ï-eto 1884. 61 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos IX. — Izdan in razposlan dne 19. marcija 1884. 33. Ukaz ministcrstva za trgovino od 14. marcija 1884, s katerim se izdaje policijski red za pomorska pristanišča. §• 1. Vsaka trgovska ladja ima dolžnost, če po dnevi v kako pristanišče (luko) zavozi, razpeti svojo narodno zastavo ter je ne sme zviti, dokler ni dovršen pri-8tan8kega in pomorsko-zdravstvenega urada postopek z njo. Po noči je treba držati se dotičnih propisov o lučih, katere je imeti. , Ni dovoljeno pri vhodiŠči pristanskem vreči sidro (mačka), izimši slučaje ake premoči. §.,2. , Ko ladja v kako pristanišče pride, prepovedano ji je, dokler se ji ne po~ . f «pratika“, — razven izimkov, ki so osnovani v zdravstvenih in čolnih pro-Ptsih, — vsako občenje s suho zemljo, z drugimi osebami ali ladjami. I Ako takih izimkov ni, naj se ladje voditelj (poveljnik) precej po prihodu aHJe oglasi v pristanskem uradu, da izprosi „pratiko“, odnosno, da se vzprejme t^Daorsko-zdravstveno stanovilo (konstitut). §• 3- dotic Pod „pristanskim uradom“ razumeva se vtem pravilniku pristansko oblastvo nega selišča (kraja), brez ozira na posebno ime, katero bi utegnilo imeti. §• 4. . Kadar se pomorsko-zdravstveno stanovilo vzprijemlje, dolžan je ladje vodi-predložiti vse papirje, kijih ima ladja, ter dopovedati, kako je potoval in kaj J® mod potjo v pomorskem in zdravstvenem oziru primerilo. Hazven tega naj ladje voditelj v vseh slučajih, kjer tako velevajo odnosni ^ °pisi, sosebno red razkaznicam o blagu od 23. marcija 1881 (Drž. zak. št. 35), (SlovonlBcli.) razkaznico (manifest) o nakladu v svobodnih pristaniščih predloži pristanskemu uradu, v pristanih, kar jih je v čolni okoliji, colnemu oblastvu, a če ni dolžan predlagati je, mora na zahtev povedati, kakšno blago vozi. Kadar ladja vozi stvari nevarne za ogenj, kakor smodnik (strelni prah), raz-nesilno tvarino, kameno olje, soliter, alkobolovite tekočine it., naj ladje vodidelj, ne čekaje stoprv na dotični opomin, sam ob sebi to posebej naznani. Sploh je voditeljeva dolžnost, dati odgovor na vse, kar bi ga pristanski urad zvršujoč službo vprašal. §. 5. Po vzprijetem pomorsko-zdravstvenem stanovilu odkaže pristanski urad ladji sidrišče ali stojišče. Ladje voditelj ne sme brez dovolbe pristanskega urada takega stojišča vzeti si niti premeniti. Stojišča se ladjam, razven kjer bi se kak izimek opiral na posebne dogovore) brez razločka narodnosti odkazujejo po vrsti, kakor prihajajo ena za drugo, p° svojstvu tovora in po nosilnosti ladje. §. 6. Nobena ladja ne sme brez dela tik brega stati, dočim druga ladja potrebuje pristajališča, da bi blago nakladala ali odkladala. Sploh so ladje dolžne mesto, ki ga zalegajo, zapustiti, čim bi pristanski urad to zahteval. Ladja ali ladjica (čoln) tik brega stoječa sme se samo, če pristanski urad odobri, in držeč se dotičnih colnijskih propisov (§. 39 postave za col od leta 1835) — porabiti za prodajališče na drobno ali za skladišče blaga. §• 7. Voditelj ladje kje v dosežaji pristanišča k bregu z vrvjo pritrjene mora dopuščati, da pristanski urad njegovi ladji drugo ladjo bokoma pridene, in da s1 le ta zvezo z bregom napravi prek njegove ladje. §. 