Od podnožja gorenskih planin, 20. aprila. - Naznanii *i nam, blagi BTovarš", v svojem zadnjem listu, da se je zopet poslovil za vselej neki učitelj naše škofije od svojib bratov, ter preselil se v večnost, namreč g. A n d r. Š t a m c a r , učitelj v Selcih. Ker se ne pričakuje, da bi dandanašnji svet postavljal učiteljem spominke na gomile, prevzernimo vsiij učiteljski tovarši nalogo, da bomo eden drugemu sejali na grobe pnnižne cvetke kratkih življenjepisov , po kterih naj ostune apnmin umeilih bratov oliranjen prihodnjim rodovoin. — In ker se nadjam, da boš ti, blagi ,,Tovaiš" , rad odkazal v svojih listih takim cvetkam svojo lastno gredico, (i ponudim ob enein koj tndi seme za eno. — Rajni A n d r. Š t a ra c a r se je rodil 1. 1836. v Velesoveui, v slavno ziianem Marijnem Božjem pntu na Gorenskem. Doveršivši pri ljubljanaki normalni glavni šoli oba tečaja IV. razreda z odličnim vspehom, je stopil v ondotno učiteljsko pripravnišnico, ki je takrat tako slovela, da so celo iz daljnih dežel uašega cesarstva poailjali v njo vojaške podčaatnike kot pripravnike za vojaška izrejališča. Po (adaj navadnem dvelediem uku je prejel Stamcar podučiteljsko apričalo, in je bil postavljen najpiej na dekansko šolo v Cerknico za podučitelja; v kratkem času pa je prišel za samostojnega učitelja najprej v Borovnico, potem v Preddvor, in poslednjič pred 10. leti v Selce, na ktero faro je bil po malem času za terdo vmestjen. — Po prav dobrih apričalih, ki se nahajajo med spisi rajnega Štamcarja, je razvidno, da je npolnovul povsod vestno in natančno svoje dolžnosti. V Preddvora je služil o čusu, ko so bili tarn sedanji slavni deržavni poslauec in dalječ sloveči sadjerejec g. Lovro Pintar. Le - ta velecenjeni gospod so vneli rajnega za eadjerejo tako, da inu je postala posebno priljubljeno opravilo do konca življenja. — Preselivši se iz Preddvora v Selce si je rajni napravil tukaj na lastne stroške (V.nano je pač predobro, da iz lastnih stroškov dandanaanji nčitelji morejo le kaj večjega podvzeti, če wi lastnim ustam kaj pritergajo) veliko drevesnico, ter se pečal s sadjerejo toliko, da ga je slavna c. k. kranjska goRpodarska družba ob času zadnje sadne razelave v Ljubljani odlikovala celo s sreberno svetinjo. — I)a je rajni to čast zaslužil, nam spričujejo tudi nekteri njegovi sostavki o sadjereji v ,,Tovarša", in njegova vnema pri djanskem poduku mladine v sadjereji in tudi poatrežljivost , 8 ktero je bil rad pripravljen, učiteljem, ki so se na novo te koristne vednosti poprijeli, deliti poduk in dajati jiin tudi mlada drevesa. Da bi svojernu iiaMledniku ne zapustil tako poropane šole, kakor se je v poprejšnjih časih, žalibog! le prerado godilo (da je namrec nekteri učitelj koinaj kak star solski zapisnik, — ali pa še tega ne, — od sprednika dobil), je položil tudi rajni Stamcar po zgledu nekterih mlajaih učiteljev v Selcih podlago šolHkeinu arhivu ; preskerbel pa je tudi po nabranih milodarih mladini lepo šolsko zastavo, ter šoUki sobi nekaj lepih podobHČin. Od rojstva že bolj slabotnega zdravja, je rajni pogosto bolebal. Že vlani oaorej ga je bila huda bolezcn pripravila na kraj groba; vendar jo je bil zoper vsc pričakovunje nekako arečno otreacl in zlunti v poalcdnjem času velikukrat kar očitno hvalil Buga za neprccenjeni dar Ijubega zdravja. Ali v pozni noči velike srede, 8. t. m. ga napade vuovič njegova stara bolezen; vendar ae pa nikakor ni mislilo, da ga bo tako hitro preatavila v večnost. Hitro rabljena zdravila so bila po- tolažila bolezen toliko, da je zamogel veliki četertek še iti orglat v cerkev; ko pa pride doran, se zopet vleže, in proti 9. uri zvečer 8e da ria sovet svoje skerbne ženke