0 * S. K. S. Z. za Štajersko. Proti koaou leta 1906 se je ustanovila za Stajiersko S. K. S,i |Z. in ima že 80 društev pod svojim okriljem. Vsako nedeIjo govorijo od<poslanci S. K. S. Z. na prireditvati zvezinih drušltev. Leto& je priredila dva socialna kurza, na katerih so se blizu 400 udeležencem raz-lagala važna gospodarska in socialna vprašanja. Na narodno nevarnih krajih / vzdržuje pet l|udskih knjižnic. Da je treba pri tem dolu denarnih žrtev, je umevno. Zato pa kličemo vsem društvom, ki še niso pri zvezi: Pristopite k zvezi! * Odprtje srbsklh mej je zakrivila tudi Narodna stranka, ker je njen poslanec Robtek glasoval za nttjnosf Rennerjevega predloga, v katerem se zahteva odprtje mej za tujo živino. iTo je pribitoli Vse psovanje ,,Naxodnega Lista" in ,,Domovine" tega ne ovrže. Ježovnik paipri tistem glasovanju sploh ni bil na Dunaju. Narodna stranka se tega greba ne bode nikdar opralal * Romauje v Bim. K zlati sv. inaSi papeža Pija X. se doslej'Še ni dovolj romarjev zglasilo, zato se rok za zgdašanje podaljšai do prihodnje IV.postne nedelje, dne 29. marca. Kasneži so krivi, Łe potem na potu ne gre vse gladko. Kedor roisli iti v Rim, se naj nemudoma priglasi pri školijskem odboru v Mariboru. * Zelo zlobno uapada nekdo dr. Korošca, ker se ^e mudil dva dni v Mariboru, ko je vendar od vsei piiznano, da je dr. Korošec edeni najmarljivejgib udov v proračunskem odseku. Se nikdar se niso v tem odseku tako povdarjale narodne in kmeBke zahteve, kakor fetos od dr. Korošca. Sicer pa aaj bodo iliberalni listi tiho, sicer pridemo 8 podatki, kako slabo obiskujejo liberalni poslanci drž\ zbor. * ^ldl in razdell svoie bogastvo med reTeže!" tako nasvetuje ,,Narodni List" v zadnji številki ne svojemu Šefu dr. Kukovcu aK dr. Sernecu ia drugim, ampak — duhovnikom. Dvomimo, da bi se pri vseh celjskib duhovnikih ilalo torko razdelili, kakor samo pri dr. Kukovpu in dr. Sernecu. * Zgnbil se je v Majšbergu 3%letni fantič J. Vinkler. Ce kdo ve za takega tujega fantiča, nai to sporoči žaJostnim starišem. * Tržne vestl. Nestanovitoost fžitnila kuraov nam najbofe dokazuje, da dela kurze le špekulaoija, ne pravična kupčija ne konz,um. Za tako znatne izpremeinbe vsaki da« i>i nobenega povidda. Budimpeštarji nočejo videti, da, zadnja letina le ni bila tako slaba, kakor so jo oni prvi .hip slikali. Ogrska. potjedelsko mi,nistrstvo je zopet zaftelo delati veter. in je prineslo poročilo o položaju setvij na Ogrskem,, akoravno se danes še da bore maOo trdlti, kako ja in bo, ker ugodno vreme lahko marsikaj popravi* Sicer pa to javno spletkarjenje nfl zadovoljilo Spekulantov, ki so mislili, da bo več vode na njihov mlin, medtem, ko se poročilo glasi ugodno. LetoSnja doba je ena najbolj nevarnlh, kar nam dokazujcjo velike izpremembe cen gor in navzdol. In tudi t prlhodnji bodočnosti bo vladala velika nervotenost^ ker vreme bo \T)livalo na setve in kurze. Vsled velike nestalnosti kurzov se konzum boji lmpovati. Ako gredo ceno navzgor. splob ne kupi, ako pa padejo, se pa ne kipa kupiti, ker se boj* nadaljnega padoa. Najboljgi dokaz, da je cena pšenirB umetna. je ta, da se mlini tmdijo spraviti finejše vrste v denar po ceni ki je precei ipod pSoniftno oeno in so priailjeoi omejttl obrat rsted pomanjkanja