8. Na stojišči je treba ladjo z vrvmi pripenjati po navodu pristanskega urada- Ladjam na četveroogelna jadra in parnicam je v pristaniščih gledé tega posebej imenovanih prepovedano, brez pomoči pristanskega privodnika (pilota)» privezovati ali razvezovati ali kakor koli bodi makniti se. Ako bi kateri ladje voditelj potreboval privodnika pristanskega urada za kako pomorsko delo, dâ mu se privodnik zastonj tako, da pristanski urad oe jemlje na se nikake odgovornosti za njega naredbe ali delavnost, vendar mora ladje voditelj priti po-nj z ladjico k pristanskemu uradu in takisto po dovršene10 delu tje nazaj pripraviti ga. §- 9. Znotraj pristanišča treba je pristanski urad in njega organe poslušati v vseh rečeh, katere se odnašajo na pristansko in pomorsko-zdravstveno službo. Ako kdo ne bi poslušal, ima pristanski urad pravico svoja ukazila mahoma satu izvesti in sicer o trosku in na nevarnost dotične ladje. §• io. Ladje privezane k poplavkom (bojam) morajo od svojega vrvja toliko popu- kolikor zahteva jačina vetra, in o viharnem vremenu ne manj nego 30 me-tfov odmotano imeti. Ni dopuščeno o viharnem vremenu pripeti se vprek ob vrv, s katero je uže ^ruga ladja k poplavku (boji) privezana. Ladje k kolom ali stebrom brez železnih krožcev privezane morajo kol ali steber z verigami ali vrvmi okoli in okoli oviti ter morajo verige ali vrvi, ki jih Uporabljajo za privezovanje, ustrezati krajevnim razmerom in ukazilom pristan-8kega urada. Kadar hoče druga ladja mimo iti, mora se vselej vprek pripeta vrv oddati. Ako katera ladja nima dovoljnih vezil, ne odkaže se ji nobeno stojišče v pristanu. Ladje imajo, kadar pristanski urad zaukaže, umakniti va-se srednji čelesnik \kuver), rajne podolgoma obrniti ali nategniti in sploh podobna ukazila izpol- ujevati. §• 11. Paziti je prav na znamenja (signale), ki so postavljena v pristanišči ter ka-ZeJ°, kod držč podmorske telegrafske vrvi (kablji), plinovodne in vodovodne ^evi it., sosebno ni dovoljeno, vrvi privezovati na mestih, katera niso v to uoločena. §• 12. , Ni dopuščeno, občilnih prog z verigami (lanci) ali vrvmi zapirati ali sploh Kakor si koli drugače bodi občenje ovirati. §. 13. Kadar se katera ladja spušča z ladjarničnega odra (kantirja) v vodo ali Pa poteguje na-nj, morajo se, ako je potreba, ostale bližnje ladje za nekaj časa Umakniti sè svojih mest. §• 14. Les ali drugi predmeti, ki bi utegnili ladjam kvarljivi ali nevarni biti, ne 8,Uejo p0 vodi plavati niti se smejo z njimi bregovi pristanišča zalagati. . Ladjice ladji pripadajoče smejo se samo tedaj imeti v vodi, kadar niso dru-ÉPm ladjam ali prometu (občenju) sploh na poti. Za ladjice vsake vrste mora Ploh vsegdar skrbeti dotični lastnik, kateri je odgovoren za vsako škodo, ki bi Ostala odtod, da so bile napačno privezane. §• 15. Prepovedano je kakorsikoli bodi poškodovati nabrežno zidovje, zabijati 'Uje železo, bruna ali kole, niti se sme jemati kamenje iz nabrežnih zidov. §* 16. Prepovedano je brez dovolbe pristanskega urada drugo ladjo odvezati ab tuje vrvje poškodovati. §. 17. Voditelj ladje, ki se znotraj pristanišča kamer bodi premikuje, naj, kolikor' koli mu je kot veščaku mogoče, na to pazi, da pristanskim stavbinam ali drugi® ladjam nobene škode ne naredi. §. 18. Prepovedano je katero koli plovstveno znamenje ali katero privezovali® pripravo pokvariti, prenarediti ali odstraniti, brez razločka, naj bode v vodi ab na suhem. §• 19. Na vsaki izmed ladij, ki so prevezane v pristanišči, morata praviloma biti pričujoči dve tretjini od moštva in en ladje oficir, vendar sme pristanski urad, z ozirom na stalež moštva ali na ležišča ladij tudi manje število dopustiti. Na razpremljenih ladjah, katere so v pristanišči z vrvjo pritrjene, mora biti straža, ki ji število oseb pristanski urad po razmerih določa. Po noči mora na vsaki ladji v pristanišči, brez razločka, po en mož na krovu (palubi) stražiti. §. 