Štev. 16. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 21. aprila 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je na-rečaina za 5 D. vekša. A-aeerikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Ámeri-ke. Prek mej države v Europi jé cena Novin 57 D., M. Liste 25 Din. Plača se v Črensovcih na uprav-ništvi, naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske Krajine Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 133. Cena oglasov: cm2 75 par, V. strani dobi 20 %, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih o-glasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v „Pe-stanom" 2*50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% de 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Versko včenje v šoli Kak pišejo novine je prvejši načelnik oddelka za Srednje i Ijücke Šole v ministrstvi prosvete predlagao naj se v novom zakoni zavzeme stališče, da Verenavuk spadne iz učnoga šolskoga t načrta. Zadeva cerkve i cerkvene občine je, kak se naj vredi včenje verenavuka Odzvüna učnoga načrta. Kakpa je vse odvisno ešče od prosvetnoga ministra, če te načrt sprime ravnotak od ministrskoga predsednika i nazadnje od krala če to potrdi. Zastopniki tak pravoslavne kak katoličanske cerkvi so se močno zavzeli za včenje verenavuka v šoli. Zastopniki pravoslavne cerkve so povdarjali, da je edino vera tista, štera je ohranila srbski narod moralno i nar rodno do dnešnji časov i či njemi to vzemejo, nemajo več nikšega nadomestka za to. Načrt ne iz-klüčüje ravno verenavuka popunoma iz šole nego ne je v učnom načrti i ga omejüje i davle njegovo razlago v roke lüdem, šteri so nikak ne pozvani, da bi včili Gde je pa Sobota? Trinajstoga aprila sta bila v Belgradi ptujski župan dr. Senčar i načelnik okrajnoga zastopa dr. Brenčič, da sta intervenirala zavolo obstoja ptujske gimnazije. Ka je pa Sobota v tom Zgodovinsko odločilnom časi napravila za našo gimnazijo? Sobota, „srce“ naše krajine? Teško bo obsodila zgodovina Zdajšnji sobočki občinski odbor, Šteri je Verenavuk. I pod takšimi prilikami se bojijo, da se bo širila pod imenom verenavuka kriva vera i praznovere. Narodna šola nado-mešča i dopolnjüje vzgojo v domačoj hiži, zato se tüdi nemre vničiti pravica starišov do dece, da se njüva deca vzgajajo v Verskom dühi prave vere. Stališče zastopnikov naše cerkvi je v tom pogledi popunoma isto samo ešče globökejše. Istina je da majo v ništerni državaj vse versko življenje popunoma ločeno od države, ma pa tam cerkev na drügoj strani telko slobode, da se lehko nemoteno razvija. Žela vsej svobodmisel-cov dnešnji časov je pa nej ta, da se da cerkvi Sloboda, kak oni to radi povdarjajo, nego, dá cerkev zasužnjijo i zatrejo, Dobro je, da je te načrt stari i nega nikšega vüpanja da bo potrjeni, Naše lüdstvo je v globočini svoje düše verno i bo v takši prilikaj vsigdar zavzelo odločno svoje versko stališče. stopo skoro v edno vrsto s tistimi, ki že od nigda nemrejo viditi lepo se razvijajočega sred-nješolskoga zavoda v našoj kra-jini. Teško bodo pa tüdi davali odgovornost pred našim lüdstvom lüdje, Šteri ne spadajo več v zdajšnjo dobo, pa ščejo meti odločilno reč prí nas. Tisti, ki stalno prikrito i odkrito rovajo proti našoj gimnaziji, so v zadnjem i odličilnom časi ravno v sobočkom odbori dobili svojega zaveznika. Konči nikelko veselja Pisali smo že, da je naš delavec naša najvekša bolečina. Ravno v tej časaj ji ide vsako leto na jezere v tühinske kraje, da si skrvavimi žüli zaslüžijo svoj bridki krüj. Vnogi naši kraji posebno po Goričkom gratajo v letni časaj skoro mrtvi. Vse ka je močnejšega sposobno 'za žmetnejše delo zapüsti svoje siromaške hižice i svoj falaček ženkice pa odide za delom i za krüjom. Srečni so tisti, šterim segne trbej po tüjini potepati za slüžom. Pisali smo tüdi zakaj je to za nas bolečina. Nemremo praviti, dá je naše lüdstvo nej dobro. Nego, gda pride v takši vnožinaj od vsej krajov vküp tami v Sloveniji ali Belji, ločeni od svoje domače krajine, brez düševnoga voditela, teško dobo ostanejo. Poleg toga, če pomislimo, da so tej lüdje že od svoje mladosti jako malo vzgoje dobili, da so pomešani po spoli i pp veri nemremo dosta dobroga čakati od njij. Da pa v njüvi düšaj ešče živi poštenje i lübezen do domačega kraja i do vsega dobroga, vidimo iz njüvi reči i iz njüvi pisem. Naše lüdstvo, naši delavci so dobra, nego premalo smo se do zdaj brigali za nje. Po drügi krajaj so že davno stvoriti tesne zveze med izseljenimi delavci i domačijo v, pri nas še to komaj v zadnjem časi začne delati. I že samo te male poskušnje delavstvo z najvekšov radostjov sprimle. V velkom števili si sami naračajo Novine ali njim je pa naročijo domači, naj so z domačov krajinov kem bole tesno v zvezi. Zdrüžitev bi radi meti z domačiijov takšo, da bi bili vsigdar ž njov v zvezi. Tej lepi stopaji naši delavcov nás srčno veselijo i njim Povemo, da tüdi mi delamo z vsemi močmi na to, da se te njüve i naše žele kem prvle vresničijo. Zagrebečko novinarstvo Pred nikelko dnevi je prišla iz Pariza v Zagreb edna amerikanska plesalka kmične farbe, po rodi nekša mešanica čarnoga negerskoga i beloga plemena. Ta pleše pred slabovzgojenimi sitimi i pokvarjenimi lüdmi nekše posebne naravne šumske plese, se trosi i skače kak nora i to skoro ščista gola. Pariz te plesalke nešče več meti, drüga vekša mesta se je branijo, ništerne države, kak Italija, Španija, Polska i drüge so pa cilo prepovedale da prestopi njüve meje. No zato jo je pa naš Zagreb sam pozvao, naj pride i njemi zapleše. Vse zagrabečko