:
Melbourne - Sydney
Alfi Nipič in Srečko Nierdorfer med nami -
DOBRODOŠLA Najpopularnejši "TOTI" pevec narodnozabavne glasbe, Alfi Nipič, 14. maja v Melbourne-u.
V naslednji številki:
-	o pokojnem slovenskem zgodovinarju Jesephu Felicijanu
-	o carinskih predpisih v Sloveniji
-	o zdravstvenem zakonu
"Putting Slovenia on the map" je bilo geslo akcije Slovencev v Angliji, ki so pod pokroviteljstvom Štefke Kučan, soproge slovenskega predsednika Milana Kučana pripravili razstavo slovenskega industrijskega oblikovalca Oskarja Kogoja (od 22. aprila do 22. maja 1993). Obenem so 23. aprila na londonskem Russell Square-u sestavili pravi slovenski kozolec iz Slovenije. K je bo našel stalno mesto, se še ne ve.
Slovensko društvo Tivoli iz Ne\vcastla slavi letos svojo 35 obletnico obstoja - ČESTITAMO!
Ljubljana
Canberra
Aljaž Gosner, odpravnik poslov v prvem slovenskem veleposlaništvu v Canberri.
Dr Peter Vencelj prevzel skrb za Slovence po svetu v zunanjem ministrstvu RS. Obiskal nas bo v času od 17. in 27. junija 1993. "Kdor ne more storiti dobrega, naj vsaj slabega ne .. . "
REKLAMNA ŠTEVILKA
DATUM: 10. MAJ / V. TRAVEN 1993
Lojze Peterle ob obisku v Avstraliji
"Pisana beseda je v tuje jezičnem okolju velikega pomena. Vesel bi bil, če bi slovenska misel res povezovala Slovence vseh vrst -časopis naj bi sel nad razlike, ki jih med Slovenci ni malo ..."
Buenos Aires
25.marca 1993 je v Argentini umrl eden največjih slovenskih filozofov, profesor pedagogike, psihologije in filozofije, Vinko Brumen.
London
[ Recycling papiT /Tiskjnm iin okolju prjnznem pnpiriu |
Nagovor
Presenečeni?!
Pred vami je prva številka slovenskega neodvisnega informativnega časnika - 14 dnevnika, GLAS SLOVENIJE. Zakaj GLAS SLOVENIJE? Največ slovenskih publikacij nosi v začetku oznako "slovenski", tako že tudi v Ameriki obstoja SLOVENSKI GLAS. Zaradi tega smo se taksnemu naslovu izognili. Drugi vzrok zet ime GLAS SLOVENIJE pa je sledeč: pred leti se je po svetu uveljavil izraz skupni slovenski kulturni prostor, ki je bil pn>i oznanilec združevanja vseh Slovencev, kjerkoli živijo. V prenovljeni Sloveniji pa Še posebej povdarjamo Slovenije brez zemljepisnih omejitev -matična Slovenija, zamejska Slovenija (Italija, Avstrijci, Madža rska in zdaj tudi Hrvaška), potem prideta pa izseljenska in zdomska Slovenija. Nanašemkontinentu govorimo torej zuporabo simbolike o avstralski Sloveniji.
Naj vas skromna oblika GLASA SLOVENIJE ne moti, saj to ne pomeni, da bo taka tudi vsebina in ta je najvažnejša, mar ne? Idejo smo povzeli po informativnem tedniku IN iz Slovenije,ki zaradi finančnih težav izhaja le še v angleščini. Iz izkušenj vemo, da raje prebirate kratka in novejša poročila, kot pa dolgovezne članke. Potreba po slovenskem časniku v Avstraliji pa je tudi velika.
Za uspešno izhajanje lista bo skrbela, skupina vam dobro znanih ' Slovencev, ljudi, ki niso obremenjeni s tem, kakšna je miselnost ali prepričanje drugi h sodelavcev. Zato prosimo tudi vas, dragi bralci, da z razumevanjem in s strpnostjo sprejmete idejno različnost dopisov.
O takšnem konceptu časnika smo pravzaprav razmišljali že dobra tri leta. O časniku, ki naj bi bolj pogostoma prinašal vesti o slovenskem političnem, kulturnem, gospodarskem in drugem življenju, s poudarkom na slovensko skupnost v Avstraliji. Posebno angleško stran nudimo mladini, slovenskim društvom in organizacijam pa prostor za objave in na splošno za poročila o njihovi aktivnosti.
