sledeči živinski, konjski
in kramarski sejmi : Dne 7. januarja (pondeljek) živinski in konjski, dne 4. februarja (pond.) živinski, konjski in kramarski (Fašinsko), dne 4. marca (pond.) živinski in konjski, dne 1. aprila (pondi živinski, konjski in kramarski (Car-no), dne 6. maja (pond.) živinski, konjski in kramarski (Jurjevsko), dne 3. junija (pond.) živinski in konjski, dne 1. julija (pond.) živinski, konjski in kramarski (Ivanj-sko), dne 24. avgusta (soboto) živinski, konjski in kramarski (Ber-talanovo), dne 2. septem. (pond.) živinski in konjski, dne 15. oktobra (torek) živinski, konjski in kramarski (Terezinovo), dne 4. novembra (pond.) živinski in konjski, dne 6. decembra (petek) živinski, konjski in kramarski (Miklavževo).
—	Prida« gospodinj« vedno skr
bi, da imajo člani družine čisto in sneinobelo perilo. Zato pere dosledno le z Zlatorog ovim terpentinovim milom. Zt«torog-ovo terpentinovo milo ni samo le res dobro, temveč je v rabi tudi zelo izdatno in ne ško duje niti najfinejšemu perilu. Kdor hoče dobro in poceni prati, ta pere le z Zlatorog-ovim terpentinovim milom I
—	Štefanovo. Stara je že ta tradicija, dajo na Štefanovo zavijemo v gostilne in se ob hreščeči harmoniki ia klarinetu malo pozabavamo, posebno ie, če je na mizi žlahtna kapljica. Z nami pridejo tudi Micke in Ančke ter godovniki, ki so še najbol upravičeni, da se malo navlečejo in naplešejo. Micke v začetku sedè malo bolj sramežljivo in le z enim očesom tako »izpod čela" opazujejo vitke fante. One seveda ne plešejo, ker ne znajo. Ampak, ko harmonika tako lepo zategne in klarinet tako nežno zapiska, je le težko odpovedati se skušnjavi In pomiriti noge, ki že pod mizo udarjajo takt poskočne mazurke. Ko pride fant, mu že sama zleti v naročje. Pa se stisneta v začetku bol neSno, potem močneje, da postaja ljubezen vedno bolj vroča. Sladko vince, pa tisti nežni pogledi in objemi, „šment", koga ne bi premotilo. Pa so med njimi tudi taki, ki jim ta ka nežnost ni všeč. V srcu jih dav in čakajo le ugodne prilike, da bi porajajočo ljubezen presekali s kakim ostrim nožem. No, tudi za to se najde prilika, ampak bolj požno, po polnoči, ko je vince pogrelo cel život. — Harmonrka potihne, nastane krik in vik. Fantje se zgrabijo, pa gre iz kota v kot. Močna klofuta in dobra brca v pravo mesto vname ali pomiri razgreto kri. No, včasih krvavi tudi bedro, kakšen odnese tudi „šnit" v pleča, pa to so samo stvari, ki se lahko ozdravijo bolj tajno, v dišečem senu, če je bilo dobro spravljeno. Zdi se nam, da so bili tudi takšni slučaji, pa je šlo le za ljubezen. Ta pa mora biti vedno le vroča. Letos smo s rezultatom ie precej zadovoljni. Razen kake klofute, ki pa je že pozabljena, se ni zgodilo ničesar, kar bi bilo vredno staviti v Štefanovo kro-
Naročnikom „Murske Krajine"!
"Postrgajmo stari kvas".
Ob sklepu leta smo 1 Da bomo lahko želeli vsem našim naročnikom vso srečo pri živini, na polju v vinogradu, posebno pa še ljubo zdravje v družini, vam kličemo: „Postrgajte stari kvas". V naši knjigi se bliičijo velike številke, ki zahtevajo poravnavo dolga.
Povsod mora biti človek točen plačnik, če hcče imeti kredit. To velja tudi pri nas. Poravnajte torej čimprej naročnino za „Mursko Krajino", da bomo ostali tudi v bodočnosti iskreni in odkritosrčni prijatelji 1_
niko. Tako nam javlja tukajšnja bolnica. Informirali smo se tudi na sodišču in policiji, pa je vse čisto.
—	Zborovanje konjerejcev bo v nedeljo dne 30. t. m. v gostilni Bac v M. Soboti. Ob tej priliki se bo ustanovila konjerejska podružnica za So-botški srez z odseki za težkega in ahkega konja. Vabljeni so vsi konje rejci.
