Vojska zojmt fraiuasoiie ali prostozidarje. V Tridentu na laškem Tirolskem se je v ravno pieteklih dneh zbralo okoli 1500 učenih katoliških go- spodov, večjidel duhovnikov, med njimi več škofov, da bi se posvetovali, kako bi se dala peljati in srečno dognati odločna vojska zoper satanovo zalego brezverskih framasonov ali prostozidarjev, ki so že pred 180 leti naredili skrivno zaroto zoper Krislusovo vero in vse tisle, ki jo branijo, namreč zoper papeža, škofe in duhovnike, pa tudi zoper kršeanske vladarje in njibove prestole. Vredno je, da tudi priprosti Slovenci to skrivno zvezo brezverskih ljudij, ki so po vsem svetu raztreseni, nekoliko spoznajo, da bodo vsaj vedeli, od kodi pride tisti brezverski veter, ki nam po naših mestih, dostikrat pa tudi že na deželi ojstro nasproti brije. V vseh časih od Adamovih sinov naprej do danes se sicer nikoli ni manjkalo nekaterih hudobnih Ijudij, ki ao se božjim postavam zoperstavljali ali pa celo lioga tajili. Vendar med seboj niso imeli urejene in dobro premišljene zveze. Dne 24. rožnika 1717. pa so se v Londonu sešli trije brezverci, Anderson, Desaguliers in Payne po imenu, ki so se dogovorili, da hočejo narediti skrivno zvezo vseh brezvercev eelega sveta in tako začeti tihotapsko in zvito vojsko zoper krščansko vero. Pridobili so si kmalu mnogo privržencev po vseh krščanskih deželah. Pridružili so se jim najrajši bogati in imenitni možje, kateri so posvetno sladnost in uživanje bolj ljubili, kakor Boga in njegovo zapoved samozatajevanja. Haj to vidimo vsaki dan, da taki najrajši od vere odpadejo in duhovnike zmirjati začnejo, katerim se dobro godi in bi radi vse sladnosti uživali, pa jirn to vera prepoveduje. Ko je človek enkrai v velike grehe zabredel, potem začne sovražiti duhovnika, ki mu vest obuja, rajši posluSa tistega, ki ga tolaži, da se mu ni treba bati večnih kaznij, češ, ni pekla, ne Boga. Da bi se ti brezverci med seboj spoznali, kedar dva neznanca vkup prideta, izbrali so si skrivna znamenja in besede in sicer so vzeli znamenja starih zidarskih in kleparskih zadrug, od todi so si pridjali iine »prostih zidarjev« ali »prostozidarjev«, v francoskem jeziku se reče to »framasoni«. Razvrščeni so v »mojslre, pomočnike in učence«; ločijo se na več stopinj, eni pravijo, da jih je 33 stopinj. Le tisti, ki so na najvišji stopinji, vejo za vse hudobne namene te zarote, nekateri celo trdijo, da so ti vodniki celo v zvezi s hudim duhom. Njih naivišji poglavar ali brezverski papež je zdaj Jud Lemmi v Rimu, ki se mu očita več hudodelstev, pa se mu vendar nič ne zgodi, ker ima svoje framasonske brate in pomočnike med najvišjo gospodo. Sploh je treba omeniti, da si framasoni med seboj pomagajo, in kjer je kaka visoka služba prazna, delajo vsi na to, da jo dobi eden njihovih bratov«, on pa potem spet drugim »bratom« do imenitnih služb poinaga. Tako je prišlo, da imajo framasoni na Laškem in Francoskem vso oblast v rokah; silno veliko moč imajo pa tudi na Španskem, Angleškem, v Nemčiji, na Ogerskem in v Ameriki. Ni jih ravno toliko, da bi zamogli verne kristjane s pesljo ali z mečem premagati, pa oni iraajo najvišje službe v svojih rokah, bogate Jude in druge imenitne in bogate gospode za svoje »brate« ali pa vsaj za pomočnike. To pa ilak vsi vemo, da se na svelu to zgodi, kar velika gospuda hoče, naj bo že pravieno ali krivično. Po vrhu imajo pa še večino velikih časnikov v svojih rokali, kateri nevedno Ijudatvo s svojimi brezverskimi lažmi slepijo, od vere odvračajo in zoper duhovSčino hujskajo. Vsi tisti časniki, katere mi »liberalne; imonujemo, pišejo v framasonskem duhu. Zavoljo tega pa ne smemo misliti, da so vsi uredniki takih listov v framasonsko društvo zapisani. Pri večjih listih bo že tako, pa uredniki malih lislov po deželi lnislijo v svoji neumnosii, da bodo za bolj imenitne in učene veljali, če pišejo tako, kakor veliki judovski listi, namreč proti- krščansko. Počasi se tega duha tako nalezejo, da vse za resnico imajo, kar v brezverskih časnikili in bukvah berejo. Vsi listi pa. ki take oasnike prebirajo, začnejo tudi polagoma v veri omahovali, dokler je popolnoma ne zgubijo. Geravno v framasonsko društvo niso zapisani, vendar framasonom prostovoljno pomagajo, svet vladati v prolikršeanskem duhu. Tega duha so ludi liberalni poslanci, ker so se ga navzeli iz framasonskiii knjig in časnikov, zato se ne smemo (tuditi, da st^ v mnogih deželah delajo take postave, ki so krščanski veri popolnoma nasprotne, kakor se je to ravnokar na Ogerskem zgodilo. (Konee prih.)