Prosim> vas, naročite se na naš časnik čim prej, ponudite ga tudi svojim prijateljem in znancem. Odločili smo se, da tistemu, ki najde vsaj tri naročnike, ponudimo časopis za šest mesecev brezplačno. Važno je, da nam torej naročilnice pošljete ČIM PREJ - morda v času sedmih dni, tako, da bomo imeli vsaj približno predstavo o številu naročnikov. Ce med nami ne bo dovolj zanimanja za tak Časopis, potem seveda tudi ne bo mogel izhajati. Vedno sem rada prebirala filozofske misli argentinskega Slovenca Vinka Brumna, ki je na žalost pred kratkim preminul. V njegovi knjigi Moj in naš čas sem našla nekaj primernih misli, oziroma odgovorov na prošnje nekaterih, ki menijo, da naj bi bil naš časopis v vsem samo "pozitiven', se pravi, naj bi objavljal le pozitivne stvari.	—_
Misli pokojnega Vinka Brumna, GLASU SLOVENIJE na pot
"Res je težko umeti, da je danes toliko ljudi, celo šolanih, brez sposobnosti in volje za kritično mišljenje, da toliko ljudi gre za gesli in puhlicami, katere jim javno mnen je ubija v glave. Ob lem pa se bolj preseneča drugo dejstvo, tak človek, ki je sicer povsem pogreznjen v nepristno življenje nekritično prevzetih mnenj in ravnanj, v hipu postane nadvse kritičen, ko vitli, da nekdo poleg njega misli in domisli kaj drugega, kakor je njemu všeč. Mnenje in ravnanje, do katerih se ni sam dokopal, brani, kakor da bi bita najpristncjŠa n jegova pridobitev, če spozna, da je kdo drugi ugotovil drugačno resnico, kakor pa on hoče, da bi bila. Vsakdo mora mislili, če hoče res bili človek. A če nekdo že sam ne mara misliti, naj bi vsaj nemetal polen pod noge dnigim, ki bi hoteli živeli pristno človeško življenje, ki se ne marajo prepustili lagodnosti ponavljanju besed in dejanj nemislečih soljudi..." ... "Raje kot bi si naložil napor, da bi sam vrtal v dejanstvo in iskal resnico, se človek predaja verovanjem, izročilom, predsodkom, mitom, ideologijam, modi, propagandi, sploh vnaprej izdelanim in od drugih prevzetim ali celo vsiljenim mnenjem, prepričanjem: misli, kar .se trdi, in ravna, kakor je ravna med ljudmi, med katerimi živi. Brezimni in neprijemljivi "se" mu je začetek, konec, razlog in merilo vse modrosti. Heideggerbi dejal, da tak č lovekživi nepravo, nepristno, dodati bi mogli celo podčlovesko življenje .. . Zakaj ne mislimo?"
| Jožica Gerden iz MildUre i GLASU SLOVENIJE na pot
Zveseljemsemprejela novico o novem časopisu GLAS SLOVENIJE in povabila k sodelovanju. Seveda bom rada prispevala kolikor bom mogla. S prenehanjem izdajanja Slovenskega Pisma iz Melbourne in Novic iz Queenslanda, smo se Slovenci, razkropljeni po širni Avstraliji, ponovno počutili zelo osamljene in neobvešČene ter željni kakršnihkoli novic iz domovine in slovenskega delovanja v naši novi domovini. Seveda pa hvala Bogu in neutrudnemu patru Baziliji za njegove zveste Misli, ki so, kakor sam pravi, božje in človeške, in mu vsi želimo še mnogo, mnogo let uspešnega dela. Štirinajst-dnevni časopis nam bo zato ponovno napolnil vrzel, kije nastala pri povezovanju in rednem obveščanju slovenskemu prebivalstvu po vsej Avstraliji. Upam, da se vsi zavedamo, kako je potreba po informacijskem časopisu velika in izredno pomembna. Zato iskreno želim, da bi vsi rojaki in vse slovenske organizacije naše delo in trud podprle, naj si bo moralno ali materialno. To jemnogo uspehov in pozitivnih odmevov ter zahvala Stanki, da seje ponovno lotila tako zahtevnega in odgovornega dela, kljub mnogim težavam .i katerimi se bo srečevala.
Včasih se mi zdi, da rojaki po velikih mestih (ker niso tako osa tnlje ni) ne čut ijo enake potrebe, kakor jo imamo mina podeželju in zato mogoče ne cenijo dovolj vsega, kar imajo na razpolago, saj se večkrat opazi negativni odnos do bogate slovenske kulturne dediščine in nje delavcev. Slovenci na podeželju vsega tega nimamo in zato bolj boleče občutimo domotožje in hrepenimo po vsem, kar je slovenskega, po slovenski pesmi in besedi, pa po kranjskih klobasah ter polkah in valčkih seveda tudi. Pred nekaj meseci mi je nekdo posredoval informacije o rojakinji, ki živi. 250km daleč od nas in mi povedal, da je zelo osamljena. Ko sem jo kasneje poklicala, mi je v solzah povedala, da se se ni pogovarjala z nobenim Slovencem, odkar je prislov Avstralijo pred 26 leti. Srečala sem se tudi. s starejšim rojakom, ki živi v "bush-u", spi v svojem avtu že 8 let in. zanj nihče ne ve. Vesel mi je zaupal, da
redno posluša slovensko radijsko oddajo ter komaj Čaka ponedeljkov večer.
Mnogo je še takih "izgubljenih" primerov po avstralskih ši rjava li,
saj tudi poznam rojake, ki so postali "Jugoslovani", ali se
"poitalijanili" ali "pofrancozili" in kakorkoli drugače, ker so
izgubili vezo s slovensko skupnostjo - z izvirom narodne identitete,
živeti pa morajo vseeno.
Vsi na skupno delo za boljši jutrišnji svet!
S prisrčnimi pozdravi
Lojze Kosorok iz Sydneya GLASU SLOVENIJE na pot
Naše zrcalo
Včasih so rekli, daje tisk sedma velesila na svetu. Danes se tisku pridružujejo tudi televizija, radio in druga sredstva obveščanja. Temu pravimo mediji ali po slovensko občila. Slovenci v Avstraliji se ne moremo kaj prida pohvaliti s slovenskimi občili.