prometa. Moka klinb vsenru prizadevanju ne gre in konzum uptfrablja moko kolikor mogoče najmanj, zato pa vefikral ,prikoraka na mizo krompir, ližoC in druga taka jedila, ki sicer nimajo primerne veljave. Letos se je izvoz ogrske moke im Avstrijsko skrčil skoraj za 50 odstotkov. Trpe pa vsled ogrsko špekulacije tudiav-strijski mlhii in tudi ti so prisiljeiu delati z manjšo paro. Cene moke ho ostale povprečno neizpremenjene. Svinjski ruusti so kljub večjemu prignnu živine šle eene fte višje in so se tudi vV.držale, ker se živalino povprašuje po blagu. Mariborski okraj. m Politični shod pri Sv. Rupertu v Slov. gori«ab. Zadnjo nedeljo je kaiol. politično društvo za šentlenarski okraj prirediijo občni zbor in politični shod pri Sv. Rupertu v Slov. gor., kjfcr že blizu pet let ni bilo političnega zborovanja. Zato pa je ¦ Ml shod tudi dobro obiskan. V pretežni večini so bili seveda možje fn zlasti mladeniči domače ž/npnijie, splošno pa je bil častno zastopan celi šentlenarski okraj. Po običajnem pozdravu poroča iajnik Bosina o delovanju društva v pretečenem letu. Imenoma društvo kot tako v pretečenem letu ni stopalo v ospredje nadi identičnega prograraa Kmečke zveze, v imenu batere se je vr9;la cela politična organizacija. V tem smisilu so se vrgili različni politifini shodi, povsod dobro obiskani, kakor p^i Trojici, Barbari, Leniartu. Zlalsti je bil Impozanten zaupni shold pri Sv. Lenartu dne 7. marca 1907, lq«r je bil enogflasno proglašen kaddidatom poslanec Roškar. Važna je bila odborova seja dne 21. lebruarja 1907, pri kateri so odborniki dobili jasno sliko glede političnega položaja tudi v šentjenarskem pkraju, kjer so Narodovci s tako silo privreli na dan, da jim je popolno zaprlo liberalno sapo. Znamenit je bil tudi zaupni sestanek zaupnikov dne 28, nov., kjer so se povdarjale dolžnosti odbornikov — zaupnikov, ter se :vršil razgovor o volitveni statistiki in se je jasno začrtalp naše stališče gdede politi5nega 6asopisja. Blagajnik Kavčift poroča o denarnem stanju društva. Udov je bilo 159, od katerih se je nabralo prostovoljnih doneskov 59 kron 94 vin, stroški so znašali 30 kron 21 vin. Nato je bil izvoljen novi odbor, o katerem smo priepričani, da bo storil vse, da bo d^Jovanje družtva tudi v bodoče najživahnejše in da mu bodo udje vsi, ki imajo zmisei za zdravo in jasnD politično življenje. Prvifi je nastopil kot drž. pjosftanec g. Roškar. Iz njegovfega gofvora si je lahkoivšakdo ustvaril jasno sliko o celotnem položaju; spoznal je lahko prave prijatelje in zastiopnike kmeftkih teženj, kakor tudi vse hinavske ovinkarje različnih struj, zlasti pristaše sfovenskega liberalizma, katerega pogutjonosnemu delovanju se morajo vsi, ki trezno mislijo, upreti z vsemi močmi. Navdušeno je sbod pritrjpval ujegovim porocilom. Župan Rop je krepko povdarjal volitveno dolžnost pri občini tako, kakor prji dfiželnih in državnih volitvah. Priporočal je v lepih inislih doblro vzgojo mladine že v domači thiši, pa tudi zahteval, naj ima/fe stariši patzno oko na to, v kakem duhu se odgojujejo otroci v današnjih šolah. Priporočal je zlasti mladini vsestransko izobrazbo. Tajnik posojilnice Kramberger je natančneje govoril o zadružništvu na gospodarskem polju. Kako koristne bi bile zimske šole kmetijskega