20. Prepovedano je, imeti neprivezanih psov na krovu takih ladij, katere redo®a druga za drugo stojé ali so k bregu pritrjene. §• 21. Na ladjah, katere redoma v pristanskih zanožinah ali kanalih stojé, prepO' vedano je imeti gole luči. Da se sme v notranjem prostoru ali podlubji zanetiti ogenj zarad kajenja, potrebno je dovoljenje pristanskega urada, kateri pri tem potrebna naročila daje* Dokler se kaj gledé ognja nevarnih stvari naklada na ladjo ali odklada, pre' povedano je najostreje piti (pušiti) tabak kjer si koli bodi na ladji in v njej in tako tudi na bregu v neposrednji bližini teh stvari. §• 22. V slučaji požara na ladji, ali kake druge nesreče na katerem koli mestu p®' stanišča, naj bodo ladje vsaka sè svojim moštvom pripravljene iti pomagat, ako bi jih pristanski urad pozval. Pristanskemu uradu je izročena vodba del potrebnih pri pomaganji. Kadar se na kateri ladji vname požar, ali pripeti kaka druga nesreča, bi javni varnosti preti, ima ladje voditelj, odnosno straža te ladje, ako bi ta ne sto* rila, straža sosedne ladje dolžnost, z zvoncem, ki ga ima ladja, na pomagajo zvoniti in tudi pristanskemu uradu ta prigodek vzglasiti. §. 23. * h Kadar sploh kaka nevarnost preti pristanišču in ladjam, ki bivajo v nje*0’ ima ladje voditelj dolžnost, tudi če mu pristanski urad ne zaukaze, okolnosti® primerno vladati sc takö, da se nesreča odvrne ali umaujša. §. 24. Kadar se smodnik, vojno strelivo (municija) in raznesilne tvarine, kameno 0Jje in druge v oziru na ogenj nevarne stvari nakladajo ali razkladajo, treba je postopati po dotičnih propisih. §• 25. Kar ima za svojo rabo določene zaloge smodnika in svetilnih ognjarskih *varin na sebi, naj ladja odloži na mestu, ki je namenjeno v branišče tem stva-r^Qi, se predno zavzame svoje stojišče znotraj pristanišča. Takisto je treba tudi ^ojestrelno orožje naboja (basila) izprazniti predno se ladja na svojem stojišči ustavi. Gori omenjene stvari sme ladja stoprv na se vzeti, kadar je spremna na °uhod ter je uže zapustila obale ali pristansko vodovje. §• 26. V dosežaji pristanišča je — brez posebne dovolbe pristanskega urada — Prepovedano s topi in puškami streljati, ali pa ognjarske tvarine zažigati. Kar se tiče nošenja orožja na suhem, dolžan je ladje voditelj primorati Moštvo, da izpolnjuje ona določila, ki mu jih pristanski urad v oziru na propise v dotičnem kraji o tem veljajoče naznani. §. 27. 1 v. .^8e 8tvarb katere so se s katere ladje odložile, ali kijih je treba na-njo na-°2iti, naj se čim hitreje z brega odpravijo ali na ladjo denejo ter ne smejo po Qo& na bregu ostajati. Ako bi se ne delalo po tem propisu, odpravijo pristanski organi take stvari nevarnost in o trošku mudljivca ter mu se nazaj dadö stoprv po poplačilu do-cnih troškov in po odštetji globe v tem pravilniku postavljene. V slučaji izkazane neizogibne potrebe sme pristanski urad, — vendar držeč 8e čolnih o tem danih propisov, — dovoliti, da kaj tacega po noči na bregu °stane. Ako bi bilo vmes kaj stvari, ki so zastran ognja nevarne, mora jih pri-8tanski urad tudi pod stražo imeti in to ob lastnikovem trošku. §. 28. Brez dovolbe pristanskega urada ne sme se nikakorsno pritežje (balast) na" adati, odkladati ali s ladje na ladjo prenašati. Takšna dela smejo se opravljati samo po dnevi in samo z uporabo jadra ali Pcsuaoljenke (persenning), da ne pada pritežje v vodo. .. Pritežje se mora na takih mestih, ki so nalašč v to odkazana, jemati ali Jekaj spravljati. • . kudi kadar se nakladajo ali odkladajo tvarine, ki se rade razsipljejo, rabiti 6 Jadra ali posmoljenke. §. 29. -i. Prepovedano je, metati v vodo pepel, drobiž od kamenega ogljija (prenoga) kakerŠne koli druge stvari večje množino. Take reči je treba spravljati na to> katero pristanski urad ali pristojna krajna oblastva določijo. §. 