- Prošnje za gradbo silosev je treba čimprej predložiti. Tiskovine in navodila so v občinskih uradih.
—	Silvestrovo društva »Soče*. Na Silvestrovo vabi društvo Soča vse svoje člane, prijatelje in znance k Fllsarju. Ne bo programa in ne vstopnine. Potrebno pa je, da se ob sklepu leta zopet enkrat vidimo v velikem številu.
—	Spremembe občin v dolnje-lendavskom srezu. Z odločbama z dne 14 nov. 1934. IV. br. 3521 in IV. br. 3574 je ministerstvo notranjih poslov na osnovi §§ 138., 10. in 139. zakona o občinah in razsodb državnega sveta z dne 8. sept. 1934. izreklo, da odredbe točk. 5., 7., 8. in 10. ter štev. 5. iz § 1. uredbe z dne 31. marca 1934. ne veljajo, kolikor se nanašajo na bivše občine Gaberje, Hotiza, Kapca, Kot, Dolnji in Gornji Lakoš in Dolga vas ter naselje Tri mlini. Na podlagi teh odločb sta ukinjeni novi občini Hotiza in Lendava okolica. Njih sestavni deli preidejo I nazaj v one občine, ki so bile usta novljene z uredbo min. noir. poslov in sicer : Hotiza, Kapca in Kot ter bivše občine Dolnji in Gornji Lakoš ter Gaberje iz občine Lendava okolica v občino Gaberje; bivši občini Mala Polana in Velika Polana iz občine Hotlze v občino Poljana; bivše obč. Banuta, Genterovci in Zamostje iz obč. Lendava - okolica v občino Genterovci.
—	Za vinski sej m in razstavo, ki se vrši dne 3. januarja 1935 v Ivanjkovcih, je prijavljeno blizu 1500 hI. vina letnika 1934 in nad 200 hI. vina iz letnikov 1931, 1932 in 1933. Vina so iz najboljših vrhov Ormolko-Ljutomerskega vinarskega okoliša. Cene, ki se zahtevajo so največ 6-7 Din. Kake specialitete so nekaj višje.
—	Požar v Martjancih. Minolo nedeljo je nastal v Martjancih požar in to pri pos. Hekliču. Takojšnji pomoči domačih in bližnjih gasilcev je uspelo omejiti ogenj. Ogenj je uničil 8 q slame in nekaj gospodarske opreme. Večje škode ni bilo.
VSAK TEDEN ENA.
V šoli obravnavajo Slavonijo. Učenci potujejo po zemljevidu ter opazujejo velike njive, na katerih raste največ koruze, s katero krmijo svinje. Omenjajo tudi velikanske gozdove, kjer rasto mogočni hrasti, ki obrodé tudi dosti želoda, Istotako za pitanje svinj.
Učitelj, ki je smatral, da je za dostno povdaril glavno panogo kmetijstva v Slavoniji, vpraša učence:
„S čim se tedaj pečajo v Slavoniji?"
„S svinjarijo," odgovori ena iz med učenk.
—	Samarljanskl tečaj v Križevcih. Tudi pri nas se je otvoril sama-rijanski tečaj. Priglasilo se je 61 gasilcev, kateri so se redno udeleževali predavanj banovinskega zdravnika dr. Rituperja. Tečaj je pričel dne 11. nov. in končal 23. decembra. Ob sklepu je imel g. Džuban krasen govor.
—	Pošta in telefonska postaja v Šalovcih. S preselitvijo pošte iz Vel. Dolenc v našo občino, so se izpolnile naše želje. Preselitev se je izvršila pred par meseci. S pošto pa smo dobili tudi telefonsko postajo, katero bo naš občinski odbor dne 29. t. m. slovesno otvoril.
—	Tropovska gasilska četa. Na Božič je priredila tropovska gasilska četa igro, ki je bila izborno podana in je tudi prav dobro uspela. Življenje te čete je zelo pestro, živahno in de lavno. Želimo, da bi tudi v bodočnosti ostalo na tej višini, saj agilnosti in dobre volje ji ne manjka.