Če bi nas Slovence kdo sodil in ocenjeval po občilih, ki jih premoremo, bi bila ocena brezdvomno nezadostna. Vendiir imamo toliko lepih stvari in ustanov, s katerimi se lahko ponašamo, samo reklamirati se ne znamo. Nismo se zmožni med sabo povezovati tako da bi vedeli kaj delajo na primer Slovenci v Perthu, kaj v Sydneyu, Bris bi mu in drugod, malo ali nič pa ne vemo o Slovencih v Darvvinu ali Tasmaniji. Slovensko društvo v Newcastlu je pred nedavnim praznovalo svoj 35. rojstni dan, pa celo mi v Sydneyu komaj vemo, da tam sploh obstoja kakšno drutvo z imenom Tivoli čeprav smo oddaljeni samo borih 100 milj. Najboljši način povezovanja bi bilo neko skupno glasilo, ki bi nas dostojno predstavljalo tudi po širnem svetu. V preteklosti smo sicer imeli razna občila, vendar je iz takih ali drugačnih vzrokov vsako glasilo hitro shiralo. Toliko lepega je šlo mimo nas nezabeleženega
-	utonilo je v pozabo. Manjka nam dobre volje, strpnosti, razumevanja in pripravljenosti za delo.
Glasilo, ki je danes pred vami, je še en poskus, da bi bili v bodoče med sabo bolj povezani in obveščeni.
K sodelavcem glasila sem pristopil z namenom, da bi poročal o dogajanjih iz Sydneya z upanjem, da mi bodo slovenska društva in organizacije nudile vso podporo. Ze zdaj jih vabim da mi pošiljajo svoja poročila in obvestila, ki mi jih lahko sporočijo tudi po telefonu.
V Sydneyu jenasa skupnost zastopana z dvemi slovenskimi društvi, z verskim središčem v Merrylandsu, s slovensko šolo, z lektoratom naMaquarie univerzi, z literanim društvom SALUK, ki že 10 let izdaja občasno glasilo SVOBODNI RAZGOVORI, z akademskim društvom, igralsko družino, in z raznimi balinarskimi, folklornimi, lovskimi in ribiškimi sekcijami. V Wooloongongu obstoja aktivno društvo Planica, ki ima svoj Slovenski center in cerkvico. Imamo radijsko oddajo na radiu 2EA in nekaj narodnozabavnih ansamblov
-	"Veseli Gorenjci" pravkar gostujejo po Avstraliji s pevcem iz Slovenije, Alfijem Nipicem.
Danes ima slovenska država tudi v Avstraliji svojo ambasado in že zato bi se spodobilo, da imamo svoj časopis, saj ga imajoše mnoge druge države z manj prebivalci.
f
AVSTRALIJA
PESEM EVROVIZUE NA SBS-u
Avstralska SBS televizija bo v nedeljo 16. maja ob 8.30 zvečer predvajala tekmovanje za PESEM EVROVIZIJE. V kvalifikacijskem predtekmovanju EUROSONG '93. ki je bilo v Sloveniji 30. aprila 1993, je Slovenija zasedla prvo mesto s pesmijo TIH DEŽEVEN DAN. Drugo mesto je pripadlo Bill s pesmijo SVA BOL S VIJETA, tretje mesto pa je zasedla HrvaŠka s pesmijo DON'T EVER CRY.
Za nekatere bralce bo tekmovanje EVROVIZUE že preteklost. Slovenija se je kot država tokrat predstavila prvič.
Popis prebivalstva v Avstraliji
Leta 1991 je avstralski Zavod za statistiko opravil popis prebivalstva. Iz nedavno objavljenih podatkov smo izvedeli, da živi v Mel-boume-u 2.510 Slovencev, v Sydney-u 1.515, v Adelaidi 334. V Perth-u 286, v Hobartu 12, Darwinu 15, Canberri 198, v Brisbanu pa se kot Slovenec ni prijavil nihče. Objavljeni podatki bodo velikega pomena pri dodeljevanju avstralskih državnih finančnih sredstev, kakor tudi pri določanju radijskih ur. Upajmo, da se bodo Slovenci po vseh omenjenih mestih pozanimali pri odgovornih uradih zakaj je prišlo do tiiko napačne slike o številu Slovencev v Avstraliji, saj nas naj bi bilo po nekaterih podatkih od 25.000 do 30.000. Slovenci imamo svoje predstavnike v tako imenovanih Ethnie Affairs Commissions in pričakovali bi, da bi se vsaj tam predstavljala pravilna številčnost Slovencev v Avstraliji.
Zdravje
Smo v avstrijski jeseni in približuje se nam smrtnonevarnaepidemija influence - flu (gripa). V življenski nevarnosti bodo predvsem ostareli, bolehni in vsi, ki imajo veliko stika z ljudmi. Cepiti se je treba, ko smo še zdravi. Letošnje cepivo je mešanica Texas. Shanghai in Panama gripe. Za influenco ni zdravila. Cepiti se je treba ko smo še zdravi vsaj 10- 14dni pred infekcijo .V postelji je treba ostati vsaj nekaj dni tako da nebi nastopile resnejše posledice gripe, katere je iïeba zdraviti z antibiotiki.
AVSTRALSKI MEDIJI O ŽRTVAH V BIH
Po podatkih oddelka za zdravstvo BIH je bilo od začetka vojne do danes 137.982 smrtnih žrtev, 7.500 ljudi je umrlo zaradi lakote in mraza, 25.900 oseb je izginilo in 146.200 je ranjenih. Podatki se seveda spreminjajo iz dneva v dan. Doslej je razseljenih oseb že 1,820.000.