židosko novinarstvo je začnolo z najdebelejšimi literami pisati od te amerikanske negerce, kak da bi bio to sploj najvekši dogodek v hrvaškoj zgodovini, gda pride edna takša malovrednica k njim plesat. Vidlo se je pa, da je vsa ta bedasta reklama plačana, naj kšeft samo kem bole ide. Tak se je zgodilo, da je bila z reklamov ednoga dela novinstva napunjena edna najvekših dvoran v Zagrebi do zadnjega kotička, čiravno se mesta koštala po 150 Din za edno osebo. Vse to se je godilo v 'Zagrebi te, gda na jezere delavcov išče skorje kraja i cela Bosna i Dalmacija strada. Krivo bi pa sodili Zagreb, če bi mislili, da je do dna pokvarjeni. Tej, šteri ščejo pri takši nenavadni prilikaj predstavlati Zagreb i hrvaški narod so zvečine židovskoga i ščista drügoga pokolenja samo slovanskoga nej. I ta po števili mala nego poznala trüpa lüdi ma tüdi večino hrvaškoga časopisja pod svojov komandov. Zagreb sam je pa v svojem jedri zdrav, ka še je pokazalo rávno ob nastopi te negerske plesale. Ves čas so ostro protestirala proti takšemi sramotenji Zagreba i hrvaštva krščanske novine "Narodna politika". Hrvaški pošteni visokošolski di-jaki so' protestirali proti toj sramoti na te način, da so zmetali po dvo- Blatoncí Pripovist. Župan je pozvao dijaka Ignacija, tak njemi je bilo ime, k občinskoj seji. Znaš, Nači, mi Znamo, da si ti vučeni človek, zato ka takši, šteri že v tak velke šole hodi, Ji nikaj več zna kak mi, ka smo samo k našemi školniki hodili. Znaš, pa či kaj misliš, da je nej prav, povej samo meni, jez že napravim tak, da bo prav. Znaš, župan je zato ti župan, pa kelko telko zato li dajo na njegovo reč. Znaš, najbogše bo, či boš ti tisti Zapisnik vodo, vej znaš, ka zato naš Špolarov Anotolin tüdi znajo pisati, pa li zato tak ne napišejo kak boš ti to pisao. ..Dobro! Napravilo že tak, dá vam bo prav", je s smejom sprijao dijak ponüjeno delo. Nato sta čakala oba, gda se začnejo zbirati občinski čestnicje. Prprejšov Jüri, ki je bio blagajnik, je prišao prvi. »Stara mi je pravila, da si prej pravo našemi ízeki, naj oča večer k tebi pridejo. „Ka je kaj posebnoga?" pita Jüri župana, pa si drega pred pragom z želežnimi rasojami gnoj z bočkorov. »Nikaj si moramo pogučati od te streje na törmi pa od pokopališča pa od šole pa tüdi od grab v vesi pa od mosta tam pri Močvarnjeki. Znaš, dijaki sam pravo, pa nam to vse fak fájn napiše, ka smo konči brez skrbi, gda pride tisti iz Maribora gledat naše zapisnike". „A, to te. Gnoj sam trošo, vej naj povečerjam pa že pridem. Ka pa ovi kaj znajo že?" pita dale Jüri. »Orša! Si dala glas ovim naj zdaj zvečer pridejo na to sejo?" pita župan ženo. ,,Vej sam pa Prprejšovomi Izeki povedala naj povej oči pa tej naj naprej dajo tüdi drügim glas. Vej pa mislim, ka so dali naprej glas" pripovidavle iz kühinje Orša pa si riba z förtojom z roke saje. ,,Meni je stara drügo ne povedala kak to, ka sam pravo, či je komi drügomi kaj povedala pa resan ne vem" odgovori Jüri i ide proti domi. ,,To bi mogli naznaniti z knji-gov pa bi vsakši čestnik naznanilo podpisao. Tak bi samo poglednoli, če so se vsi čestnicje podpisali, pa se níšče ne bi mogao več zgovarjati,-da je ne znao, če se vrši seja" je opomeno dijak mirno župana. Župan je žeo kraščak, nekaj zmuvo nad Or-šov pa odišao v ves. Za en Časek je že prišao nazaj s Špolarovim Antolinom pa Grabarova Brtalanom. Ne daleč za njimi se je pa paščo Prprejšov Jüri, šteri je ešče zezvao Ferencovoga Balaža. ,,Jaz sam bar nikaj nej znao, če je zdaj kakša seja", guči Anfolin gda je stopo prek praga. .No, je gotova večerja, Orša?" priruži Juri z Ferencovim Balažom. ,,Mi smo že tű". »Gotova, gotova ! Sakumpak gotova!" se smeje Orša, štera je že pomivala posodo po večerji, „Vidiš Naci, kak to prí nas vse hitro ide brez knige. Samo dva stopaja naj napravi župan po vesi, pa so v ednom megnjenji vsi čestnicje vküp". Zadovolno se je smejao župan pa ponüjao stoce naj sedejo. Župan je posvet nikelko više potegno, postavo sejni Zapisnik pred dijaka, vzeo očale i se seo za sto. K stoli je seo tűdi Antolin pa Jüri, Balaž pa Brtalan sta se pa sela na komen k peči pa potegnola pipe naprej. ,,Ma šteri kaj bage?“ pita Jüri proti peči. Balaž je dregao s špicov v pipo, pa se je sipavao samo pepeo pod komen, Brtalan je pa pravo, da je tak za na zob zato bo, či ga ravno boli. Jürij je zadovolno stopo k njemi, zmejso s tremi prsti v dlani to čarno vrastvo, si porino daleč v kot za zobe i masno plüno pod komen. Dijak se je celi stepeo i napravo bridki obraz. Po tom se je s smejom obrno proti Jürji pa pravo: ,,Eden gospod je pitao ednok nikšega Za-gorca: Ti Zagorac, kaj bi ti čini!, ak bi ti král postal? E, gospon, pa jel bi samo srčike od luka, — je želno odgovoro Zagorec. Najbogše za Zagorce, ka si je sploj mogao misliti, je bila lükova sredica ali srčika, kak je on pravo. Kaj bogšega je sploj nej Poznao. To mi je prišlo na pamet, gda sam vido vas, s kakšim tekom ste položili bago za zobe. Nego mislim, če bi zato vas što pitao, ka bi ví napravili, če bi krao gratali, da nebi odgovorili: „Cmokao bi samo bago". Vsi so se zosmejali. Jüriji je malo naopačno bilo, plüno je ešče ednok pa pravo, da je zato fo nej Bog zna kak dobro, nego človek se nikam navadi tomi pa nemre fa püstiti, da pa že dosta menje bage rabi kak je to prvle delao. Dale sledi. 