značaja. Okrajni kmetijski nadzorniki bi naj pr,aktižno izvaj^b teorijjo a_5 pouk potovalnih učiteljev. Sklepfino je posJanec Roškar toCno odgovarjal na razna vprašanja. Sihod je zakjučfl po plpltretji uri podpredeednik Zupe. Gotovo bo tudi imel uspaha. Vršil se je mirno. Navzočih je bilo tudi nekaj mož štajercijanske stranke, loda resnici niso mogli oporekati, ampak hote ali nebote so morali pritrjevati. I^e pridite vsakokrat, nič vam ne bD škodovalo. m Sv. Lovrene nad Mariborom. Trgovci, pozor! V nažem velikem in živahnem trgu imamo tri večje trgovine, ki so y nemških rokah. Neobhodno je potrebno, da se nastani tudi velika slovenska trgovina. In ravno sedaj je za tako najlepSa priložnost; zakaj v najlepšem delu trga je na prodaj veliko posestvo in rodovitno posestvo, njive, travniki in kos gozda. V poslopju je sedaj največja gostilna s krasnim salonom za razne narodne prireditve, je tudi mesnica in lepi prostori za trgovino. Velika slovtenska trgovina, ki bi bila solidna in z manjšim dobiCkom zadovoljna, bi prav izvrstno uspevalfc, ker jo cela okolica popolnoma slovenska; bila bi >.pa tudi veKka dobrota za vvse ljudstvo, kakor za posestnike, tako za delavce, ker bi povzročila, da bi cena živilom padla, in izginila neznosna draginja. Slovenski kapital, kje si? Slovenski trgovcS, slovenske banke, poKor! Poslopje se imenuje pri MRateju" in bi bilo vredno 26.000 do 30.000 K, pa še tudi več! m Sv.i Magdalena pri Mariboru. D-ihovne vaie od 1. do 5. aprila bota vodila častita gospodai kapucina iz Lipnice P. Cirie in P. Marolt. m RnSe. Prekratek pust! Wosf,-lmagg-o\i so priredili v svoji gostilni v soboto 14. t. m. (kvaterna) svoj kostumni plesni venfiek. A, kaj nam je raar. ako se Bisraarkovci po svojem kokdarju ravnajo. Zgraža se pa marsikateri izmdd občinstva. celo slo- venski liberalci, da se je le zabave udeležil tudi smoaniški župan! ^ivijo liberaCna SloVeniia! Knj po- re5ejo cfiljski liberalni možje o svojem zaupnem možu ?! m Iz Slovenskih p;orlc. Ko sem hodil tam ob slovenskcMiemški meji, sem- priSel slufiaino dne 1. t. m. tudi kSv. Ani na Krembergu, kjer je imelo tamoSnje bralno dni.Stvp svojp zimsko veselico, katero sem si tudi ogledal. Veselica je dobro uspela. Igralc-i pri igrt ,,Važki skopuh4- in igralke pri ^ostilni k zlati goski'- so svoje uloge prav dobro izvršili. Uovoi pa je imel znani narodni Seutilski mladenič Žebot, kateri se ni ustrašil alabega vreraenta, da je p-rihitel s tremi svojimi tovarlši jih obiskat. Eden odbornikov rai je pravil, da so se vpeljale redneodborove seje, pa \ie6ina odbornikov navadno ne misli na prvo nedeljo v mesecu, kar pa ni prav. Pohvalil nvi je knjižničarja, kateri že opravlja svoj posel / let vestno in natanCno, kakoi- kak ptafian uradnik-. Slišal sem tudi ,praviti, da misl5 tamoSnja DeHiška zveza meseca maja priredi|i vefcko dekliško zborovanje («lega okraja v proslavo 50 letnice prikazovanja lurške Matere božje. Dekleta le tako naprej! Kiaj pa vi mladenioi, ki tako radi gledate za zalimi mladimi dekleli? Poglejte vendar enkrat za njimi, kaj one delajo! Delaate še tudi vi po njihovein geslu: ,,Vse za Boga in domoviiio." Pa nekaj pogpbnega pa le imajo pri Sv. AnL Svoj Narodni dom. Vrli narodni gospod Jožel Kraniberger, prepusti