MALO ZARES, MALO ZA SALO
V avstralski knjigi SBS-a "World Guide" naštevajo pod slovenskimi mesti takole: LÏUBLJANA, RIJEKA, MARIBOR ... Torej Hrvati, pripravite se na etnično čiščenje .. .

GLAS SLOVENIJE BO IZHAJAL VSAKIH 14 DNI. LETNA NAROČNINA $50.00, POLLETNA $30.00


GLAS SLOVENIJE BO ČASOPIS, KI NAM BO POMAGAL VZDRŽEVATI STIKE Z ROJSTNO SLOVENIJO
Iz diplomatsko konzularnih predstavništev RS
Veleposlaništvo RS je odprlo svoje prostore v Canberri:
ADVANCE BANK CENTRE - LEVEL 6, 60 MARCUS CLARKE STREET, CANBERRA CITY. Telefon: (06) 243 4830 Fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošto pošljite na naslov:
EMBASSY OF SLOVENIA, P.O. BOX 284, CIVIC SQUARE, CANBERRA, A.C.T. 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 - 17.00 ure, uradne ure pa so od 10.00 - 14.00 ure. Trenutno sta v Veleposlaništvu zaposlena Aljaž Gosner, svetovalec (začasni odpravnik poslov do prihoda veleposlanika) io. Tina Omahen, upravno konzularni refent.
ČASTNI KONZUL RS ALFRED BREZNIK Pod njegovo jurisdikcijo sta New South Wales in Victoria. P.O. Box 188, Coogee, (Sydney) N.S.W. 2034, Australia Telefon: (02) 314 5116 Fax (02) 399 6246
Obvestilo o roku za vlaganje zahtevkov za denacionalizacijo
Z dne 7.6.1993 bo potekel rok za vlaganje zahtevkov za denacionalizacijo premoženja, kije bilo podržavljeno. Če se zahtevki vlagajo po pošti je smotrno, da se pošljejo priporočeno. Zahtevki se pošljejo direktno pristojnim občinam. Pri tem ni nujno, da je vloga nadan vložitve popolna (da vsebuje vse listine in podatke, ki so potrebni za odločanje). Pristojni občinski organ postavi rok za dopolnitev vloge kakor tudi za postavitev pooblaščenca v Sloveniji. Zakon namreč zahteva, da mora imeti vlagatelj zahtevka za denacionalizacijo, ki nima stalnega bivališča v Sloveniji, pooblaščenca s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki ga bo zastopal pri vseh dejanjih postopka. Pri tem ni nujno potrebno, da bi bila ta oseba odvetnik. Ta pooblaščenec mora potem v roku, ki ga postavi občinski organ, predložiti vse manjkajoče dokumente. Več o pooblastilu v naslednji številki.
Obvestilo Notranjega in Zunanjega Ministrstva RS
S starimi, jugoslovanskimi potnimi listi, od 25.6.1993 ne morete
več vstopati v Slovenijo, niti izstopati iz nje.
Vozniška ip prometna dovoljenja se lahko uporabljajo samo še
do 25.6.1994. če jim seveda ni potekla njihova veljavnost.
Osebne dokumente lahko zamenjate na upravnih organih svoje
občine, pome liste pa tudi nadiplomatsko konzularnih predstavništvih
RS.
Melbourne - Začasni odpravnik poslov Aljaž Gosner je imel prve uradne ure Veleposlaništva na Jadranu in v prostorih Slovenskega narodnega sveta v Kew, 10. in 11. maja.
Mednarodna dejavnost RS
Vatikan - V Ljubljani je 19. aprila 1993 papeSki nuncij Celata izročil papeski buli o odlikovanju Pija XII predsedniku RS Milanu Kučanu in zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu - oba sta postala papeška viteza.
Liubliana - Vatikan je priznal samostojnost Slovenske škofovske konference. "Ta odločitev ima za slovensko cerkev podoben pomen kot gaje imel sprejem Slovenije v OZN", je dejal ljubljanski nadškof in metropolit dr Alojzij Šuštar.
OZN - Minister Lojze Peterle je poslal vsem zunanjim ministrom držav članic VS OZN, predsedniku VS in generalnemu sekretaiju OZN Butrosu Galiju pismo, v katerem je predstavil slovensko pobudo za reševanje krize v Bosni in Hercegovini, s pobudo pa so seznanili tudi C. Vanceja in Lorda D. Ovvena.
ZDA - Predsednik RS MIlan Kučan je bil povabljen v ZDA na otvoritev muzeja Holocausta, srečal pa se je tudi s predsednikom ZDA Billom Clintonom, podpredsednikom Gorom ter s predstavniki Kongresa in Senata.
Liubliana - V Ljubljani je bilo 29. aprila 1993 odprto prvo veleposlaništvo Republike BiH.
Zagreb - Sestali sta se slovenska in hrvaška delegacija in se pogovarjali o problematiki slovenskih počitniških domov in počitniških hfsic na hrvaškem.
Liubliana - 5. maja 1993 seje za strogo zapitimi vrati začel dolgo napovedani sestanek slovenskih in hrvaških strokovnjakov geodetov, ki bodo preverili temelje za označitev državne meje na 11 odsekih od severa proti jugu.