2. NOVINE 21. aprila 1929, rani glažeke, napunjene s smrdlivim amonijakom. Protestirali so ostro proti tomi, da delajo Plačane novine reklamo za edno negersko plesalko i židovski bogataši majo metati peneze, da je malovrednica v par dnevaj vküp spravila pol miljona dinarov, gda se pa ide za siromaške dijake i gladno hrvaško lüdstvo, te pa ne genejo nej edni nej drügi niti s prstom za fe potrebne. Vsemi je napravila konec Policija, gda je prepovedala nadale plesati čarnoj plesalki i s tem so tüdi židovske novine henjale hvaliti to žensko. Za slobod je lepo napisao v »Narodnoj politiki" eden hrvaški pisateo, da so hrvaške židovske novine bile v tom časi dosta bole gole kak Čarna plesalka i je vse poštene Hrvate sram, da morejo v. sredini beloga Zagreba takše novine dnesdén izhajati. Franc Salezij Finžgar Z dnešnjim podlistkom ščemo v malom deli viditi ednoga od najbogši ešče živečih slovenskih lüdskih pisatelom Fr. S. Finžgar je dühovnik. Rojen je na Gorenjskom pod visikimi karavanškimi gorami v vesi Dosloviče pri Breznici. V domačo šolo je hodo pri fari, kesnej v Radovljici, gimnazijo je pa zvršo v Ljubljani. Po maturi je šo v semenišče i po posvetitvi je bio kaplan na ražlični faraj, dukeč je ne leta 1918 prišo za plebanoša pri trnovskoj fari v Ljubljani, gde ešče dnes živi i piše. Že kak dijak ljubljanske gimnazije je v zavodi „Alojzijevišči", gde je stanüvao, pisao v zavodovom dijaškom listi ..Domače vaje". Sledi je pa kak kaplan pisao v slovenskom lepo-slovnom listi ,,Dom in svet" i mla-dinskom listi ,, Vrtec". Nastopo je s pesnicami, kračišimi povestmi i z igrov »Mladi tat". Spoznao je, da se najbogše izrazi v pripovedni spisaj ne v pesnicaj, zato je ráj pisao kratke povestice v šteri se pa vidi, da se je šolao nikelko pri pisateli Cankari. Vidi se pa v vsej spisaj njegova krepka re-alistična narava, to jé, vse ka je pisao, je bilo vzeto iz resničnoga živlenja. V tom časi je napisao tüdi poznano i jako dobro lüdsko igro ,,Divji lovec". Ravno pri tej menši svoji spisaj je gratao ščista samostojen i je stvoro svoj poseben slog, to je način pripovedavanja ob krepkoj, močnoj govorici svojega gorenjskoga lűdstva, ka je pokazao s svojim prvim vekšim romanom ,,Iz modernoga sveta". V 'tisti časaj je začno pisati svoje ,,Socijalne pomenke" velki organizator, prosvetitel i drüžabni delavec slovenski Dr. Janez Ev. Krek, poznani po svojem nastopanji za Slovenske narodne pravice med bojnov i za novo jugoslovansko državo. V tej pomenkaj je šteo med slovenskimi izobraženci zbüdili zanimanje za delavstvo. I v tom boji je tüdi Finžgar Spisao krasen roman, v šterom je pokazao sveti vso nevoló delavstva v nasprotji z lejkoživim fa-brikantom. Naskori po tom je pa napisao Finžgar svoj najvekši roman ,,Pod svobodnim solncem“- V tom romani je naslikao z vsov velkov spretnost-jov lüdskoga pripovedka i umetnika mogočno lepe slike iz pradavne preminočnosfi stari Slovenov, njüvoga domačega živlenja i bojov z močnimi Bizantinci, nam Pripovedavao od tistih dogodb z velki ravnin ob Duni i krupnoga živlenja v casara skom mesti Carigradi. Roman je jako lepi i vreden, da ga čte vsakši. Nedavno je napisani tüdi v češčini. Za tem je napisao ešče dve svojivi vekšivi povesti iz vesničkoga kmečkoga živlenja, — zgodbo od varaške vučitelice na vesi ,,Sama" i zgodbo mlade kmečke dekline kak grešnice i spokornice »Dekle Ančke", Med svetovnov bojnov je pisao kračiše povesti od vsega velkoga trplenja, nikaj podobnoga, kak smo vidili pri Cankari. Po bojni je poleg vnogih kračiših edna zmed najbogši njegovi povesti »Strici" štere je Spisao za Mohorjevo družbo, štero Vnogi naši lüdje že poznajo i štero objavimo v Novinaj zdaj mi. Od leta 1922 naprej je Finžgar tüdi ured- nik knig Mohorjeve drüžbe i drüžinskoga lista .Mladika" šteroga tüdi izdaja ta drüžba i je želeti, da bi si ga naši lüdje kembole naročali. V tom časi je izšlo tüdi več lüdskih iger, med njimi znane Veriga", »Razvaline življenja", malo pred bojnov pa »Naša krv", gde slika vso odpor-nost Slovenstva, dukeč se opira . na kmečki stan, ,,ar grünt ma korenike do pekla". Takša je v glavnom slika Finžgara pisatela. Kak je zdrav i jedrni narod pod gorenjskimi planinami, tak je zdrav i jedrni Finžgar sam i vsa njegova Umetnost. Zato ga z veseljom čte izobraženec i priprosti človek, ar Finžgar sam je pravo že- leta 1911 (Obiski): ,,Pisati tak, da z veseljom čte kmet i izobraženec, je najvekša Umetnost". I tem rečam je ostao Finžgar zvesti. NEDELA. (Po vüzmi tretja, Evang. sv. Janoša, 16, 16-22.) V tisti časaj, pravo je jezuš vučenikom svojim: ,,Éšče malo i nete me več vidli i pali ešče malo i vidli te me, ar idera k Oči." Pitali so ga niki zmed vučenikov. ,,Ka je to ka nam pravi: Ešče malo i nete me več vidli i pali ešče malo i vidli te me" i ,,ldem k Oči?" Pravili so zato: ,,Ka je to ka pravi: Ešče malo? Ne vemo ka guči". Spoznao je pa Jezuš, ka so ga šteli pitati i njim pravo: Od toga me spitavlete ka sam vam pravo: Ešče malo i nete me vidli i pali malo i vidli te me. Zaistino, zaistino, povem vam skuzili se bodete i jokali, svet de se pa radüvao. Vi te žalüvali, žalost vaša se pa obrne na radost. Žena, gda rodi, se žalosti, ár je prišla njena vöra, gda pa porodi dete, ne misli več na bolečine od radosti, da je človek prišao na svet. Tak ste tüdi ví zdaj toti žalostni, ali palik vas bom vido i radüvalo se bo srce vaše i vaše radosti vam níšče ne vzeme. Navuk: Kelko bele krščansko živiš, telko ve boš morao pretrpeti nego za 'zmago i vesélje. Slovenska krajina — Dr. Klár Franc, Zdravnik v Dolnji Lendavi, do nadalnjega obvestila ne sprejema betežnikov, ar je odišeo v Beč na zobozdravniško kliniko. — Nagli naraščaj Marijinih Listov. Po gorečnosti g. Faflik Ferenca, plebanuša prí sv. Bedeniki je