—	Zabava tišinske čete. Na Štefanovo je priredila tišinska četa do mačo zabavo, ki je imela samo ta namen, da bi člane povezala v prijateljsko in tovariško celoto, ki je pri vsakem društvu potrebna. V lepem poteku domače zabave so bile izmenjane marsikatere misli, ki bodo delovanje naše gasilske čete še povečale. Sicer smo z našim delom prav zado-voljni. Poleg naše gasilske dolžnosti, izvršujemo v četi tudi še važne naloge, predvsem ljubezen do našega vladarja in domovine, skrbimo pa tudi za kulturno izobrazbo našega članstva-
—	Cankova. V nedeljo, dne 16. t m., ko se je tu vršila zaprisega vseh vojnih obveznikov bližnjih občin, so mladeniči in možje iz vasi Sv. Jurija korporativno prišli k prisegi. Na čelu te zavedne čete je vihrala naša tro-bojnica, katero je s ponosom in samozavestjo nosil navdušeni član Sokola in gasilne čete Skraban Rudolf. Godba gasilske čete Sv. Jurij je med potjo Igrala vzpodbujevalne koračnice. Vsa čast takšnim zavednim možem in mladeničem-vojakom, o katerih smemo upravičeno trditi, da so se v polni meri zavedali važnosti prisege, katero so položili, čudno se nam je vsekakor zdelo, da se niso ne možje, ne mladeniči nobene druge občine in tudi ne vasi spomnili, da bi bili z zastavo na čelu prikorakali k prisegi. Vrli Jurjevčanje so nam s tem dokazali, da se prav jasno zavedajo pomena zadnjjh besed umirajočega Kralja In da bodo te besede vedno izpolnjevali. Radi tega jim kličemo: Le krepko in složno naprej 1
Gornja Lendava :
—	Božičnica. Na Štefanovo je bila običajna božična obdaritev revnih otrok tuk. narod. šole. Letos je bil Božiček izvanredno radodaren. Poklonil je nad 120 revnim otrokom raznovrstnega perila in oblek. Božičnico so znatno podprli Ciril - Metodova družba, ki je poslala raznega blaga v iznosu 400 Din ter gotovine 200. Din. Izdatno darilo je poslala letos tudi kr. banska uprava in sicer 12 kg raznega blaga za obleke in spodnje perilo. Tudi domača denarna zavoda sta z denarnimi zneski priskočila na pomoč. Vsem navedenim, ki so na tak plemenit način pripravili najrevnejšim otrokom božične veselje, bodi tem potem javno izrečena najiskenejša zahvala. — Šolsko upraviteljstvo.
—	Tečaj za matere in odrasla dekleta. Skrbna mati, ki hoče dobro vzgojiti svojega otroka, mora vedeti, kako ga je treba hraniti, oblatiti, čedltl In kopati, kako je otroka pestovati, ga vaditi v hoji, ga poučevati v govoru. Paziti mora na dobro spanje in sploh na njegov dušni in telesni blagor. Vedeti mora tudi, kakšni so prvi pojavi in znaki otročjih bolezni, da ne zamudi pravega trenutka, ko je treba klicati zdravnika. Vse navedeno znanje bodo matere in dekleta pridobile v tozadevnem tečaju, ki ga na-merava pri dovoljnem številu intere-sentinj pričeti tuk. zdravnik g. Dr. Lukman. Pričetek tečaja pravočasno javimo.
—	Trimesečni gospod, tečaj prične v petek 4. januarja 1935 v prostorih g. Šeruge (na pošti). Vsa priglašena dekleta naj ta dan zanesljivo pridejo.
cp družabnik ali kompanjon z ____ UB nekaj denarjem, za razpošiljanje patentnih predmetov. Za odgovor je prtložiti znamko. Naslov se dobi v Upravi.
Sprejme
lavna borza dela - ekspozitura u Murski Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu. Iščejo delo moški : 36 hlapcev In delavcev, 2 opekar. kurjača, 3 kovači,
1	mehanikar, 1 klepar, 1 diplom, stroj, tehnik, 8 stroj, ključav. pom., 12 mizarjev, 1 kolar, 1 gaterist, 1 tapetnik, 5 krojačev, 1 čevljar, 4 mlinarji, 4 peki, 2 natakarja, 10 zidarjev, 1 slikar,
2	tesarja, 1 knjigovodja, 8. trgov, pom., 17 težakov, 3 priv. uradniki, skupaj 125 moških delavcev; 2 polj. delavki, 1 vrtnar, delavka, 13 služkinj, 1 kuharica, skupaj 17 ženskih delavk, Delo dobi : 1 služkinja.
Naie prekmursko delavstvo.