ZDA - 3. maja 1993 se je slovenski obrambni minister Janez Janša, na povabilo televizijske mreže CNN mudil v ZDA. Udeležil se je kongresa te družbe v Atlanti na katerem je sodelovalo 120 direktorjev televizijskih družb z vsega sveta in nekateri politiki. Osrednji temi srečanja sta bili vpliv televizijskega poročanja na medetnične konflikte in krizo na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Minister Janša je na Kongresu predstavil slovensko pobudo za reševanje krize v BiH. V Washingtonu se je Janša srečal tudi z visokimi predstavniki ameriške administracije. Kongresa in Pentagona.
Makedonija - Republika Slovenija je bila glavna predlagateljica resolucije o sprejemu Republike Makedonije v polnopravno članstvo v OZN.
Sloveni ja - Poostreni ukrepi, ki so jih ZN sprejeli zoper Srbijo in Črno goro. bodo posredno prizadeli tudi slovensko gospodarstvo. Zaradi prepovedi tranzita čez ozemlje tako imenovane ZRJ, bo otežena oziroma dražja trgovina z Makedonijo, Grčijo, Bolgarijo in Turčijo.
Kanada - Te dni je v Kanadi prevzel dolžnost prvega veleposlanika RS Maijan Majcen, ki je bil 1990 leta imenovan za generalnega konzula v SFRJ v Celovcu.
Dr Peter Vencelj odgovoren za Slovence po svetu
Vodja posebnega oddelka v Ministrstvu za zunanje zadeve RS za Slovence po svetu, dr Peter Vencelj, ki je bil imenovan tudi za državnega sekretarja, bo skrbel skupno z desetimi sodelavci, za uspešno delo s Slovenci izven Slovenije. Med drugim bodo nudili pomoč na pravnih in ekonomskih področjih, skrbeli bodo za gospodarsko povezanost in kulturno izobraževalno delo, popravljati pa bodo poskušali tudi krivice, ki so se do sedaj godile slovenskim izseljencem. Tudi dr. Vencelj meni, da naj bi bilo obveščanje o Slovencih iz tujine v Sloveniji boljše in obratno. O mladini, rojeni v tujini, pravi: "Slovenstva ni mogoče nekomu 'vsaditi'. Gre za veliko odgovornost staršev, ki lahko seme slovenstva položijo otroku v srce, drugi ga lahko potem samo s primernim 'zalivanjem', bi rekel, gojenjem, spravijo v slovensko cvetlico."
Slovenski izseljenski matici v bodoče manj finančnih sredstev
Sredstva javnega obveščanja iz Slovenije poročajo, da se bo moralo delo SIM spremeniti. Danes se s Slovenci po svetu ukvarjajo: SIM, Svetovni slovenski kongres, Katoliško središče in društvo Slovenija v svetu. Vsem bi morali nuditi enake pogoje za delo, zato se je Ministrstvo za zunanje zadeve odločilo, da bodo morale vse te organizacije, kandidirati vsaka posebej za finančna sredstva. Pri tem pa povdarjajo, da SIM ne sme izgubiti tiste pozitivne vloge, ki jo je že opravljala doslej. Dejstvo je, da nekateri Slovenci po svetu ne želijo imeti nobenih stikov z domovino preko SIM in tem je treba zagotoviti druge ustanove, s katerimi bodo pripravljeni sodelovati.
Manj slovenskih državljanov?
Ali bo dvojnemu državljanstvu v Sloveniji odzvonilo? Znano je, da se večina držav trudi, da bi zmanjšale Število dvojnega državljanstva, toda, ali so se tudi v drugih državah odločili za tako pot? Po besedah Slavka Debelaka so v Evropi najbolj restriktivni v Nemčiji, Avstriji, Švici, v skandinavskih državah... Večina, tako evropskih, kot tudi drugih držav sledi konceptu, da je treba preprečevati dvojno državljanstvo, pa ne zato, da bi posegli v pravice posameznikov, ampak preprosto zaradi težav, ki nastajajo zaradi dvojnega državljanstva.
Sredi aprila je slovenska vlada obravnavala predlog za določitev politike pri izvajanju zakona o državljanstvu - ali bo torej v bodoče res manj slovenskih državljanov?
Loteva se nas humorist Tone Partljič
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
Slišim in vidim, kako zelo nezadovoljni so na primer Slovenci v pampah, pod južnim križem,v Clevelandu in še marsikje ... Ali nismo zaklicali sprava in pomolili k Bogu .. ..Kdo se zmeraj kliče v boj, razdelitev, prepad, pozicijo, opozicijo, rdeče in bele oziroma Črne . . . Toda ne le zunaj, tudi doma premnogi ne marajo miru, pravijo, da je navidezen, podpihu jejo l judstvo, manipulirajo zrevnimi, kažejo na oblast in l judi, kisojih šepredštirimi meseci hvalili, volili, prisegali nanje... Ali ni bilo že dovolj velikih dejanj? Osvoboditve. Zmage. Demokracije. Sprave. Ustave. Evrope. Prenovitve. Spreobrnitve...
Ce bi dan za dnem in noč za nočjo verni Slovenci prosili Boga, daj nam danes naš vsakdanji kruh, bi se morda Bog ujezil, kot se je baje u jezil na tistega Kitajca, ki ga je prosil vsak dan za ribo in bi zagrmel: "Pa začnite pri hudiču delat' za kruh, zamesite ga in specite in nehajte prosit' in molit'... Navsezadnje sem papežu naroČilnaj moli za vas ...!"