število naročnikov naraslo od 2 na 60; v Gomilicaj je Širiteo Ferenčak Jožef novih pridobo skoro 50, v od toče pobitom kraji Domajinci je Lük Janoš pridobo novih 10, v Gančanih je vrela širitelica Sobotin Marija proti lanskomi pridobila 64 novih naroč., v Bednjaj je pridobila Krampač Aga širitelica vse drüžine za M. List, v Nedelici sta širifela Gjörköš Štefan i Sobočan Jožef pridobila 36 novih naročnikov itd. Dosta, jako dosta jih bomo mogli, hvala Prečistoj Devici Mariji, pohvaliti za širjenje njene časti po M. Listi. Ve fe, kda se dokonča stalno nabiranje, bomo naraščaj naročnikov posebi naznanili za vsako faro. Tečas pa le pridno naj nabirajo Širitelje i do konca toga meseca javijo broj naročnikov. Marijin List za mesec april zavolo nabiranja naročnikov pride najmre samo na konci toga meseca. — Za deset sirot plačala M. List. Pri sv. Bedeniki se je najšla Plemenita düša, štera je 10 sirotam plačala M. List. Pa ta fara je lani nájveč trpela od toče i ma nájveč gladnim — Dar za gladne. Rdeči križ je znova poslao za naše gladne 2400 dinarov podpore na svojo podrüžnice v Soboto. Nadale je darüvao: Ritlop Martin, Širine 10 din; Tkalec Katá G. Bistrica istotak dala 10 din. V-imeni sirot se vsem darovnikom toplo zahvali odbor za Zidanje sirotišnice v Črensovcih, pa prosi ponižno občine, ki so mogočo, naj kakši krajcar vde-lijo za gladne naše brate ino sestre. Čeke smo razposlali v tiste občine, kde ne je bilo toče. Vnoge so že lani pomagale, ki pa so mogoče, naj še zdaj tüdi pomagajo. Glad je veliki. — Nedelica, Pri nas se je 20. marca ustanovilo Rodovnjško drüštvo za vzgojo prave siinodolske pasme, štera se že več let z najbogši uspe- Po F. S. Finžgar. Strici Tak po redi so je dobili na Podlogi i vsakšega za Trejkralovo. Oča Šimon je nej šteo dosta brckafi po kalendariji naprej pa nazaj za imeni, zato so bili Sinovje: Gašpar, Mihor i Baltežar. Nato je dvanajst let nikaj nej bilo. Trinajst leto je Božič pri-nesao ešče Štefko, njeno mater so pa odnesli s Podloga Trije krali. Štefko je zgojila dekla Maruša, štera je varvala že prvoga Šimonovoga sina Gašpara i je rastla z gospodarstvom dukeč je nej po maternoj smrti sama prijela za kühanco. V hiži je bila — kak navadno — fihoča. Nej so zlepa gde tak malo gučali kak na Podlogi. Tüdi tisti večer ne. Maruša je lüščila graj, Gašpar i Boltežar pa kukorco. Šümenje grajovoga lüščinja i mejko rogatanje zlüščenoga kocenja, štero sta dečka metala nakla, to je bilo vse. Mihor je šteo „Umno živinorejo", Štefka je je pa na peči naraj odijavala v dete-čem spanji. Spred hiže je bilo čüti crükanje iz žleba, šteri je bio napelani v napo zamržnjeno kopanjo. „Dugo ga nega!" je pogledala Maruša na vöro. Dečki so * tüdi vsi poglednoli na vöro, pravo je pa niti eden nikaj nej. ,,Ka njemi je trbelo iti v noč" je mrmrala Maruša. Mihor je zdigno glavo od knige: »Poseo ma. — Ka pa ti znaš?" »Nikaj. Samo Zdajšnji ščenci vse znajo." Čemerasto je pobrodila po nalüščenom zrnji. Vünej se je pa za- čülo klonckanje s podkovanimi Črevli po kamenitom Pragi. .Prle bi ga obstrügala i prle bi prišeo" je pikno Mihor Marušo. Maruša je malo nabrala čobe pa odišla gospodari po večerjo. Šimon, gospodar je slepo notri, vzeo kraščak z glave i ga stepao, da je spadno Sneg na pod. ,,Pá naletavle ?“ pita Gašpar. »Kak cote", je razložo oča, slekao kaput i stroso Sneg ž njega. Goli rok je sedo k stoli šestdesetlet-nik pa ešče kak rast. Grabo je iz sklede, da je rogafala žlica, löščinje je pokalo pod prstani Maruše i süja kukorca je šümatala s prgišč Gašpara i Boltežara. ,,Ka je s Plavov?" je postavo oča žlico v kumes i pitao Mihora. „Ne kaže, da bi skotila nicoj.“ .Prav". Postrügao je malo po skledi i gda je zgrabo zadnje zrno kaše je odrino skleno. ,,Ne!“ je skoro zakričao v Marušo, štera je že držala, za rob sklede, jo odnesla v küjnjo, se v hipi povrnola i nej ešče zaprla dver, pa je že molila. ,,Štefko zbüdi !“ je süno oča z glavov proti peči, gde je spala deklička. ,,Sve že opravili — svojo," je razložila Maruša na sredini vere, po-kleknola i naprej molila. Moški so stanoli, poiskali vsakši svoj kot kama so posekali že leta vsakši večer i odgovarjali Maruši, ki je molila naprej z nenaravnim glasom da se je nej znalo ali se z Bogom Pogovarja ali krega. ,,Eščé te Vlati zíuščiva. je povabo Gašpar Boltežara, ki je zejao S se vtegüvao na sredi hiže. ,,Püštita!“ je velo trdo oča. Boltežar je spüsto roke, Gašpar vrgao kocen na klop i Pogledno očo, Maruša je prijela za klüko. ,,Dnes je nabrckani* je pomislila Maruša i odišla posodo prat. ,,Zdaj se zgučimo," je nenadoma resno povdaro oča. Mihor je zapro knigo, brata sta sela k peči vsakši na svojo stran. ,,Gašpar!“ Oča je sklonkao z nojetorn po stoli. Sinovje so poznan to klonckanje. »Gašpar, ka je z Lucijov ?“ Brata sta poglednola na Gašpara, ki je povesno pogled i se obiroč prijao za klop. ,,Ka je z Lucijov, te pitam,“ je ponovo oča bole trdo. Gašpar je ne zdigno glave. „S čidov?“ je pomagao Mihor. ,,To zna on bole, kak mi. — Povej!“ Oča je sklonckao glasnej z nojetom po stoli 1 Gašpar je Pogledno spod ozrnic v njega, gratao'do vüj rdeči, stisno klop i skušao povedati reč. Nego stavila se njemi je v grli. Boltežar se je nagno okoli kükla peči i Pogledno brata. ,,No blekni!" Te je Gašpar skočo s klopi, trrnavost njemi je nagübala čelo. ,,Ka je, je," je zamuknjeno povedao i se napoto proti dveram. »Ne geni se, dukeč je nej zgu-čano 1“ Gašpar je seo na klop, da, je zagečala pod njim i ponovo: ,,Ka je, je, tüdi či idem včasi od hiže." ,,Tak guči nemak ne pa Sin s Podloga. Sram te boj!" Očajeplüno na sredo hiže. Sina sta glédala očo i sta glédala brata, ki njima je prifajo prva Skrivnost v živlenji. ,,Ali resan z Lucijov ? Kučar-cov!" se je na šörko začüdivao Boltežar i Pogledno brata okoli kükla peči. »Gašpar, kam si gledao ?