30. Ladje na bok obračati zarad poprave dna in pa zasmaljati (konopačiti) od zunaj dopuščeno je samo s posebnim dovoljenjem in pod nadzorom pristanskega urada na mestih v to določenih. Tudi za zasmaljanje od znotraj in za vsa taka dela, s katerimi je združeno kuhanje smole, degta ali katrana it., treba je dobiti zaukazila pristanskeg3 urada. Med temi deli treba se je poprijemati vse one opreznosti in paznosti, katera je po njihovem svojstvu potrebna. §• 31. Ni dovoljeno, da bi v vodi ostajale ladje, katere niso več za rabo, ter ne morejo plavati. Voditelj ladje, katera je kje v dosežaji pristanišča obsedela (naletela) ali p °' topila se, dolžan je vzdigniti jo, da zopet plava, vendar potopivšo se ladjo sam0 tedaj, kadar bi se našlo, da občenje (vožnjo) ovira. Ako bi ladje voditelj ali lastnik v roku, ki mu ga pristanski urad postavi) ne storil, kar je po zgornjih določilih dolžan, napravi pristanski urad sam, da s0 na nevarnost in o troŠku ladje in naklada ladja odstrani ali spravi. §. 32. Razstavljati ladjo zunaj ladjarnice je praviloma prepovedano. Vendar sm0 pristanski urad v slučajih posebnega ozira vrednih, v porazumu s colnim oblastvom tedaj dovoliti, da se ladja razdene na kakem drugem mestu, kadar se s tem občenje ne moti ali sicer ne ovira. Znotraj pristanišča ne sme se ladja nikakor dalje razstavljati nego do višine enega mesta nad vodo, ostali del trupa mora se na kaki ladjarnici ali na drugem mestu, katero pristanski urad določi, razno djati. §• 33. Prepovedano je brez posebnega pismenega dovoljenja pristanskega urada ladje po noči zasmaljati, popravljati in razstavljati. §• 34. Ako bi katera ladja v vodovji pristanskega področja izgubila kako stvar od svojega naklada ali od svoje opreme (oprave) ter bi je ladje voditelj ne mogel mahoma spraviti iz vode ali najti, naj to pristanskemu uradu naznani za tega delj, da dobode dovoljenje pozneje oteti jo, ali pa za to, da jo pristanski urad sam dd poiskati o troŠku ladje ali lastnika, komur se iz vode spravljene reč* vrnejo, če poplača troške, kar jih je bilo, in pa najdščino, ako bi komu sla. Kdor je take stvari v morji ali iz morja na breg vržene našel ter vzel, mora to pristanskemu uradu naznaniti, da le ta napravi, česar je dalje treba, a najdene stvari brez odloga izročiti eolnemu oblastvu, da jih vzprejme v uradno hrambo- §. 35. Poedincem izmed moštva je brez izrečne dovolbe voditelja ali lastnika ladji ali tovoru prepovedano kakerŠno koli pritiklino ladjo ali kaj od naloženega blaga z ladje v stran spravljati. §• 36. Vsak ladje voditelj ima dolžnost, prisfanskemu uradu brez odloga naznaniti, adar koli zapazi kako poškodbo kolovja, privezovalnih priprav, znamenj in na-reznega zidovja, kadar se kaka ladjica (čoln) in ladja potopi ali če kje obsedi, Daposled vsako oviro plovstvu, bodi si kakeršna koli. §. 37. Voditelj je odgovoren za povračilo škode, katero bi njegova ladja, njeni °lni ali nje ljudje naredili na pristanskih napravah, imenovanih v §. 36. Izim-leJ° se pri tem slučaji kake premoči. §. 38. Ladje voditelj naj, dokler biva v dosežaji pristanišča, pazi na to, kako mu Se Moštvo vlada, ter mora opominjati ga, da se, če kdo stopi na suho, ne zakrivi z üikako nerednostjo ali opačino. j Tudi v dosežaji pristanišča pristoji disciplinarna (strahovalna) pravica na 'J1 njenemu voditelju. §. 