Drevesnica in vzgojevanje dreves. Spisal F. Matijašič. deželni potovalni učitelj za sadjerejstvo. (Dalje.) Oskrbovaaje okulaatovia cepljeacev. Veadar pa tako požlabtajeaih drevesc aedaj ae smemo prepustiti samih aebi, temveč še le sedaj se prav za prav počae ajih odgojevaaje. Mora se aamreč skrbeti za to, da ae v drevesaicah uaiči vea plevel, ter da zemlja oataja rahla; treba tedaj drevesaico, kolikorkrat mogoče, aajmaaj pa trikrat v letu prekopati. Nadalje moramo drevesa braaiti škodljivih mrčesov in drugih živali; med vaemi temi živalmi aajaevaraejši je drevescem v dreveanici — zajec, kateri aam posebno v mrzlih zimah, ki imajo maogo aaega, more ttaieiti neiziaerno veliko drevea, s tem, da jih od vaeb strani ogloje. čeravno se tega dela tudi po letu ae sramuje. Da tedaj dreveaa proti ajemu varujemo, moramo že v prvem letu, ae pred zimo napraviti okrog drevesaice ograjo. ki mora biti tako goata ia tako visoka, da ae morejo aiti zajci ia tudi ae druge živali v drevesaico. Takova ograja more ae aapraviti iz različaega gradiva, ki pa je vsekdar precej drago. Veadar zategadelj aaj aikomur ae pride na um, dreveaaice brez ograje pustiti, ker takemu bi gotovo zajci oglodali že v prvem letu morebiti vsa drevesa, tako, da bi škoda bila še večja! Nemogoče je tedaj si drevesaice brez ograje aamo le misliti. Stroške za ograjo pa itak maogotero povrae doraatlo drevje. Za takove aadjerejce, ki si hočejo aapraviti dreveaaico za veekratao posajeaje, t. j. take, ki tudi hočejo z drevjem kupčevati, je tedaj dobra, trdaa ograja, ki aaj trpi več let, neobhodao potrebaa, Takovi pa, ki bočejo v drevesaici aamo eakrat odrediti si drevja, bodi-si za-se, bodi-si deloma tudi za prodajo — pri tem se ajim povraejo atroaki za lastao drevje —, morejo ai takovo ograjo aapraviti še precej po ceai, ako za to rabijo a. pr. kolje, kakor aam služi za viaograde, ali pa, če se poslužujejo 4—5 cm. debelib ia zadosti dolgih amrekovib palic, ali pa auhega vejevja ia traiae, katere sledaje lmamo še povsod zadosti. Veliko večjo trpežaoat zadobe take stvari, ako jih, posebao pri zemlji ia tudi aa zgorajih koucib. aamažemo s katraaom ali terom. 6? Rezaaje dreves v dreveaaici. Najvažaejše delo pri mladem drevji v dreves%ci je rezaaje. Ta rezitev ima aamea, redilai dreveaai sok aa gotova mesta voditi, ter tako povzroeiti, da drevo aa takem mestu izredi aove dele, ki pa tudi une dele, kateri ao pri rezaaji bili puščeni, ojačijo ia podaljšajo. Reže se vsekdar tako. da se mladika odreže tik aad eaim popkom, iu sicer tako, da se aož, ki mora biti zelo oater, ker le takrat raae hitro celijo, aastavi aa aaaprotai atraai popka tam, kjer se ta počeaja, ter se potegae aapošev aavzgor, tik nad popkovo apico, tako, da ae ostaja nič mrtvega lesa aad popkom, ia da se tudi ta ae rani. Pri takem rezaaji je tudi rana, ki aastaae. najmaaja. V obče razločujemo pri rezaaju kratko ia dolgo, ter imeaujeaio rezaaje dolgo tedaj, ako od mladike, katero režemo, ostaae več kakor polovica. Naaprotao pa imeaujemo rezaaje kratko, ako od mladike, katero režemo, odrežemo več, kakor polovico, da ostaae torej meaj, kakor polovica. To aem omeaiL le za to, ker tisti, kateri ae bavijo s čitaajem pomologičaib kajig ali čaaaikov, ao gotovo vže večkrat čitali o kratkem ia dolgem rezaaji, ki je pri različaib aortah po ajib. laataoatib glede rasti. posebao kar se tiče pritlikovcev, tudi različao, ae da bi more biti zaali, kako je to umeti. Sedaj aaataae pa vprašanje, kedaj da se ima rezati, t. j. kakova da aaj je rast, da se drevo mora rezati, ia kakova mora biti, da ga ai treba, ali ai smeti rezati? V aaši razpravi bil je govor o različaih vratab eepljeaja. ia aekoliko aataačaeje o aajboljem aačiau tega, za sadjerejca čez vse važaega dela, aamreč o okuliraaju. Rekli amo. da okulaati že v prvem letu morejo zrasti čez 1V2 m. visoki. Kaj ae pa ima etoriti aadalje ž ajimi? Omeaili smo prej že tudi, da se divjaki, ki so okuliraai, porežejo še le pribodajo spomlad, ia to tako, da se pusti pri vaakem aad okuliraaim popkom 10 do 15 cm. dolgi rezaik. Opazujmo tedaj okuliraae divjake o ajib dalajem razvijaaji v prvi pomladi! Med tem, ko okuliraai popki počaejo pogaajati, prikažejo se tudi divje mladike aad ia pod žlahtaim popkom. Le-te moramo, kadar je videti, da bode žlalitaa mladika vapevala, pojediao zapored odstraaiti, t. j. odrezati z aožem tik debla (trgati ne velja!) če kateri oku- laat ae raate ravao aa kviško, ima se z rafijo privezati aa rezaik; to je tudi aamea ia aaloga puščeaia rezaikov. Ti-le rezaiki imajo ae odrezati še le meseca septembra, kadar ao žlahtae mladike že zado8ti trdae ia ajib dalaje uspevanje zagotovljeao. Zlahtae mladike, če so le nekoliko krepke, aa kar se je tudi v dobri zemlji zaaeati (draga pa itak ae velja za drevesaico), pa ae ostaaejo aiti v prvem letu avoje rasti — gole, temveč vse do srede leta at^iii ^ po različaosti sorte, več ali maaj straaakihže0 jic. čera več takovih straaakih aaladik imajo^i okulaati, tem ljubše aam to mora biti, ker aam te straaske mladike deblo jaeijo. (Dalje prih.)