“ Brata sta hitro vganila za čido Lüčijo ide pravda. ,,Kam so oči pelale i tebe ne. briga. Vej jo Plačam 1“ Gašpar je zgrabo olüščeni kukorčen kocen, ga zdrobo v dlani i droberje vrgao v drügi kot hiže. Te je oča vdaro s pesnicov po stoli. Vsi Sinovje so malo poniznejši gratali pri tom. Pravo sam, da si nemak, ne sin s Podloga. Ešče ednok je pribio to trditev s koščenov rokov po stoli. Vsi so obmuknoli dukeč je ne začno oča: »Povej mi, si bio pes, ali si bio človek ?“ Gašpar je gledao dol. Mihor je šranjüvao ,,Umno živinorejo" na polico. Boltežar je kotao pod nogami golo kocenje, razmetano po podi 1 ,,Odgovori, če te pita oča," se je obrno gospodar od stola k sini. ,,Rad jo mam," je naopačno priznao sin. (Dale sledi) 21. aprila 1929. NOVINE 3. kom goji posebno v našoj občini. K drűštvi je pristopilo že velko število članov i se zanimajo za nje tüdi v sosedni občinaj. Ništerne so že tüdi priglasilo svoj pristop. Novoustanovleno!^ drűštvi Želimo kak nájveč uspehov i božega blagoslova. — Mala Polana. Od nas se je preselo v večnost salezijanski klerik g. Geld Joško preminočo nedelo 14. t. meseca. Sprevod je bio izredno lepi i veliki, udeležili so se ga med drügimi tüdi Salezijanci iz Veržeja v velkom števili. Vzgleden mladenec za-püšča mater dovico, oča njemi že med svetovnov bojnov spadno. Naj vživa lepa nebesa 1 — Tombola. Glasbeno diüštvo, < mestna godba) v Lotmerki naznanja, da priredi na križovo, t. j. 9. maja velko tombolo na glavnom trgi. Začetek ob 3. vöri zadvečera. Glavni -dobitki so: Pohištvo, bicikl, vreče mele, gramofon i drügi instrumenti, blago za obleko i 300 drügi lepi do-bitkov. Karta po 3 Din. Pri tomboli igra drüštvena godba. Vabimo vse v obilnom števili. — Obrtna, industrijska in kmetijska razstava v Ljutomeru. Od 11. do 18. avgusta t. I. se vrši v Ljutomeru razstava obrtnih in industrijskih izdelkov ter kmetijskih pridelkov. Udeležba razstavi]alcev je, kar se tiče obrti in industrije, neo-mejena, na kar opozarjamo interesente iz vse Slovenije, osobito iz ljutomerskoga sreza. Prekmurja, sosednih okrajov in sosednih hrvatskih pokrajin. Na programi! so nadalje: razstava vina iz Ijutomerskega in gornje-radgonskega okoliša, razstava goveje živine iz Ijutomerskega in sreza, sad-jarska, Vrtnarska! n Čebelarska razstava, razstava p. Ijskih pridelkov, semenja poljedelskih strojev, razstava konj ^namenite muropoljske pasme, zdrüžena z dirko, ter lovska razstava. Razne strokovne organizacije so obljubila svoje sodelovanje. Za Obrtno in Industrijsko razstava sprejme prijave že sedaj razstavni odbor, za ostale panoge pa bodo izšli že posebni poživi. — Veržej. Marijanišče bo 28. a-prila slovesno obslüžavalo god svoje nebeske patrone Matere dobroga tanača — Pozdrav iz Kanade pošila vsem prijatelom Novin naš stálni naročnik Karol Žižek. Tűdi pri nas smo meli takšo zimo, kakše ešče níšče ne potni. 40 do 53 stopinj mraza smo meli. A. R. Robbins Sedalia Alberte Canada. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“. Pri reumatizmi, smicanje prehlajenji, išiasi, bolečina] kosti pomaga ,,INKA“. Eden glažek z natančni navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. — Delavcom ki ščejo potüvati v Francijo na prošnjo sobočkoga glavara, g. Lipovšeku ne trbe več novih Potnih listov küpüvati če že majo potni list za Nemčijo, nego se te kratkomalo prepiše i to brezplačno za Francijo. To je tüdi velka ugodnost za naše delavce i je s tem prihranjeno vsakšemi takšemi skoro 40 Dinarov. — Pogajanja med Jugoslavijov i Vogrskov se bodo vršila v Lucerni, gde se bodo rešila vsa sporna pitanja med našov državov i Vogrskov. — Bogojina. Predžadnjo nedelo so v našem domi priredili mladci orlovskoga drüžtva igro „Kralj Matjaž", štera je bila naravnost izvrstno igra-na i je občinstvo bilo nadvse zadovolno. t£. — Ka pravi k tomi dimnika!* g. Erjavec? V sredo 3 aprila je hodo po Bogojini dimnikar i zmetao, v soboto, 6 aprila so se pa vužgale sajev rori Padaričove hiže i je zgorela bližnja klet. Če bi ta hiža bila malo bliže vesi bi v tistom velkom vetri gotovo cela ves gorela. 1 g. Erjavec se močno čemeri če sme ednok povedali, da po plačo zna redno priti, pri zmetanji je pa že nikelko inači. Naj nam pošle Popravek! - Tüdi ciganska nadloga. Naše domače cigane je oblast prisilila, da konči okoli Sobote i k orožniški postajam ne hodijo prosit. Te dni se pa klati po našoj krajini truma pota-joči ciganov, šteri so silno predrzni i vsiljivi i se surovo obregüjejo na mimohodeče. Ali bi ne bilo mogoče tüdi to nevoló kem prvle Odpraviti iz naše krajine ? Konferenca za Otvoritev železničkoga prometa z Vogrskov. Kak smo že naprej naznanili se je vršila preminočo nedelo konfernca za otvortiev železničkoga promefa z Vogrskov v Soboti pod vodstvom predsednika gremija trgovcov v Soboti g. Franca Ceha. Vsi povablenci iz naše krajine so se v punom števili udeležili, ravnotak zastopniki gremi-jov iz Lendave, Lotmerka, Ormoža. Navzoči je bio tüdi g. glavar Lipovšek i sobočki postajenačelnik g. Vranič. Na konferenci se je ponovno ugotovilo, da je Otvoritev železničkih progmed nami i Vogrskov živinskoga pomena za našo krajino. Proga Sobota—Hodoš—Davidháza naj bi se otvorila všasi ar je tű vse pripravleno samo menša popravila bi bila