Nekaj lepega Stari pater kapucin Borgia je ležal na smrtni po- stelji. Okoli njegovc postelje so stali stari častitljivi patri in molili. Bolnik je zadremal, menihi pa so začeli šepetaje govoriti med seboj. Tožili so o nadlogah in težavah starih dni, kar naenkrat se vzbudi bolnik. Slišal je tožbe svojih tovarišev, sklonil se v postelji in rekel: »Bratje — ni tako težko, ni tako hudo. Res, zginil je raj z zemlje, a pustil nam je tri stvari, ki nas spominjajo nanj. To so: zvezdice božje, pisane cvetke in nedolžno otrokovo oko.« Preljubi otroci raoji — resnico so govorili stari možjc — res težko je živl-jenje — težave nas obdajajo dan za dnem, posebno v teh težkih dneh vojska in pomanjkanja. Resnična je pa tudi beseda umirajočega patra Borgia. Raj je izginil, a ostal nam je lep spomin nanj, ki nam sladl 184 težke dni. Zlate nebeške zvezdice, ki se nam smehljajo z neba, nam kažejo našo pravo domovino, kjer se bomo v večni radosti- odpočili od truda in težav zemeljskega živ-ljenja. •—• In poglejte, ljubi'moji, cvetke na polju! Ko gre človek ves žaloste.n sk,pzi. poljano, posejano s cvetkami, se mu cvetke smehljajo in ga razveseljujejo. Sredi pisa-nega cvetja pozabi človek težave in bridkosti in se veseli s prirodo vred. — Tretji spomin na raj: nedolžno otro-kovo oko. Ta spomin nam pa glasno kliče in oznanja, kje je prava sreča doma, kje pravo veselje. Vsemu svetu priča nedolžno oko, da biva prava sreča in pravo veselje v srcu, ki ne pozna greha in hudobije. In tako srce ima sredi težav in nadlog na tem svetu raj. In ne čudimo se, da tudi oko oznanja ono srečo, ki jo tak človek nosi v svojem srcu . .. Celo leto vas je, preljubi otfoci, opominjal Marijin zvonček k lepemu in čednostnemu življenju. Ali ste radi poslušali njcgov glas? Ali pa ste se tudi kaj potrudili, da bi po njegovih naukih lepo živeli? — Klical vas je zvon-ček Marijin k Materi božji — Materi vaši. Ali ste ga po-slušali? Naj vam še zadnji njegov glas v letošnjem letu glasno kliče: »Otroci, vsi pod Marijino varstvo! K nebeški Materi se zatekajte, da vas Ona vzamc pod svoje varstvo in vas obvaruje greha. Le v življenju brez greha je prava sreča". Le nedolžno srce more občutiti pravo veselje. J. So—ič