Potrebno je, da ob Novem leti iznesemo v listu kratko sliko o tisten dslu našega prebivalstva, ki mors odhajati leto za letom s trebuhom z i kruhom v daljni svet, če hoče ohra niti sebe na tako gosto naseljenen ozemlju, ki meri le 934 km2. Naši Prekmurje res ne more samo preživet 100 000 prebivalcev, zato odhaja skon 1 desetina vsega prebivalstvu v sve za zaposlitvijo.
Danes pa je taka zaposlitev sil no težka. Agrarna reforma je prece
okrnila veleposestva v naši državi tako, da je upanje na zaposlitev pri nas silno težko. Če pa potrebujejo naših delavnih moči, potem je njih zaslužek radi cenejših poljskih pridelkov in radi racionalizacije zelo majhen. Našim poljskim delavcem ostane tedaj edino pot v Avstrijo, v Nemčijo ali v Francijo. Toda pri zaposlitvi v Nemčiji in v Franciji je naletelo naše delavstvo na ovire. Ker vlada že povsod kriza, imata Nemčija in Francija sami brezposelno delavstvo, ki izpodriva naše ljudi od zaslužka. Prav radi tega pa iščejo zaslužka delavci pri naši sosedi Avstriji, kjer se vdinjajo pri kakih večjih posestnikih. Nastale pa so težave tudi tu. Za prekoračenje meje so bile izdane dvovlastnikom, kmetom in delavcem prelazne karte, katere so pa bile mnogim zopet odvzete. Ta udarec je zopet zadel naše delavstvo. Naš poslanec se je mnogo trudil za prizadeto delavstvo, ni pa uspel, kar je pač razumljivo pri takem političnem vrvenju kakor ga je imela Avstrija v zadnjih letih.
Poleg vseh teh težav, ki ga ima naše delavstvo pri zaposlitvi ga obremenjuje še povratek v domovino. Ko se vrača s svojim pičlim zaslužkom domov, mu povlaščena vožnja vgasne in mora plačati celo voznlno.
Vse te ovire in težave tlačijo naš delavski stan, ovirajo njegov zaslužek in kličejo po odpomoči.
Celo zidava našega Delavskega doma v Murski Soboti je naletela na ovire. Pričakovalo se je, da bo Izse-Ijeniški komisarijat prispeval za to zgradbo 200.000 Din. Toda ta komi-sarjat je dal za poplavo 6 miljonov Din in ne more prispevati za Dom. Upamo pa, da bo našemu novemu ministru za soeijalno politiko, Dr. Drago Marušiču uspelo, pritegniti Izseljeniški komisarjat h gradbi potrebnega Delavskega doma.
Naš: delavstvo je potrebno zaščite in velike pomoči za zaposlitev, zakaj ono je poleg uradništva tisti element, ki prinaša v državo denar, kateri krepi rodno zemljo, òbrtnika in trgovca ter tudi naše finance. Prav raditega prinašamo pregled zaslužka v zadnjih letih, da bodo čitatelji spoznali, koliko denarja je ostalo v naši zemlji in kolik je bil njegov obtok.
V	razne kraje Jugoslavije, zlasti v Slavonijo, Banat in Bačko, je odšlo na delo od 1929. do 1934. leta 22.443 delavcev in zaslužilo 34,630.400 Din.
1 V isti dobi je odšlo v Francijo 9619 delavcev s povprečnim zaslužkom od 5.000 - 5 500 Din, kar znaša 1 50,592.000 Din.
V	Nemčijo je odšlo na sezonsko 1 delo 4231 delavcev, ki so prinesli do-1 mov v 4 letih t. j. od 1929. do 1932. ' leta 21,287.000 Din. Največji zaslužek 1 je bil v letu 1929., ko je delavec za-: služil do 7.000 Din.
1 V Avstriji in Svici je delalo od 1 leta 1932. do 1934. 282 delavcev, ki 1 so prinesli družinam domov 746.400 D.
Pri vsem tem niso všteti zaslužki onih " delavcev, ki so ostali v tujini več kot 1 «no leto.
, stroj in liPiza.
Človek je v zadnjem stoletju postal gospodar nad naravo. Stroji so zamenjali človeka vsepovsod. Samo v Nemčiji so računali silo strojev leta 1907. na 8 miljonov konjskih sil, ki so nadomestlie 200 miljonov človeških sil.