39. Ako bi voditetj želel na svoji ladji vzpostaviti red, kateri je v ozbiljni nežnosti, ter bi menil, da mu to brez podpore javne oblasti ni mogoče, naj od P^stanskega urada zahteva potrebne pomoči. Ako je ladja tuja (inozemska), naj voditelj za to po konzulskem zastopniku 8v°jega naroda poprosi. Ako bi pa v dotičnem pristanišči ne bilo nobenega takega °Dzulskega zastopnika, ali če bi bila nevarnost v odlogu, sme voditelj sè svojo Prošnjo obrniti se na ravnost na pristanski urad. Na tujih ladjah sme pristanski urad brez posredovanja dotičnega konzulka zastopnika kako uradno delo samo tedaj zvršiti, kadar takšno posredovanje °dnosnih pogodbah nima podstave. §• 40. Prepovedano je, motiti pristanske organe, vršeče svoje dolžnosti, ali vtiko-Ž 86 v njihove uradne poslove ter vesti se do njih takö, da bi bilo razžalivo a 1 bi jim ugled krhalo. §. 41. ... "V dosežaji pristanišča je prepovedano kopati se v morji na takih mestih, ki 11 pristojno oblastvo ni določilo za javna kopališča. 8tko §. 42. Lrez dovolbe pristanskega urada je prepovedano, tuje ljudi na ladjah pod jemati. §• 43. La^.i® voditelj, brez razločka zastave, ima dolžnost, — nezavisno od propisov Jajočih o izstopu pomornikov iz ladje, — pristanskemu uradu v 24 urah, odbil V °’ ak° Li ladja imela prej odriniti, še pred nje odhodom naznaniti, kadar je izmed njenega moštva odpuščen ali če seje potajno z ladje udalil. §• 44. Voditelj ladje s tujo zastavo je dolžan, predno ladja dobode odpravo (očistilo), pristanskemu uradu oddati en prepis svoje osobnice. §• 45. Ladje voditelj ne prejme odprave in dovoljenja iz pristanišča odriniti, dokler ni ustregel propisom veljavnim o razkaznicab (manifestih) blaga ter ni kakor je v redu izkazal, da je opravil plovstvene in čolne pristojbine in druge davščine od ladje ali blaga, ako bi katere bile. Isto veljâ tudi, dokler niso poplačane globe (kazenski novci) voditelju prl' sojene, s troski kazenskega postopka vred, in dokler ni povrnena škoda, ki bi se bila pristanišču in napravam istega storila, ali ni vsaj dano primerno poroštvo za poznejše plačilo v onem roku, katerega je določil pristanski urad ali po okol-nostik določilo sodno oblastvo. §• 46. Ako v to zvano oblastvo s katerega koli vzroka kako ladjo sekvestracij1 podvrže, tedaj ima pristanski urad oblast, poprijeti se onih mer (naredeb), s katerimi se ladji odhod ubrani. §• 47. Prestopki zgornjih določil kaznijo se po ministerskem ukazu od 30. septembra 1857 (Drž. zale. št. 198) v novcih do gld. 100 ali z zaporom od 6 ur do 14 dni. §. 48. Ako iz takih prestopkov izvira dolžnost, povrniti Škodo na državni ali zasebni (privatni) lastnini storjeno, to naj pristanski urad poizvé nastavšo škodo ip če ni moči doseči med strankami pogodbe, začasno razloko ukrene o dolžnosti» povrniti jo. Ako ena stranka meni, da se ji s to začasno razloko dela krivica» na voljo ji je, pomoči zoper drugo stranko z redno pravdo iskati. §. 49. O kazenskem postopku veljajo v obče ona določila, katera so dana v oziru na kaznovanje pomorsko-policijskih prestopkov. Pristansko oblastvo, katero je pristojno po propisih o kaznovanji pomorsko-policijskih prestopkov, veljâ za prvo, pomorsko oblastvo za drugo in trgovinsko ministerstvo za tretjo stopinjo. Vzklic (poziv) zoper kako razsodilo treba je v 15 dnevih vzglasiti. Kadar druga stopinja razsodilo prvostopinjsko potrdi, če tudi odmero kazn1 ublaži (zniža), nadaljšnji vzklic več nima mesta. Izterjevane globe (kazenski novci) tekö v pomorstveno-podporni zalog. §. 