brezplačno vse svoje pros.tore bralnemu društvu za njegove pi-ireditve, tako da se ta hiša po pravici sme imenovuii šentaaiovski Narodiii dom. Se nekaj bi vam imed poročati, pa sii prav ne upam, kei1 bi ,s tem zadel v sršenovo gnezdo. Namreč. kako ena tamošnja učiteljska moč škili v Cmurek k Nemcem, druga pa v Celje k liberalcem. Še marsikaj takega, pa se bom drugikrat oglasil. Skrivni ogleduh v Slov. goricah. m Sv. Jarii v Sflov. gor. Umrla je dne 10. marca Barbara Karnik v 58. letu svojjega življenja. BHa je dobra, ^šteua žena, tihega, prjkjupljijvega značaja, ki je rada ob vsaki priliki podpirala našo narodiio stvar. Ker je b3a v življenju priljubliene, je imela tudi na zadnji potl mnogoštevilno žalujoče spremstvo. Pevski zbor ji Je v slovo zapel pred bižo in na pokopališču ginljivo nagrobnlco. Naj v miru počiva! m Sv. Jurij v Slov. gor. Tudi prt nas smo imeli pustne diieve. Kaj mislite, da smo bili takrat prizid^ini? Kaj še? Tako smo se pa že vrteli in sukali, da je bilo veselje! Pa smo tudi imeli vzrok. Veste, v naši veliki .^purgi" so odprl; .,Gastwirt" Wergfles novo krčmo. Zdaj 'Jmamo tri. Mi tudi pravimo, <Ja je bilo to potrebno. Kajti pri nas mora iti čjovek najmanj oelih 100 korakov. predno pride iz gostilne v gostilmo. Tedaj vidJte, smo bili vsi povabljeiK. In šli smo in smo bili idobre, zlate voljef, najbolj pa oče ngsiistwirt-, ki so v tem židanem veselju pozabili naznaniti otvorntev svoje krfime in storiti še druge pctrebne korake. In tako se je zgodilo, da so vse tiste lepe kronce, ki smo vHi mi prinesli, morali šteti nazaj. In raznovrstni gostje morajo biti v tej gostilni. Pred nedavnim časom so junaSko vstopili iri bili gostci!jubpo postreženi plivci-šolarčki tretjega razreda. Gospa krčmarica so fim sa»mi postregli s % litrom. Zložili so skupaj. Potegnili so iz šole. Zda.j pa nam povejte, gospod urednik, ali nismo mi tukaj ,,gtram-kerloi".? In ali ne blodete vživali pri nas pravcate gosfcoljuhnosti? C. kr. okrajno glavarstvo pa vpražamo, ali je dalo dovofjenje gostiiniške obrti tudi z ozirom na obisk šolarjev in njihovo postrežbo? m Sv. Jakob v Slov. gor. Na Jožefovo popoldne je priredila šentiljska pcžlružnica kmetijske družbe tukaj podučen shod. Govoril je poJovalni učitelj M. Jelovšek o živinoreii. Gostil,niška soba g. PekLarja je bila natlafteno polna; dokaz, da je naše ljudstvo ukaželjno. m Slov. Blstrlca. Blizu kolodvora Slov. Bk strice so naSli v potoku mrtvo truplo Antona Tkavc iz Razgorja. Moral se je pred par tedni porresrefiiti, ker je truplo začelo že razpadati. Bil je znan ljubiteli žganja, in ker se ni držal doma, ga ni nihče pogrešal. Pq pravici imenuje Slomšek žganje: goreCa smrtna voda! m V novi vasi pfi Łlov. Bistrici so našli pri kopanju nekega studenca tri jnetre globoko premog. Preiskovalo se bo, ali je iam še več premoga. m Iz Poljčan. Minoli četrtek, na praznik svetega Jožefa, spremili smo k grobu gospo Marijo Kislinger, soprogo upokojenega logarja grofa Attems. Teden <poprej pa je umrla 19. letna hčerka te vrle krščanske žene, ki je lepo vzgojila 9 otrok. Bog daj obema večni mir in pokoj! ra Follčka vas. Pri nas imamo vojsko ter leži poklano vse po dolgem in po črez, pa ne • mrlifti, temyeč drevesa. Že par zim sem se trudijo drvarji in