previditi s sv. zakramenti, akoravno je bil še le pred 3. dnevi spolnil svojo velikonočno kristijansko dolžnogt. Potem se želi govoriti s svojim bližnjirn ueiteljem sosedom iz Z. (skoro gotovo zato, da bi ga vnovič poprosil, da bi bil njegovim otiocičem varh, česar ga je bil že vlani naprosil); odpraviti je zaukazal tudi koj v pozni noči nalašnega človeka ponj , — ali prepozno je bilo, kajti skoro neposredno po sprejetji sv. zakramentov je mirno zaspal v Gospodu. Posebno hvalevredno sta se obnašala pri tej priliki selska gg. kaplana, ki sta se zelo trudila, da bi bila vkrotila bolezni hudo silo ali saj terpljenje kaj polajšale in brez njune velike skerbljivosti težko <la bi bil bolnik za snicrt še previden, ker je bil on to odlašal za naslednje jutro. Tudi o smertni nri sta oba gg. kaplana bila pri umerjočem prijatelju, (er do zadnjega zdiha se nista ločila od njega. Lepo to! Čudno se je Ijudstvu zdelo veliki petek, ki je jelo k cerkvi dohajati, viditi na mertvaškem odro tega, ki je se dan poprej orglal pri božji službi. Veliko saboto ob 4. uri popoldan se zvonovi žalostno oglase. Dumači trije gg. duhovniki se približajo šolskemu domu, odmolijo nad truplom rajnega učitelja uavadne molitve, (er po.sprernijo ga vsredi obilno zbrane šolske mladine in ostalega ljudstva proti cerkvi, in odtam proti odpertemu grobu. Žalostne pesmi, ki zastran resnobnega cerkvenega časa in glede na britko smert Zveličarjevo zadnje tri dni sv. velikega tedna vse omolknejo, se tudi ob učiteljevem pokopu niso glasile; nadomeatovalo pa so jih svetle solzice, ki so obilno tekle iz oči žalostne šolske mladine. Danes zjutraj so bile po rajnem Andreju velike bilje in zatim 3 sv. maše. Černo pe(o sv. mašo so za njim imeli v. č. g. fajmošter V i n c. Majar, ki so mu bili (udi v življenji prijateljsko naklonjeni, ter mu skazali mnogo dobrot. K sklepu pa sedaj še tole: Ko bi rajni g. Štamcar v živIjenji ne bil skerbel za svojo zakonsko tovaršico — za svoje otroke 8 lem, da je pristopil v družbo, ki ponuja za v primeri malo vlogo lepo in zdatno pomoč učiteljskim vdovam in sirotam, kako bi tnu bilo moglo to stiskati serce na smertni postelji, ko je vidil krog sebe jokati prežaljeno ženko in nedolžne male otročiče. In kaj bi bili le - ti zapnščeni v resnici tudi počeli ? ,,Z zobmi v steno", pravi naša narodska prislovica. — Tako pa jim pričakovana lepa denarna pomoč, — akoravno jim tudi ne more verniti Ijubijočega moža in skerbnega očeta, vender saj nekoliko briše solzne oči. — Zapomnijo naj si dobro lo vsi tisti učitclji, ki pri dosti dobrih prihodkih gledajo le na ^danes^, in lahkomišljeno pozabijo na ,,prihodnost". Rodoljub Podratitovski. Iz Ljubljane. 33. preteč. m. je svetla cesarica v Badi porodila princesinjo, ktera je pri kerstu dobila ime Marija, Matilda, Valerija, Amalija. — V Gradcu so ondašnji učitelji vstanovili učiteljsko družbo, ktera je imela 34. preteč. m. pervi zbor. Zbralo se je 45 učiteljev praških Ijudskih šol; sklenili so, da bodo vsaki mesec zborovali. — Kedaj bomo mi Ijnbljanaki ali sploh kianjski učitelji imeli svojo družbo ? — G. dr. Andr. Vojska je Slov. Matici podaril 248 kiijig. Po nasvctu Matičinega knjižničarja, g. prof. Vavrua, je Matica 15 od teh in več zemljevidov podarila učiteljski knjižnici mestne glavne šole pri sv. Jakobn. Hvala! — Kranjska hranilnica je odločila tri s<o gold. v ta namen, da naj jih c. k, kmetijnka družba daruje tistim, ki bodo letošnje kebrovo leto pridno lovili in pokončevali kebre. Tedaj učitelji in učenci, napovejte vojsko tem sovražnikom ! — Sliši se, da bode čislani umetnik v petji, naš tovarš g. France Gerbec, kmali napravil svoj koncert v javnem gledišču rjubljan.skem.