potrebna, proga Lendava Redič pa včasi kak bi bilo to mogoče. Za skupno postajo so bili vsi* soglasnoga mnenja, naj bo to Sobota i to iz sledeči razlogov: Sobota je srce i središče ne samo sobočkoga okraja, nego cele naše krajine. Tü se. nahaja precejšnji del industrije i obrti. Občina Sobota se je že svoj čas zavezala, da zgradi potrebne carinske zidine, kak tüdi za urade i stanovanja. V Soboti se nahaja že kurilnilnica i vodna postaja i je jako lepi prostor, da se razširi i zgradi velka moderna postaja. V Soboti je pa tüdi Sedež vsej važnejši uradov. Sobota sama pride tüdi v prvom redi v poštev prí izvozi i uvozi blaga. Iz Sobote se izvozi 6.000 govenske živine, 50.000 svinj, 25.000 telec, 2.000 konjev, 30 vagonov mesni izdelkov, 250 vagonov belic i perutnina, več sto vagonov lesa, okoli 100 vagonov mele! mlinski izdelkov i okoli 150 vagonov sadja. Za uvoz bi pa prišlo okoli 200 vagonov Umetni gnoji!, do okoli 100 vagonov industrijiki izdelkov i drügih vsakdenešnji potrebščin. Pri otvoritvi te proge pa ne pride v poštev samo naša krajína, nego v velkoj meri tüdi okroglina Lotmerka i Ormoža. Od tej krajov bi prišlo okoli 100 jezero hektolitrov najbogšega vina, štero bi lehko po najkračišoj progi prevažali na Češko, ravnotak okoli 100 vagonov sadja i drügih kmetskih pridelkov. Ravnotak bi se izvažala po toj progi slatinska voda iz Radenc i Petanec. Iz Radenc so pošilali pred bojom po toj progi letno prek 5 miljonov glažov. Izvažali bi pa na Vogrsko poleg drügoga ešče prav posebno lončarske izdelke, štere tam v velkoj meri rabijo. Z ednov rečjov, soglasno se je potrdila velka važnost i potreba o-tvoritvi železničke zveze med našov krajinov i Vogrskov. Člani ankete, šteri bodo zastopali gremije, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer i Ormož, so se pa določili sledeči: Za Soboto: Benko Jožef, župan i industrijalec, Čeh Franc, trgovec i preds. gremija iz Sobote i Štefan Kühar, gostilničar iz Püconec. Za Lendavo: L Neubauer, župan D. Lendava. Za Lotmerk: Fric Zemlič, župan i trgovec, eden član je ešče ne določeni. Za Ormož: Ludvik Kuharič, trgovec Ormož i Lovro Petovar, trgovec, Ivanjkovci. Tjedenski glasi. Kraja dolarov na ljubljanskoj pošti. Že duže časa so hodile najrazličnejše pritožbe na poštno direkcijo, da domačije, šteri majo svoje lüdi v Ameriki ne dobivajo navadni pisem z dolari, Priporočena pisma pa redno pridejo. Na direkciji v Ljubljani so začnoli jako strogo paziti na vse uradnike. Posebno pozornost so obrnoli na ednoga mladoga uradnika, dukeč so ne prišli na sled, da on nosi pisma z dolari. Kak je šo ednok domo s pošte, so nenadoma napravili hižno preiskavo pri njem. V taški, štero je prinesao domo, je bilo 113 pisem iz Amerike, štera so ešče bila vsa zaprejta. Uradnik je priznao vse, da je v istini noso že od novoga leta naprej pisma iz urada. Gda je pisma talao na razne pošte, je vsa pisma iz Amerike zdevao v svojo taško. Pisma je doma zodpro, dolare vzeo vö drügo pa žežgao ali pa vrgao v Ljubljano). To je delao ze nikak od novoga leta naprej. Kelko je dobo za zmenjene dolare ne ve natančno misli tak okoli 20 jezero dinarov, ka je pa že vse zapravo. Uradnik je prepelani v sodne zapore i pride ešče v jesen pred porotno sodišče. Tüdi iz naše krajine so se veči tožili, da so ne dobili pisem, v šterih so bili dolarje, poslani iz Amerike. — Glavna skupščina zadružne zveze se je vršila v Ljubljani Preminoči četrtek, 11. aprila pod Predsedstvom predsednika dr. Korošca. G. minister Korošec je meo lepi vekši govor, v šterom je omeno, da je naše zadružništvo v najvekšoj meri odvisno od gospodarskoga stanja lüdstva. Naša država-je bogata, ne je pa ešče izrableno njeno bogástvo. Naša držáva tüdi nema ešče stálni tržišč za svoje pridelke, tak se je zgodilo, da smo lani ništerni reči vnogo pridelati, nemremo jih pa ešče dnes v dobre peneze spraviti. Pri našem lüdstvi leži vnogo zrnja, kleti pune vina, je dosta živine za odájo, nema pa vse to nikše cene. Z dobrov posebno zadružnov organizacijo, se pa to lehko vse zbogša. Velkoga pomena za naše gospodárstvo je tüdi Otvoritev nove agrarne banke, ki naj pomaga v prvom redi kmeti i kmečkim zadrugam. Za njim je prišlo poročilo načelnika, ravnatela dr. Basaja, ki je povedao v glavnom, da je potrebno ešče vnogo premišlenoga i skrbnoga dela prvle kak naše kmečko gospodárstvo s pomočjov zádrug postavimo na trdnejše fundamente. Prí Slučajnosti!! se je oglaso med drügimi tüdi zastopnik naših zádrug, tajnik bogojanske posojilnice g. Jožef Casar, šteri je omeno na kratko razvoj zádrug v našoj krajini po bojni i opozoro na teško pitanje naše krajine, na agrarno reformo. G. ravnatelj dr. Basaj je na vse te opombe i pritožbe predlagao posebno resolucijo, ka je občni zbor z odobravanjem sprijao. — Jedro pri kukorci zmržnjeno. Poledelsko ministrstvo opozarja, da se je v zdajšnjoj zimi zgodilo nikaj posebnoga, namreč, da je Zmrznola tüdi kukorca i je za seme nej dobra. Posebno močno je zmržnjena tista kukorica, štera je bila v zimi vünej v kukurčnjakaj. Zmržnjena je kukorca v kukorčnjakaj, tista štera je bila kre sten skoro vsa, tista pa, štera je bila .odznotra je Zdrava. Pri 'posamezni vlatai je na špici zmržnjena i nede kalila, na sredi je pa dobra. Zato je dobro, da vsakši kmet dene pred se-janjom probat svojo kukorco, či njemi je Zmrznola ali nej. Najbogše je, če dene v namočeni pesek 100 zrn kukorce i prečté kelko se od tej zrn sklica. Če se sklica samo 50 je znamenje, da je Polovica zmržnjena i bo pri sejanji morao ešče ednok telko semena