50. Djanja v pričujočem ukazu omenjena zastarevajo po 3 mesecih. Ta rok se pretrguje s tem, če se kazenski postopek napoti. §• 61. Vsak ladje voditelj, brez razločka zastave, imej po en primerek tega pri-aQsko-policijskega reda. Izročuje se mu ta primerek za plačilo določene cene, kadar pristanski urad lovilo (konstitut) o prihodu vzprijemlje. §• 52. Določila §§'" 2, 5, 9 prvi odstavek, 11, 12, 14 prvi odstavek, 15, 16, 18, ’ ^9, 34, 36, 37, 40, 48 in 50 tega ukaza uporabljajo se tudi na vojne ladje. v v ^°jne ladje, ki bodo — kakor je videti — dalj časa na bregu stale, pod-rzene so praviloma določbam §fi 25. §• 53. Ta ukaz stopi v moč 1. dne aprila 1884. Z dnem, ko pride v moč ta ukaz, izgubč svojo veljavo vsi zdaj obstoječi ^ °pisi, kolikor se odnašajo na predmete, s tem ukazom uravnovane. Pino s. r. 3 4. Ükaz ministerstva notranjih reci od 14. inarcija 1884, s katerim se prodajanje na golo roko v javnih lekarnah uravnuje. g Z odnosom na določila §§foT 16 in 17 dvorno-kancelijskega dekreta od ' Novembra 1808, št. 16135, ki so vzprijeta tudi v popregledana navodila lekar-j. °®, izdana od deželnih oblastev, in z namenom, tanje določiti tista zdravila, ^^terih prodaja na golo t. j. brez zdravniškega zapisa v lekarnah (apotekah) ni Puščena, ukazuje se takö le: 1- V naslednjem imenovane zdravilne tvarine in preparati iz njih namreč: j Aloe, Amylum nitrosum, Chloroformium, Euphorbium, Elaterium, Gutti, " 0acuanha, Jalapa, Sabina, Scammonium, Syrupus Diacodii; . , 2. vsa zdravila, katera Pharmacopoea austriaca, Editio sexta in zdravilska Sa ima s I oznamenjena; . 3. vsa zdravila, ki jih sicer Pharmacopoea in zdravilska taksa nima ozna- , Njenih s križcem, a katera so po imenu navedena v razkaznici maksimalnih •ia ’ Prodani ^ zdravilski taksi za leto 1884, smejo so v lekarnah oddajati samo ^apis kakega zdravnika in ranocelnika, kateri ima pravico do zdravniške Imikse. takisto jo tudi za vse zdravilske pripravke ali izdelke, katere naprodaj imeti jj Podajati jo po ukazu od 17. septembra 1883 (Drž. zak. št. 152) samo lekar-tofa ^°Pusßcno, ako se v njih kot sestavina nahaja katero v prej navedenih 8 \ah imenovano zdravilo, potreba zdravniškega zapisa ter se brez takega ne eJ° nikomur dajati. Ta ukaz prhlo v moč tist dan, katerega bode razglašen. (Sl, Molsch.) Ta alfe s. r. 10 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane bode v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okr., Singe^ strasse st. 26, tudi leta 1884 izhajal v nemškem, laškem, češkem, p°il skern, rusinskem, slovenskem, ilirsko-brvatske m in romanske® jeziku. Naročnina za cel letni k 1884 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdaji iznaša za en eksemplar 2 gld. 50 kr. — bodi da se hodi po-nj ali da se poštnih prosto pošilja. Letniki 1864 do vštevno 1883 veljajo 40 gld., — vendar samo tedftk kadar se vsi skup vzamejo. Posamezni letniki nemške izdatbe dobivajo se : Letnik 1851 za 1 gld. 30 kr. Letnik 1871 za 2 gld. — 7) 1856 r> 2 n 45 rt rt 1872 » 3 » 20 rt 1857 n 2 rt 85 rt rt 1873 » 3 » 30 rt 1861 rt 1 99 50 V rt 1874 r 2 , 30 n 1862 rt 1 T9 40 n rt 1875 » 2 rt rt 1863 V 1 rt 40 rt rt 1876 « 1 r 50 rt 1864 rt 1 rt 40 rt v 1877 » 1 T9 rt 1865 n 2 rt — rt J) 1878 » 2 „ 30 r 1866 rt 2 rt 20 rt rt 1879 » 2 * 30 rt 1867 n 2 rt — rt V 1880 * 2 r, 20 rt 1868 rt 2 rt — rt rt 1881 « 2 » 20 rt 1869 99 3 rt — rt rt 1882 r 3 rt n 1870 r> 1 n 40 rt rt 1883 » 3 n Letniki 1870 do vštevno 1883 ostalih 7 jeziko\ so na prodaj po r r v n n rt NB. Za državnega zakonika liste, ki naročniku celo niso došli ali ki s° mu nedostatno došli, treba seje zadnji čas v štirih tednih pooglašati. ffA Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali sam0 plačilo prodajne cene (‘/4 pole po 1 kr.). Po tej ceni ('/* pole po 1 kr,) lahko se posamezni kosi Državnega zakonih dobodo v založništvu c. kr. dvome in državne tiskarnice.