Lahko si tedaj mislimo, kako silno korist prinašajo človeku stroji, lahko pa si tudi predstavljamo veličino posledic, ki so sledile uvedbi stroja v gospodarstvo. Evropi, ki je domovina teh iznajdb, se odpirajo vse zemlje sveta. Noč in dan proizvajajo stroji, noč in dan vrve po tovarnah delavske trume, noč in dan se kadijo visoki dimniki, noč in dan puhajo obloženi vlaki v svet. Mesta požirajo miljone prebivalcev, palače rastejo v višino, smeli nebotičniki se dvigajo v oblake, banke se polnijo z zlatimi palicami, človekovi moči ni nikjer meja.
Stroji so omogočili človeku, da ustvarja vsa ta silna bogastva, pa tudi, da se osvobodi telesnega dela in se posveti duševnemu. Vendar pa je izgledalo v začetku čisto drugače. Bede delavcev iz ročnih delavnic, ki so darovali tovarni tri četrtine svojega dne, zadnjo pa so otopelo prespali, se je s pojavom strojev še povečala. Stroj je delal za 10, 20 ali še več delavcev, čimbolj so torej uvajali stroje, temveč delavcev je moralo iti na cesto.
Brezposelnost se je silno povečala. Beda teh ljudi je bila nepopisna. Za vse trpljenje so krivili delavci stroje. V blaznem obupu so napadali tovarne, v katerih so delali, in so razbijali stroje. Čas je naposled prepričal angleške in tudi delavce vsega sveta, da stroji niso krivi njihove bede.
Radi povečane proizvodnje strojev iščejo industrijske države vedno novih tržišč. Pohlep velikih držav po kolonijah je najvidnejši znak gospdarske-ga položaja človeške družbe. „Boj za razdelitev sveta" izpolnjuje nekaj zadnjih desetletij pred svetovno vojno.
Nekatere dežele so postale popolne kolonije, druge pa so navidez ohranile svojo politično samostojnost, gospodarsko pa so prišle pod tuj vpliv. Danes pa se te kolonije in pol-kolonije tudi gospodarsko osvobojajo in si grade lastno domačo industrijo, ki izpodriva tuje izdelke z domačega trga. S tem pa prihajajo gospodarske velesile v največjo stisko. Pojavlja se — gospodarska kriza.
Pač tisočkrat smo gotovo slišali in čitali to besedo, ki jo krivimo za vso bedo, za vse trpljenje in za vso nesrečo našega časa, pa vendar naj-brže nismo razumeli, kakšna je pravzaprav ta strašna pošast, ki spravlja v obup delavske, kmečke in uradniške sloje, množi dražbe, zapira tovarne in rudnike. Prav je zato, da ji pogledamo iz oči v oči.
Miljoni rok se sučejo od jutra do mraka. Vrte se stroji vsepovsod. Skladišča se polnijo. Zaloge rastejo. Nekega dne pa so polni vsi trgi In industrijalec nima več kam podati izdelanega blaga. Prične se gospo-
dnrski lom. Cene padajo, kajti čim več blaga je na trgu, tem cenejše je. Tovarniški obrat se zmanjšuje, stroji zastajajo, kotli ugašajo, delavce odpuščajo, brezposelnost raste, na vrata trka glad — to je kriza.
V zgodovini industrijskega gospodarstva je bilo takih kriz že veliko. Pojavljajo se od časa do časa.
Toda tudi iz te strahovite krize, ki nosi s seboj glad in trpljenje, ki je poslala na cesto skoro 50 miljonov delavcev, in vrgla njihove družine v strašno bedo, ki je naposled kmetu izpraznila vse kašče — tudi iz te krize bo človek našel izhod in se vzpel v nov napredek.
Delo ustvarjajočega človeka dobiva vse smelejše oblike, bodočnost je njegova, bodočnost je zmaga nad prirodo, bodočnost je — č 1 o v e k I
■v
Sola in dom.
Kako bi pač izgledalo drevo, ki bi bilo čez dan privezano na desno, po noči pa na levo stran? Razvijalo in raslo bi v krivulje, ki bi pričale, da sadjar sam ne ve, kaj hoče, da pa noče dobro niti drevesu niti samemu sebi.
Taka mlada drevesca so otroci in vsi, ki jih vzgojujejo, so sadjarji teh drevesc. Tudi ti sadjarji se morajo odločiti, kako bi se naj drevesce razvijalo, da bo zraslo v krepko in močno drevo, ki bo v ponos staršem, v čast učiteljem in srečo sebi samemu. Poleg staršev in učiteljev še itak vpliva na otrokov razvoj sila mnogo drugih prilik, tako družba, ulica, knjige, da ne omenjam še usodnih prilik, ki dandanes pogosteje vdarijo v družine, kakor se je to poprej dogajalo. Oh, kolikokrat zadivja silovita burja tudi po tej drevesnici, zato je tem večja in odgovornejša skrb sadjarja za drevesca, vzgojitelja za mlada bitja.