sekajo po gozdu, da. je groza in 5e gre to naprej, bodo kmalu ti le krasni gozdovi puste goljave. Tukaj so se pobirali podpisi za neko cesto. Posestniki, pazite, da se ne boste dvakrat držali za mo8nje. — Nekateri stariši so še strašansko goreči za nemško šok) v St. Ilju, kamor mislijo svoje otroke pošiljati. *Pa, dragi stariši, ali rea ljubite svoje otroke? Potem jih vendar ne boste pošiljali v potujčevalnico, kjer se otrok ne ^amo, da se ničesar ne nauči, se še odtuji veri, odtuji vam in svojenvu narodu. Iz vaših otrdčifiev hofie ^šullerajnska" šola vzgojiti ljudi, kateri bodo delali proli Slovencem, da proti lastnim staršem. Da se]tak otrok ne more ni« ^osar naučiti, bo vsakemu jasno. Zatorej, stariši, ako ljubite svoje otroke, .pošljite jih v plovensko šoln. da se vam ne bo treba kfisati, ko bo ža prepozno. m Kmaika bralao drnštvo na Planici bode imelo t n«d(>ljo, dna 29. t m. ob tieh popoldno stoj oMni zbor t Soli na Planiei. K tPmn zboni se vsi ndje in prijatelji nsjuljodneje rahijo. Odbor. m OMnl sbor ima danes zvečer ob osmih tnkajsria moSka in ienska podruinica družbe ev. Cirila in Metoda t Testavradji Narodnega doma. Pričaknje se mnogobrojne udelcibe. Ptnjski okraj. p Sv. Marko niže Ptuja. Sbod Narodne stran> ke due 22. t. m. je bil pravi fiasko, kateri je pokazal njibove Ijudi v pravi luči. Predsednikom je bil izvoljen g. Veršič, domači župaii, podpredsednikom g. Brenčič in zapisnikarjem g. Lešnik. Na to da g. predLsednik besedo g. Lešničarju in. dr. Kodertnanu, ki sta govorila o jezikovnem, volilnem in gpspodarskem vprašanju mirno in brez napadov. Trejtji govornik g. Brenčič je omenil, da je sklicala shod sicer Narodna. stranka, a da iz markovskte župnije ai videti nič njenih pristašev; se pa6 vidi, da- Markovčani ne marajo liberalnih ovinkarjev. Ko se je shod otvoril, bilo je vseb skupaj navzočih 29 ljudi, med temi 14 tujih liberalcev, po vecini iz S,v. Barbare in nekaj iz Ptuja. DomaCih je iftilo 10 in iz Spuhlje 5, G. učitelj Kosi je govoril o šoli, ali škodljivo za kmete, in zato ga je g. Brenčič .pošteno zavrnil. Na to se je še govorilo o gospodarskih stvareh, zlasti kako upliva žganje na otroke. Sodaj pa rezolucije. G. kaplan izjavi, da nima nič proti njim, sarao to pitdlaga. da "se jih od Narodne stranke ne sprejme, ker jih bomo mi že na svojem shodu stavili. Ko snio rai šteli, smo bili mirni, ko so pa Steli liberalci, sq pokazali svojo oliko uCitelji', z grdimi izrazi in krifianjem. Rezolucije so bile sprejete z 2fi proti 21 glasovom. Na to se shod zakl||uči. Zopet se je poka^alo, da Narodna stranka pri nas nima nič iskati. Ce bi ne bilo Barbarčanov, Ptujčanov in pa domagih dveh ufiiteljev, bi bila govornika sama od Narodnef stranke. Prosimo |iorej voditelje Narodne stranke še enkrat, naj nas nikar ve6 ne hodijo dražit, ker uismo željni njihovih naukov. p Cirkovee pri Pragerskem. Sto kron so darovali za glavni oltar gostje Simona Hrgan in Terezije Hrgan roj. Bauman. ,To je častno darilo, ki prioa o dobri volji, v kateri svat.'e niso pozabV-i Boga in kr^asnega svojega domačega Marijine.ga svetišča. Žjenin je izbral pridno nevesto. a hotel je irnett tudi starešino, ki je znan po svojem odlo&nem rodoljubju in katoliškem prepričanju. Tudi nevesta se je labko