Toda, kot da nam moka in kvas ne dišita.' Tudi vsakdanji kruh ne. Se zmeraj hočemo delati predvsem Zgodovino in Vero in Nevero in Oblast in Spravo in Maščevanje in kaj je še teh velikih reci... Morda pa bi se res morali obrniti od velikih sovraštev in velikih lj ubezni, od strank in programov in začeti pri kruhu ... Pri črnem, domačem, dišečem ... In tudi tisti v pampah in Clevelandu bi se potem morah jeziti, ker reci v domovini ne tečejo, kot hočejo njihove ranjene duše .. . Rekli bi, glej, v Sloveniji mesijo kruh, nikar jih ne molimo s svojimi jeznimi in užaljenimi vzkliki... Naj kipne domači slovenski kruh, naj brusijo meče raje kje daleč, daleč onkraj meje.
Lovska
Ruševec, Lyrurus tet rix, je na ozemlju republik nekdanje Jugoslavije preživel le v Sloveniji: v Črni gori je izginil že konec prejšnjega stoletja, kmalu po II. svetovni vojni se je poslovil tudi od BiH, pred nekaj desetletij pa še od hrvaškega Velebita. Ta gorski relikt iz ledene dobe je izginil tudi drugje po Evropi. Lov na ruševca poteka od 1. maja do 15. junija in v Slovenji menijo, da ga je treba prepovedati, vendar se lovci ne dajo in pravijo, da število ruševcev ne pada ampak celo narašča. Lov na to gozdno kuro zlasti cenijo številni lovski gostje iz Avsu ije, Italije in Nemčije, ki so za vsakega ustreljenega ruševca pripravl jeni odšteti 1.600DEM (za vsak zgrešen strel pa 500 DEM).
Vletu 1991, ko je S lovejia začela postajati samostojna država s prostim tržnim gospodarstvom, smo S lovenci v Avstraliji pohiteli s formiranjem dveli gospodarskih organizacij, kateri še danes obstojala in delujeta. Tako so v Sydneyu ustanovili International Association of Slovenian Developing Partners in v Melbourne Slovenian Business Association of Australia Melbourne Incorporated. Formiranju do nekje istovrstnih organizacij je veijetno najbolj botrovala napaka, da si organizatorji niso vzeli dovolj časa za razgovore in dogovore, in mogoče tudi malo trmasto pohiteli z registriranjem obeh organizacij.
V	dosedan jem delu se je pokazalo, da je IASDP zelo aktivno združenje s svojocentralno pisarno v Ljubl jani, a SB A A je dosedanji Čaš delovanja izkoristila za promocijo Slovenije in njenega gospodarstva na avstralskem političnem polj u. Po enoletnem delovanju so predstavniki obeh organizacij sklenili, da bo za delovanje slovenske gospodarske poslovne skupnosti mnogo koristneje, da se moči združijo in da se Slovenci na avstralskem gospodarskem polju predstavljamo pod skupnim imenom Slovenian Busssiness Association of Australia. Z opdločitvijo Upravnega odbora bi se v bodočnosti ime spremenilo (po potrebi in s sklepčnostjo) v Australian Slovenian Chamber of Commerce. Postopek za spremembo imena jebil predložen Ausualian Chamber of Commerce and Industry, katere član je SB A A že od marca 1992. V svoji sredini iskreno pozdravljamo vse nove Člane iz Viktorije in New South Walesa.
Na gospodarskem polju imata Avstralija in Slovenija veliko skupnega, žal danes še vedno prevladuje visoka brezposelnost, a aprilska inflacija v Sloveniji z 1 % se je skoraj približala avstralski inflaciji. Avstralija se zavzema, da bi postala regionalni center za gospodarsko sodelovanje na tukajšnjem azijsko pacifiškem področju.
V	februaiju 1994 bo v Sydneyu "World Trade Fair 1994". Pozdravljamo ideje in poteze Alfreda Breznika, da bi slovenski poslovneži izkoristili to priložnost in se s skupnim SLOVENSKIM PAVILJONOM predstavili na avstralskem tržišču.
Da Avstralija resno gradi svojo bodočnost s svojo multikulturho politiko, je dokaz že drugi seminar namenjen zlasti novo priseljenim avstralskim poslovnežem na temo "Možnosti razvojasproduktivno raznolikostjo avstralskih poslovnežev".
Vinko Rizmal
Nadaljevanje v naslednji številki.
TE €i	a JIMA	LISTA	
30. APRIL 1993			
Dežela	Valuta	Nakupna	Prodajna
Avstralija	1 AUD	74 6647	75 114
Nemčija	100 DEM	6613 3499	6653 1493
ZDA	1 USD	104 5438	105 1730
%xiitura
PETER KOSAK (1943 -1993)
"Bil je ena sama luč in ena sama dobrota. Sijal in sejal je na vse strani svojega pota ..." Tone Kuntner Avstralski Slovenci smo nedvomno izgubili velikega Slovenca, dobrega človeka in pesnika, ki je po dolgi in hudi bolezni umrl v Indiji, kamor se je zatekel k enako mislečim prijateljem. Sorodnikom, predvsem njegovi mami in sestri iz Maribora, ki sta ga tako zelo ljubili, kakor tudi vsem njegovim iskrenim in zvestim prijateljem, še posebej Ivanki Škof, Bertu Pribcu in družini Sraj naše iskreno sožalje.
Hvala
Hvala zrak, sem se nadihal. Hvala veter, sem se nanihal. Hvala zemlja, ker si nosila. Hvala mati, da si rodila.