vzeti, kak v drügom čssi. Gospodarstvo — Kak naj sadimo Sadno drevje? K tomi članki v zadnji »Novinaj" v dopolnitev. Lepa dela so napisana v tom članki. Majo pa fo napako, da so v ništerni mestaj malo razložena, v drügi pa deloma nepravilno. Za našega kmetovalca je potrebno vsako reč do dna razložiti. Jako malo med nami je takši, šteri bi dosta čteli iz gospodarski knig. Zato jé natenka razlaga tem bole upravičena. Vzemimo pred oči reč kompost. Kelko čtevcov naši »Novin" je, šteri I nikaj ne vejo o pravom komposti. Mi moremo znati tüdi to, kakši kompost naj denemo k koreninam i kak ga naj denemo, jako velka razlika je, če jaz denem korenji zreli kompost ali pa na polovico razkrajajočega. Na konci bomo videli iz koj se dela i kak dozori kompost. Nezreli kompost nam največkrát napravi več škode, kak pa haska. Če pa že mamo pravi, zreli kompost, je tüdi ne vseedno kak ga denemo. Gda smo napravili v jami namenjenoj za mlado drevo kűpček zemle potrošene z zrelim komposom postavimo obrezano drevece na te küpček. — Vsako debelejše korenino odrežemo tak, da se odrezao deo dotika spodnje zemle. Vla-sasti drogni koreninic pa ne režemo. — Zdaj začnemo Počasi sipavati kompost na korenine. — Pri tom deli so najbokši trije lüdje. — Eden drži drevece, drügi pomali sipavle kompost, tretji ga pa s prstami zatlači med korenine tak tesno, ka je vsaka koreninica močno obdana od njega. Ne pa je pravilno, če z lopatov na-mečemo na korenine i te malo po-klačimo pa je že gotovo. Prazen prostor med koreninami i zemlov nam korenine uniči s tem, da se posüšijo, Ne je vseedno, če sadimo drevje v jeseni ali pa na sprotoletje. Lastna skušnja me je navčila, da v jesen posajeno drevesce v prihodnjem leti napravi mladike za 5 em dukše i močnejše, kak pa na sprotoletje sa-jeno. Nemški sadjerejec Hann je o-pazoval 15 let to razliko sajenja i prišeo do zakljüčka, da je v jeseni posajeno drevje dosta lepše raslo, kak pa ono na sprotoletje. Kda in kak naj obrezavlemo korono? Nepobitno pravilo je, da samo na sprotoletje. Obrezavati pa moramo etak: Če mamo sorto (vrsto) štere veje silijo doli', moremo vejico odrezati tak, da oko gleda gori. Pri drűgi pa tak, da oko gleda doli. Kelko ok naj püstimo, je odvisno od toga, kakše so kronske veje. .Močnej-' šim püstimo menje, slabejši pa več. Vse drügo nam pa more povedati Zdrava pamet. Kakšo i kak naj gojimo razne oblike kron, bom opisal Sledi. Pri obrezovanji drevja moremo paziti tüdi na to, da ne odrežemo vejico preveč polek oka, ali pa Predaleč. Če režemo preveč polek oka, še oko nemre dobro razvijati, ar smo ranili stanice (to so deli, z šteroga je sestavleno), štere sestavlajo oko. Če pa režemo Predaleč, pa dobimo sühi štrncel, šteri Počasi začne gniliti i nam vniči celo drevo, oziroma krono. Približno 2 mm daleč od oka i to vrežemo naškao, v tistoj liniji, kak Stoji oko. on Pri kolobari ali jamici okoli dreva se pa moramo ozirati na to, v kakšoj zemli sadimo drevo. Če mamo peščeno zemlo je kolobar, šteri bi se nagibao proti stebli nepotreben, ar je zemla jako raka i vodo vpija dobro. Pri žmetno] zemli, kak je proti Lendavi i na Goričkom je pa to potrebno, ar ta zemla žmetno pije vodo. Dosta se nas čemeri pri okopa-vanji kolobarja. Pri vsakšem takšem deli nam küre skopajo zemlo od ko-renin. Ar pa je prva leta to delo jako potrebno, dokeč korenine ne prerastejo skopane jame. Tomi se pa pomaga stem, da okoli okopanoga dreva nadevlemo veje i je stem kfirje delo i čemer odpravleno Velke važnosti je tüdi vezanje mladoga drevja k količom. Imamo dobre i slabe načine vezanja. Po mojem je eden količ nikak ne pripraven za drevo. Eden sam količ ma dve napaki. Tesno k količi dreva ne smemo privezati ne prvo, ne drügo .i tüdi naslednja leta ne zato, ar napravimo na drevi zarezo. Pri na lahko zvezanom povitev drevo vošči od količa i ga rani. Takša rana pa je podvržena vsakomi betegi, posebno raki i v njo se naselijo tüdi krvave vüši. — Najbokša pomoč za te je cota i roka. Moramo je z roko zműz-gati. Vsa drüga sredstva so menje vredna. 4. NOVINE 21. aprila 1929. Vsako drevo zvežimo najmenje na dva konča. Količa postavimo polovico metra narazen, prle kak sadimo drevo jiva zabijmo konči za štiri prste v neprekopano zemljo, da stojita trdno. Nato vzememo k vsakomi drevi dve povresli iz ritovine. Dva človeka stopita vsaki k ednomi količi i vsako povreslo deneta na eden kraj dreva i sfičeta v nasprotno stran do količov i tam zvežeta. To je najtrdnejša i najbogše vez. Tü na količi nigdar ne rüši dreva, povreslo pa ne stisne preveč. Drži navadno eno leto, potem se pa dene drügo. Dale. Pošta. Slavic Jožef Tropovci. Naznanite z prvov poštov v Črensovce, keliko M. Listov te meli to leto i če ste prošene že dobili ? Mi smo peneze na lani že dobili, ki ste je plačali v Posojilnici. Sukič F. Radovci- Kak Javili, počakamo. Prošene Številke doposlali. B. Š. Domajinci. Gda dobimo odgovor, Vas obvestimo. PBtcpha Mihael Bratonci. Mate popolnoma prav, ka oglasi dosta mesta vzemejo. Zato smo opomenoti tiskarno naj je vküp stisne. Če pa oglasov ne bi bilo bi Novine mogle dragše biti i vnogo potrebnih reči ne bi se zvedelo. Gašparič Franc ladije. Tiskarno smo opomenoti na red, mi pišejo, da so Vam Novine .doposlali. . Odajo se starih rami . ki sestojijo iz osmere hrambe, les je še dober, Vse drügo se Pozvedi pri VILJEM KOZIC, Peskovci p. Križevci Prekmurje. Küpüjem v dobrom : stanji že nücane : žakle za melo (ne lüknjaste) po najvišoj dnevnoj ceni vsakoj množini Messinger, pri Jožef Bejek, Mur. Sobota Nova ulica Štev. 5. Trije novi rušti za hižo, hrastovi foslni edni novi hlevi se fal odájo. Titan Janez, Krog. Konjske opreme od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Ova inaša (Vajenca) močnejšiva od dobri staršov Sprejmem za mizarsko obrt. Ivan Režonja, mizarski mojster, Gaberje p. D. Lendava. Küpci biciklov! Prle kak si bicikl küpite, Poglednite Skladišče pri trg. WEISSENSTERN v Dv Lendavi. — Sledeče marke so v skladišči po najfalejšoj dnevnoj ceni: Bűffen, Admiral, Nesta, Dürkopp, Stlas, Herman, Opet DF,fl, Mühe, Ideal, F. H.