veselila ne-le 'ženina, marveč tudi svojegft zavedaega starešine. Tako se je zgodilo, da sta bila ob!a oerkvena kljužarja, gg. Jurij Lah in Jernej Baumaft, starešini na oraenjeni gostiji. To se je pokazaJo na tako odlifien način, da je in ostane ta vesela, svatba v ponos in čast vseh slovenskih kato* liških Cirkovčanov. Bog živi vse danovalce, Bog daj srečo poročencema! p Hajdin. Ptujski ^Štajerc- mora imeti čuddi nos. Pri drugih vedno nekaj voba in jmi zmiraj nekaj smrdi — svoje smrdljive gnojšnice pa, katera od njega kar curkoma te6e in s katero zemljo okužuje in Ijudi .zastruplja, pa nič ne voha. Tudi na Hajdin steguje; svoj umazan nos!' Pa le pazi, da si ga pošteno ne prismodiš! Veš ti ljubi ^Stajerc!" Hajdin je blizo Ptuja in za to Hajdinčani marsikaj vejo iz tvojega čednega življenja in iz življenja tvojih krušnih očetfov. Gd takih se ne' pustijo hajdinjska dekleta in sploh Hajdinjčani zbadati in grdo sumničiti! To si mi prepovemo! Ali čuješ? Ce ne, pa se zna zgoditi, da boš občutil. Vsaj sam tako rad svetujefi koga za kosmata ušesa prijeti. 'Cuj! Paleč nimamo do tebe. Hajdinčani marsikatero krono zanesejo v Ptuj in mnogi celo tvojim krušnim očetom, ki njiti z veseljem v svoj globoki žepek vtaknejo — in za to boš ti Še poštene ljudi grdo zbadal tn sumnieil?! Kaj pa, ako ne bi ve6 nosili? Vsaj so v Ptuju in na Bregu še taki trgovci, ki nisq tvoji krušni o6etje. Torej, ,,Stajerc", Je'ctibo! Gospodai mestnega kaplana Jagra, katerega ti tako ostudno in po krivici sumničiš, mi dobro poznamo. Delovali i so pri nas v dušoskrbju poldrugo leto in še zdaj ob raznih priložnostib radi i delujejo, venio, kako pošteni, vestni In značajni moi so, zato ugovarjamo proti tvojemu podlemu sumničenju in trdimo vsi pošteni Hajdinjčani, da jih še nihCe m vkiel iti iz Hajdina v Ptuj od 2. do S.ure zjutraj. Seveda, ti ljubi nStajerc% ker si sam poln gnusobe, zajo tebi vse kar je pošteno smrdi in povsod le grdo vohaš in sumničiš. Z nekim ¦ maslom na glavi pa tudi vedno strašiš! Kaj ne, taki, ki ga največ imajo, taki bodo druge strašili! Kdo se ne bi smejal? Ja, ljubi wStajero", ti imaš mnogo masla na glavi, pri tebi strašno smrdi, osnaži 66 jn pobodjšaj se! To ti iz dobrega srca svelujejo vsi resnicoljubni HaidinjCani. p Haidinskl shod. Shod K. Z. na Hajdinu dne 19. t. ra. se je jako Castno in lepo izvrših Prišlo je nad 200 zborovalcev vkljub slabemju vremenu in vkljub temu, da so ljudje še-j^ zadnji dam zvedeli za shod. Zborovalce je pozdravil domači župnrik s prisrčnimi besedami. Predsedoval je gospod Bren&ift. Prvi govornik je bil naš diCni državni posfemec g. PiS«k, ki je lepo in razumlfivo razlagal pazljivim poslušalcem delovianje poslancev Kmečke 'zveze v državnem zboru, posebno v odsek&h. Razmotnvat in svetovall je zborovaloem, prpdvsem pa obfiinskim nradom, kako bi morali postopati v raiznlh slučajih, da teatrejo škodljivce kmeftkega stanu, in kmeftkemu stanu poraagajo do blagostanja. To so bile krasne besede, besede pravega kmečkega poslanoa in prijatelja. Drugi govornik, pohorski kmet g. Potnik je z iskrenimi besedami navdu&oval pričujofte, naj spoštujejo svoj kmečki stan,-! ki je najstarejši, najmenLtnejši, ker je trdna podlaga drugim stanom in srečnim drž,avam. Navduševad je pričujoče