Hvala brati, za vaša potrdila. Hvala sestre, za tablete in darila. Hvala voda, ker si me nežno poljubila: Hvala ogenj, moja zvesta vila in Tebi hvala, Smrt za Resnico in Tebi hvala, popotnik za rožico in Tebi hvala, Bog za nova krila in za ptico.
Adelaidski pesnik Ivan B. Legiša
Ivan B. Legiša je izdal 1991. leta pesniško zbirko "Jesensko listje", zdaj pa pripravlja za tisk novo zbirko "Za pest drobiža". Tako kot pri prvi zbirki, naj bi pri drugi ves dobiček sel v korist otroški bolnici v Ljubljani.
Ljubljana
Založba Mihelič je 28. aprila predstavila obsežno antologijo slovenske poezije z naslovom "Sončnice poldneva" Draga Bajta in Petra Kolška. V reprezentativni pesniški zbirki je zbrano okrog 10.000 verzov, oziroma 330 pesmi 63ih slovenskih pesnikov v kronološkem zaporedju od Valentina Vodnika do Alojza Ihana, opremljenih z nujnimi biografskimi in bibliografskimi podatki.
Plečnikova priznanja
Vladimir Braco Mušič. Plečnikovo medaljo so Se prejeli Edi Jalšovec in Bogdan Černe za prenovo Židovskega kareja v Mariboru: Renzo Ruclji za individualne stanovanjske hiše v Benečiji; Silvo Plvk vodja proizvodnje in Lud vok Mežek, montaŽer iz podjetja Marmor, Hotavlje za dela na fasadi Narodne galerije v Ljubljani. Študentsko Plečnikovo nagrado je dobila Špela Kuhar za natečajni projekt ekoloŠko-arhitektume metamorfoze Železarne Jesenice. Študentsko Plečniko nagrado je dobil še Bošt jan V uga za študijsko nalogo Stanovanjska vila v sivi coni.
TAKO M^
domovina^pol^toletja kasneje
Ljubljano sem zapustil prelepe sončne nedelje 6. maja 1945. Cez tri leta bi se dopolnilo pol stoletja. Lanskega oktobra pa sva se z Beverly pripeljala z vlakom iz Milana na železniško postajo na Tržiču. Tam naju je čakal domobranski soborec Vinko Levstik in naju pripeljal v svoj goriški hotel Palace, kjer sva ostala njegova gosta 2 dni.
9. oktobra naju je zopet zapeljal na železniško postajo Tržič, od koder sva po dolgih čakanjih prispela čez mejo v Sežani. Za železniško potovanje v domovino sem se odločil kljub počasnosti, zvezano s tem načinom. Slo mi je za to, da se izpolni prerokba tiste vedeževalke, ki je moji materi pred mojim odhodom napovedala, da bo njen sin odšel na dolgo pot, da pa se bo vrnil. In to z vlakom.
V	Sežani sem dobil svojo prvo vizo, ki jo je krasil Triglav in tri celjske zvezde. Policist je bil fant prijaznega obnašanja, primeren zastopnik svobodne Slovenije v prvi liniji.
Bilo je neprijetno, naoblačeno dopoldne. Sele na Barju se je prikradlo skozi oblake sonce. In že smo-bili v Ljubljani. Po dveh prijetnih urah je začelo deževati. Deževalo je tudi naslednji dan, v soboto 10. oktobra. To je bila obletnica nastopa bataljona domobranskih prostovoljcev po ljubljanskih ulicah 1943. Pred kavarno Emono smo se takrat ustavili in poslušali radijski govor, ki ga je imel pisatelj dr Stanko Kociper, nakar sem držal zelo kratek nagovor z Emoninega balkona tudi jaz.
Po dolgih letih pa se nas je sestala ob opoldanskem močnem nalivu pred Emono le peščica, nakar smo se umaknili na čaj in kavo v kavarno Slon. Prišel je logaški pesnik Pavel Kogej, gospa Škofova, prav tako Logatčanka, in moj logaški sorodnik Martin Mihevc. Pa tudi dr Tine Velikonja. Iz Gorice je prispel, kot obljubljeno, Vinko Levstik.
V	Sloveniji sem ostal samo 17 dni. Vse je bilo kot sen. Nič me ni razočaralo. Vse je bilo kot nekoč. Frančiškansko cerkev so prenavljali in barvali ter se kregali, če naj ostane izvirna rdeča barva. Očarljivi stari del mesta je še lepši kot je bil. Modernizacija ne žali starega sloga in vzdušja.
Prešeren vlada suvereno v družbi svoje polgole muze, ki še vedno vedri in oblači skozi vse štiri letne dobe. Pa Kazino in Zvezda, moja gimnazija v Vegovi, nebotičnik, Ljubljanica. In še in še.
Ljudje so oblečeni dostojno in lepo. Nobenega
vpitja, pljuvanja in preklinjanja. Pločniki in ulice čisti, če izvzamem odpadlo in mokro jesensko listje.
Pred poŠto na stojnici kupim prijatelju izvod moje knjige. Ko skušam naslednji dan na istem mestu kupiti knjgo še za drugega prijatelja, mi rečejo, da je pošla.
Kakšen nepopisen občutek: domovina ne zažiga več knjig; boljševiška usedlina le daje prednost tistim, ki so po njenem okusu. Taki so prvi in plahi koraki v svobodo.