Zato bi bilo čisto napačno, če bi šola ne poznala vzgoje doma in če bi ostala domu neznana vzgoja v šoli. Strašne posledice pa ima in mora imeti, če vzgo-jujeta šola in dom otroke v nekakem nasprotju, to se pravi, da se slika mladini šola kot potrebno zlo, ki mladini le greni mladost in bi na drugi strani šola hotela povdarjati le svoj pomen in omalovaževati rojstni dom in morebitne primitivne prilike v domači hiši. Oboje bi bil silen greh v vzgoji, ki se mora maščevati nad šolo in domom, najhuje pa nad otrokom samim. Šola mora ičiti spoštovanje domačih šeg in navad, mora oznanjati ljubeezn do staršev in dobrotnikov, vdanost do rodnega doma in domačega jezika, dom pa ravnotako spoštovanje do šole in učiteljev, vedno pa priznavati najboljši namen šole, da bi dosezala čimprej in čim globje zbistrenje uma in oblažitev srca. Da pa je to mogoče, je potrebno, da se šola in dom poznata, da se približata. Pozdravljati
je, da starši prav pogosto prihajajo v šolo povpraševat za svojimi otroci, da tolmačijo njihove težave in da vzamejo na znanje morebitne pritožbe od strani učiteljev, da vedo o pravem času pomagati svojim otrokom in paziti na njihovo učenje in morebiti na slabe vplive z ozirom na vzgojo. Prav je, vendar polno je vidikov, ki jih ni mogoče načeti v kratkih minutah razgovora, o katerih je treba razpravljati in jih osvetljiti od vseh strani... Da se da tudi za taka razmišljevanja in pobude kar največ prilike, snujejo se v zadnjem času povsod zveze šole in doma, v katerih so včlanjeni Starši šolo obiskujočih otrok. Na sestankih, sklicanih v ta namen, se starši in učitelji porazgovore o splošnih smernicah, prilika pa je tudi, da se razgovore o posebnih slučajih. Le v odkritosrčnem razgovoru se odstranijo vsi tisti predsodki, ki tolikokrat kalijo razmerje med šolo in domom, v jezo in žalost obeh, v nesrečo otrok.	3
V namenu, da se doseže tudi pri nas za učečo se mladino kar najboljši uspeh, ustanovi se v prihodnjih tednih tudi v Murski Soboti tako društvo Šola in dom. Naj ne bo nihše nevoljen, da nastaja novo društvo, saj ne bo delalo nikomur napotja, saj bo združevalo samo tiste, ki so najbolj v skrbi za mladino, starše in učitelje, in se ne bo brigalo za zunanje prilike, marveč zgolj za to, kar človek ljubi najglobje, za svojega otroka... V tem znamenju, vem, ne bo nikogar, ki bi odrekel svojo pomoč, svoje sodelovanje, svoje zanimanje, marveč bodo vsi starši enako ko učitelji le veseli prilike, da morejo kar največ storiti za doraščajoči rod... Da bi to uspelo v veselje staršev, ponos učiteljev in srečo mladine, na čast našega naroda, s tem namenom pričnemo z organizacijO društva Šola in dom.
ZA GOSPODIRie
O pranju.
Kakovost perila govori glasno govorico o smislu gospodinje za snago in red ter o njenem estetskem pojmovanju, Zato najdemo v vzornih domovih redno veliko skrb in pažnjo za čiščenje in ravnanje s perilom. Če govorim o perilu, mislim na vse ono blago, ki ga običajno čistimo s pranjem, torej poleg telesnega, tudi pisano, zraven pa tudi bombaževe in lanene tkanine in še volneno tkivo. Umazanost perila je različnega izvora. Pri životnem in posteljnem perilu jo tvori predvsem znoj in kožni prhljaj. Z znojem izločene snovi so beljakovine, maščobe in razne snovi, med temi tudi nekatere z jedkim učinkom. Pri drugem perilu in delovni obleki tvorijo umazanost deloma drobci jedi, deloma je posledica prahu ter poklicnega dela. Ce spravimo odloženo
perilo, ne da smo je prej presuiili, začnejo vlakna tkanine prhneti in se tako blago predčasno raztrga. Tudi ppstoja blago, ki leži dolgo časa neoprano, čim dalje bolj umazano, kar je posledica razkroja onih snovi, ki umazanost sestavljajo. Pri tem se tako zaje v perilo, da je treba podvojenega truda pri pranju in s tem tudi mnogo časa in veliko več ter ostrejših čistilnih sredstev, kar pač ne more biti perilu v hasek. Iz navedenega sledi, da moramo perilo presušiti, preden je shranimo in da mora biti shramba taka, da ima zrak neoviren dostop. Pripravne so redko spletene košare ali iz lat zbiti zaboji. Pranje tudi ne smemo predolgo odlašati, ker to perilu škoduje in delo nepotrebno podraži. Perimo vsakih 14 dni ali vsaj vsak mesec.