- brez klica, Puch, male Singer mašine od 700 Din gori. to gonílne jermene za mline, jage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova 13. Hranilnica in posojilnica v Črenspvcih vöda sledeče delo: 1. dvoja hrastova vrata na hodnik; 2. dvoje železne dveri, edne na pod, drüge na pivnico; 3. edne železne dveri na dvorano, ki bodo odzvünaj. Ponudniki naj si na lici mesta poglednejo delo i pri toj priliki dajo pismeno ponüdbo, Ponüdbe se sprejmejo do 15. maja, te den je zadnji. Načelstvo. Vsakši kaj najde Umetnost Zdrava postanoti i ostanoti Se posreči vsakšoj deklini, ženski i moškomi, če upotreblavle doli navedene prepa-rate, šteri se proizvajajo po- receptaj izküšenj skoz 32 let i so zavolo toga popunoma neškodlivi. Proti mu božnim napunili: Fellerova kaukaška Elsa pomada za obraz, čuva tüdi kožo, obnavla i pomlajüje hrapavo, razpokno i lüknji-čavo kožo obraza šinjeka rok. Odstranite sojedice, lišaje, njeno hitro delovanje proti sunčnim pegam naravnost iznenadi. Najbole očuva od Posledice vetra, vlage, praha i sopare. Eden lonček 12 Din. Mladeniško sveži i zdravi izgled davle Fellerov Za gojiteo vlasi za ojačanje i pospeševanje a bujnejše rasti vlasi, za spre-čavanje lUskin, izpadanja vlasi i prerane serosti se rabi ,0 Fellerova jaka Elsa pomada za rast vlasi (Tanohina pomada). Obdrži vlasé mehke i gibke. Eden lonček 12 Din, nadale Elsa žganje za vlasé, krepi, osvežüje i prebranjüje vlasé, 27 Din 50. Za pranja vlas i glase ku- šajfe ednok Fellerov prijetno dišeči Elsa Shampon. Vi bo- vo Elsa lilijno mleko. Glažek 13 Din 20. dete navdüšeni. Eden. zavojček 3 Din 30. Po pošti za probo 2 lončeka edne ali po eden loiiček obej Elsa pomad s pakivanjom i poštninov vred 40 Din, samo če se penezi naprej pošlejo, ar po povzetji košta Poštnina 10 Din več. Fellerova Elsa žaifa lepota I zdravja. Elsa lilijasta, žučakova, glicerinova, boraksova, katranova i Elsa žajfa za britje, za probo 5 falatov na izbiro 52 D. Naroči se točno na EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA CENTRALA 146, HRVATSKA. Vabilo na občni zbor „Prve prekmurske mlekarske zadruge v Črensovcih", ki se bo vršo dne 28. aprila ob pol dvanajsti uri predpoldne v prostorih posojilnice s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva i nadzorstva; 2. čtenje revizijskega poročila; 3. Sklepanje za bodoče delo ali za razpüst zadruge i v tom drügom slučaji volitev dva likvidatora; 4. Odobritev računskoga zaključka za 1. 1927/28; 5. volitev načelstva i nadzorstva; 6. Slučajnosti/ Če v določenom časi ne bi bilo zadostno število kotrig navzočih, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti i z istini dnevnim redom občni zbor, ki bo sklepčen brez pogleda na broj navzočih kotrig. Zavolo važnosti se oprosijo vse kotrigo, da se zbora punoštevilno vdeležijo. Poleg kotrig naj pa pridejo ešče drügi, ki namenijo k zadrugi pristopiti, da jo ponovimo. Načelstvo. Križevska ciglarna pri Ljutomeri i Pu-conska parna ciglarna kak do zdaj mata tüdi letos za vse odjemalce prvovrstni zidni i pokrivati! cigeo (falc i biber)po zmerni cenaj na ratno odplačilo. — Cigeo se lehko naroči pri ciglarnaj i v centralno] prodajalni tovar. Hartner Mur. Sobota Ova mlzarskiva pomočnika Sprejmem Eugen Kutaši, mizar Bogojina. Jabolčne cepike, semenske krumple i seno za govejo maro oda. JOSIP MURSA Krapje. Kelko bi si trplenja, časa i brige prišparali, če bi znali kak malo penez trbe za to, da si naküpite dosta toga ka vam vsakši den prinaša vnogo haska i veselja. Vsakši den nastanejo nove iigovi-te iznajdbe vsej vrst predmetov za dnevne potrebščine. Trbe samo da ednok pregledate veliki ilustrovani modni cenik svetovne razpošilalnice. H. SUTTNER Ljubljana» št. 945. i začüdite se, kelko je predmetov, šteri so tüdi Vam potrebni, pa jih niti ne poznate. Poleg toga najdete v tom ceniki velki izbor odevke, hižni i toaletni predmetov i Potreb, za vsakšo priliko. Cenik dobite brezplačno če pošlete ešče dnes svoj atres na tvrdko H. SUTTNER. f TIKVENI OLI pravi, priporoča I. HICHMÜLLER tovarna tikvenoga olija Maribor Taborska ulica 7 Telefon 339 Kmetovalci Pozor! V trgovini 3 Francus Rešek, Beltinci se dobi ,,Težakovo olje za živino" posebno izbrano ribje olje za živino. Okrepite in ojačuje slabotne in zahirane pujske, odrasíe prašičke, teleta in žre-beta, govedo in konje. Pospešuje pitanje one živine, ki slabo napreduje. Pospešuje zelo dobro prebavo, pa živina dano ji hrano bolj izkoristiti, prepreči v mnogih slučajih zapečenost, ki je največkrát vzrok vročinskih po-:— javov in mnogih bolezni. —: GOSTILNA se ocla na jako prometnom mesti z inventarom Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. Cena 150000 D. Pitati pri lastniki Franjo Rodiha, Varaždin, Vrazova ul. 1 Podpirajte: »NOVINE"! Kovački za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji ceni pri IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Za TISKARNO PANONIJO r. z. z o.z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik FRANC BAJLEC.