KANADSKI ZBODLJAJI
Dr Peter Urbane iz Torontaje eden vidnejših emigrantskih politikov in večletni član nekdanjega Slovenskega narodnega odbora. Svojo dejavnost izraža tudi s svojimi privlačnimi okrožnicami na modrobarvnem papirju v kar najbolj zgoščenem slogu. Nekaj za pokusino: "Milan Kučan je zamrznil svoje članstvo v SDP, ker hoče biti nadstrankarski. Kljub tako dobrim namenom stoji na strani partizanov - borcev, ki nedvomno volijo levo. Udeležil seje proslave Dražgos, vodi častni odbor ob 50-letnici pridobitve Primorske, ki jo pripravlja Zveza borcev. Zanimiva je logika ZB. Zaradi partizanstva smo izgubili del Primorj a, zakaj ta proslava? Simpatizira tudi z ohranitvijo Zelenega prstana okrog Ljubljane, Pot spominov in tovarištva. Kdaj bo Kučan počastil novo slovensko zavezo, domobrance?"
SVOBODNI RAZGOVORI
so slovenska literarno - umetnostna revija v Avstraliji, ki izhaja že enajsto leto. Urejuje, oblikuje in upravlja jo požrtvovalni pesnik in pisatelj iz Prekmurja, JožeZohar. Mož zasluži pomoč vsakega Slovenca, ki zna ceniti napore naših besednih oblikovalcev v tujini.
Marčna številka, ki obsega 42 strani, je posvečena temi dvojne istovetnosti. Pobudo zanjo je dal domovinski pisatelj in Časnikar Zvone Zigon, sedaj na obisku v Avstraliji, ki piše diplomsko nalogo o dvojni identiteti slovenskih izseljencev.
V številki sodelujejo, slovenski javnosti v Avstraliji več ali manj poznani pesniki in pisatelji, kot Ivan B. Legiša, Pavla Gruden, Ivan Zigon, Leon Krek, Ivanka Skof, Ivan Kobal, Jože Zohar, Marija KoŠorok, Stana Cepuš, Isabell Petrinič, Anka Makovec in Vaš vdani.
Revijo lahko dobite na ogled, če pišete na naslov: Mr Jože Zohar, 19 A Hume Crescent, Werrington, N.S.W. 2747.
NAROČITE SE NA
GLAS SLOWENE J} E
agency IT- Ci "\A7" S ^
new coins for 20 and 10 hundredths
The Bank of Slovenia, via die Social Accounting Service branches, released die 20 and 10 Hundredths of a Tolar coins into circulation on April 29. Only minimal quantities of die coins (years 1992 - 1993) were put into circulation, in order to complete the structure
peterle cautious against expansion of violence in europe
At the annual conference of the Steyr Catholic Academic Association on April 29 in Graz, Austria, Slovenian Foreigh Loize Peterle stated thai die war in Bosnia - Herzegovina will have severe consequences not only for die Balkans, but for the rest of the world as well, if the international community fails to stop it, reported the Kadipress press agency. "Similar to the situation in die MiddleEast, Europe, too, can be faced with war," cautioned Peterle aid emphasized that, "it is very important that we invest in peace policies now, because any later solution will be more expansive."
unusual declaration
The statement by the leader of the Croatian State Border Commission, that the Croatians will demand intemationa arbitration to determine the man Lime border in (he Bay of Piran if experts of both countries do not resolve this issue.
Such arbitration would be long term and both countries would have lo give their consent. For this reason, one side alone cannot push it through.
fr

GLAS SLOVENIJE
Založnik - Založba GLAS
Ustanovitelji in upravni odbor - Dušan Lajovic, Alfred Breznik, Štefan Merzel in Stanka Gregorič Upravnik - Štefan Merzel Glavna in odgovorna urednica - Stanka Gregorič Uredniški odbor - Draga Gelt, Jožica Gerden, Lojze Košorok. Vinko Rizmal in Ljenko Urbančič
^ '	JJ
ir
glas slovenije
Tehnično oblikovanje in tipkanje - Draga Gelt Logo - Frances Gelt Priprava strani: 1 - 5 Stanka Gregorič; Kultura in angleški del - Draga Gelt
Informacije posredovali: STA agencijske vesli, mesečno poročilo Zunanjegaminstrstva RS. tednik IN - Afred Breznik; Diplomatsko konzularne zadeve - Aljaž Gosner; ljubljansko Delo - Elica Rizmal;
Mladina, Naša Slovenija, revija Slovenija - Stanka Gregorič Tisk: Bounty Print, 65 Heatherdale Road, Ringwood. Vic. 3134



Prosimo, da posredujete naš Časopis svojim prijateljem in znancem. V primeru, da najdete tri naročnike, boste dobivali GLAS SLOVENIJE 6 mesecev brezplačno
Q\ Ch
U N °0
NAliOCJLNlCA
FROM VERSE TO A LAW OF PHYSICS
This year is the 100th Anniversary of death of great Slovenian physicist Josef Stefan. He was born in 1835 in Glinje near Borovlje. Among natural scientists of Slovenian birth, only one has discovered foundamental law of physics. For this achievement and because of his entire scientiphic work, we rank this outstanding figure, who was a poet in his youth and has a firm place in the history of world science as well, above all other Slovenian physicists.
I
I Naročam GLAS SLOVENIJE
NASLOV; SITEFAN MERZEL 265 Nicholson Street, Footscray, 3011,. Tel. 687 5176
Podpisan i (a),
lllica in kraj
Poštna številka .
Podpis............................ Datum
Naročilnico pošljite tokrat brez denarja

.J