Navadno prištevamo pranje med lažja dela v gospodinjstvu. Vendar ga moramo s dobro pripravo in s smot-renim postopkom precej olajšati.
Dan pred pranjem pripravimo in če je potrebno tudi zamočimo posodo, oskrbimo milo in lug ter razberemo perilo z ozirom na barvo, kakovost blaga in način uporabe. Predvsem moramo ločiti pisano perilo od onega, ki prenese namakanje in kuhanje.
Šivano in posteljno perilo namakamo skupaj, torej ga tudi skupaj zberemo. Vsako zase pa zberemo in namočimo namizno in kuhinjsko perilo, žepne robce ali še drugo posebno zamazano blago. Razbrano perilo zapišemo, da imamo pregled, če bi se pri pranju kaj zgubilo.
Nekaka priprava za pranje je namakanje, ki nam lahko znatno o-lajša delo, če ga pravilno opravimo. Z namakanjom se umazanost narah-Ija in odmoči in se pri nadaljnem postopku izlahka odloči iz tkanine. Važno je, da vzamemo za namakanje mehko vodo, če je pa nimamo, moramo trdo vodo omehčiti s sodo ali z lugom iz pepela bukovih drv. V trdi vodi se milo ne peni, marveč s spoji z spenencem in magnezijo in plava v obliki kosmačev po vodi To kipneno milo se rado vleže na tkanino, kjer pušča sive lise, o katerih postanku si perica zaman beli glavo. Lug ali sodo moramo dodati nekaj časa prej, predno perilo namočimo, da se spoji z apnencem in usede na dno, Izvrstna za pranje je deževnica in kopnica, ki ima veliko lužllno moč in v kateri se milo močno peni. Porabimo pa tudi polovico manj mila, kakor če peremo v pretrdi vodi. Preden perilo namočimo, ga pregledamo in strgano za silo zaši** jemo. Šivano perilo lahko obrnemo in posebno umazana mesta namilimo.
Z vročo vodo bi perilo zaparili, ker bi se beljakovine strdile in se nekako zajedle v vlakno blaga. Žepne robce namočimo v mrzli vodi, ki ji pridenemo nekaj soli.
Iz delovanja Združbe trgovcev v TTiurski Soboti. Za leto 1933 je bilo v Sloveniji predpisano skoraj 300 milijonov neposrednih davkov.
V Sloveniji je bilo za leto 1933 predpisanih 293,414.369 Din neposrednih davkov, kar je razvidno iz podatkov finančne direkcije v Ljubljani. Od teh davkov se je pobralo: milijonov Din.
1.	davka na poslovni promet 103,8
2.	uslužben. davka z dodatkom 36,1
3.	zemljarine	30,1
4.	zgradarine	30,0
5.	pridobnine	25 5
6.	družbenega davka	18,2
7.	rentnine	10,4
8.	luksuznega davka	9,5 Vseh neposrednih davkov skupaj
je bilo plačanih Din 248,6 milijonov in sicer 216,6 milijonov pri davčnih upravah, 32,0 milijonov pa pri carinarnicah.
Davčni zaostanki koncem 1.1933 so znašali skupno 49,7 milijonov Din. Na predlog erarja pa ni bilo v 1.1933 nobene dražbe premičnin.
Statistika davkoplačevalcev : Vseh davčnih občin je bilo v letu 1933 skupno 1069, vseh davčnih zavezancev po davčnih knjigah pa 380 086.
Na posamezne vrste davkov je prišlo davčnih zavezancev;
1.	za davek na poslovni promet 20.166,
2.	za uslužbenski davek 47.890,
3.	za zemljarino	337.442,
4.	zgradarino	64.060,
5.	za pridobnino	33 734,
6.	za družbeni davek	217,
7.	za rentnino	16.089.
Na trošarini se je pobralo v letu 1933 23,1 milijonov Din, na taksah pa 40,7 milijonov Din.
Davčne olajšave.
Davčni oddelek finančnega mi-nisterstva je izdal navodila vsem dav čnim upravam glede olajšave plače vanja davka. Dovoljeno je plačevanje v obrokih do najkasneje 1. aprila 1935; toda v istem času mora davkoplačevalec plačati davek za prvo četrtletje leta 1935. Finančna ravnateljstva so prejela nalog, naj reklamacijski odbori izvršijo svoje delo glede pritožb naj-kesneje v treh mesecih. Te pritožbe *e nanašajo na najmanjšo osnovo. Obetal so finančne uprave prejele nalog,„naj pazijo na pravilno izvršitev qaredt>1< o davčnih olajšavah.
HEIHECZ MZ. M. SOBOTA.
Dobavimo aparate vseh znamk po brezkonkureninih cenah.
Brezobvezno predvajanje aparatov.
Prodaja na 12 mesečne obroke.
Za vse aparate 2 letno jamstvo.
Baterijski aparati „Class B"
(z minimalno porabo toka)
Edina strokovna radio« delavnica v Prekmurju.
Moderniziranje aparatov! Poinenje abumolaforjev!
čržne
cene:
Žitni trg.
NOVI SAD. Koruza: bč. in srem. gqr. kval. 57 59 Din. bč. in srem. sušena 63—64, bč. in srem. za januar 59 - 60, ban. gar. ktal. 54 - 55, ban. sušena 60 - 62, srem. sušena ladja 72 do 73, M;xed ladja 67-68. Otrobi: bč. in srem. juta vreča 69-71, ban. juta vreča 68 - 70, bč. juta vreča ladja 79 81. Promet srednji. Ostalo neiz-premenjeno.
Živina.
Mariborski svinjski sejem dne 21. decembra. Pripeljanih je bilo 68 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 7-9 tednov stari komad 60 70 Din, 3—4 mesece stari komad 120—150 Din, 5—7 mesecev stari komad 200 do 250 Din, 8 - 10 mesecev stari kom. 300-360 Din, 1 leto stari 600 - 730 Din. 1 kg žive teže 4 5 Din, 1 kg mrtve teže 6-8 50 Din. Prodanih je bilo 32 komadov.
m m a stavbena parcela v Mur-J S SO ski Soboti, Benkova ul. DITTRICH EDUARD, MURSKA SOBOTA.
Ob Radgonski n cesti se odda ■ v nadstropju s 4 sobami, kuhinjo, kopalni co in s shrambami. Istotam se odda v pritličju z 2 sobi, kuhinjo in shrambo. Zglasiti se pri BABIC FRANC-u, Grajska ul. štev. 6.
Št. I. 1298/33
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog drja Slavko Vesniks kot konkurznega upravitelja bo
v pondeljek, dne 31.12.1934
ob 8. uri v sobi št. 18 pri sodišču v Murski Soboti na podstavi že odo-brenih pogejev dražba nepremičnin: Zemljišče vi. št. 69 k. o. Selo z gozdnimi pare. št. 517/0/14 do 21 i izmeri 10078 sežnjev, cen. vrednost 40 072 Din, najmanjši ponudek 26 614 Din.
VI. št. 269 k. o. Bokreča s pare, št. 136 njiva 3554 sež., cen. vrednost 10 662 Din, najmanjši ponud. 7108 Dia
Srtsho sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 13/12193«.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
LJUBEZEN V SNEGU
Športna šala po ideji Dra. Arnolda Francka. Sodelujejo najslavnejši špor-taši in športašice Švice in Nemčije. Predstave se vriijo i
V NEDELJO, dne 30. dee. ob >/24 uri popoldne in zvečer ob i/a9. uri.
l<<
uma*

L&Ü
I'' I* h H
• v
m
tt. ŠTIVAN ERNEST
trgovec
MURSKA
« «
: :
Najcenejša zaloga radio aparatov vseh vrst. Najnovejši
HOPNVPHOIVI baterijski aparati na 3 in 1 lV/l\n 1 1 11 V/11 g Cevi, 2 Volino akumulatorsko grijanje. Aparati za izmenični tok, Trix 3+1, Masco* 4+1, Rex 5+1 in Olimpie 9+1 cev. Rabljeni po najnižji ceni. Različni šivalni stroji že od Din 1900 naprej.
Pisalni streli, nevi in rabljeni. Kelesa, gramofoni, toto-materijal ». t. d.
•TTi
.................
»TT»