naj ved^no ostanejo pošteni in znafiajni mož^e. Tudi (e besede so prišle iz kremenitega, značajnega pohorskega srca ln so zato vsem globoko v srce segle. Nato se je gosp. Brenčie kot prodsednik zabyal$L obema govornikoma in je s krepkimi, prepričevalnimi besedami bodril poslušalce naj Ijubijo svoj materni jezik, naj mu pripomorejo do veljave in ga ne pustijo zaničevati od drugifli. Velik utis so tudi te lepe besed/e naredile. Ko se je še domači župnik, zahvalil dičnim govornikom, dragim sosedom od Sv. Lovrenca, Sv. Marka, te Sel in domačim Iara'iiom, so se z velikim navdušenjem sprejeJe sledečm resolucije: Zbvajai zborovalci zahtevajo: 1. sedemletno šolo brez oproščenja, v Soli več poduka v kmečkih strokajb in jesenske počitnice; 2. dvteletno vojaško službo; 3. kmečko skupno zavarovanje za ogenj, starost m poljske pridelke; 4. nastavljenje oiežtelskili živinozdravnikov; 5) nastavjjanje pravičnih in razumnflh kinečkMi zastopnikov prl raznih kpmisiiah za prihodnjo cendtev zemljišč; 6. bolj stroge postave ixa iavtomobile zaradi varstva Ijudi iin živine; 7. meje z>a uvažanje tuje živine naj ostanejo zaprle. p Sv. Barbara v Halozah. Narodna stranka je imela dne 22. piarea t. 1. v tukajšni stari šoli pobtični shod, na katerem se je udrihalo po ,,Slovenskem Gospodarju" in Kme6ki zvezi; mladi Gnilšek pa je prebral neki na povelje g. aiadučitelja; Ogorelca resolucije, za katere pa se udeleženci — bilo jih je iz radovednosti kakih 150 našib, kajti pristašt Narodne strarikp so 1« mVitr.lji, Stajorciijanci pa *o zu parado, kadar se gre proti Kraečki zvezi ¦¦- niso dosti brigali, in sploh ne odobravali govorov, le učitelji so upili obligatni živio, naši pa živio Kjiiečka zveza, kar seveda doktorjem ni bilo prav. S kislim obrazom so jo kmalu popihali k Sv. Marku. pri nas pa se je čul le en glas: 'Gospodje. učitelji naj se brigajo za šolo, nas pa naj ne vodijo za nos. Mislili smo, da pride poslanee Ploj, zdaj pa ti doktorji rešujejo kmeta. Pri Korenjaku je vladalo odkritosrčno veselje in navdušenje za govornike — le g. Kosi so mrmrali — na ovinkarskem shodn pa se je iz kmečkih ust slišala sama nevolja in nezadovoljnost. Torej, g. Ogorelec, izmislite si prihodnjič kaj pametnejšega, ker takšnege ¦zabavljanja ne priflemo vefi poslušat. ¦— Kmečki zvezar. p Sbod S. K. Z. na Jožefovo po rani službi božji pri Sv. Barbari v Halozah se je izborno obnesel. Gotovo 300 udeležencev je napolnilo prostore Kiorenjakove gostilne. Sbod otvori g. Brenčič iz Ptuja v imenu K. Z. Državni poslanec Pišek razjasnjuje delovanje poslancev K. Z. v raznih odsekih državnega zbora v prilog kmetu iii delavcu. G. Potnik razlaga naloge K. Z. in navdušuje za zvezo. G. predsednik opozarja na edini nastop pri volitvah v razne zastope da zmagia volja ljudstva in na nedeljski shod Narodne strankie v stari šoli, naj iem študentkom in koncipijentom verno slovensko Ijudstvo ne gre na ,lim, čeprav bodo prišli v ovčjih oblaCilih. Nato se sestavi odbor za Haloze. Radi 2. božje službe so se vsi govorniki morali znatno ome« jiti v svofih izvajanjih. Haložan ostane zvest Kmečki zvezi in se ne da od kakega časlihlepnega voditelja zvabiti v liberalno past! p Sv. Lovrene na Drav. ])olju. Tukaj se bo delil \ nodeljo diise 29. t. m. popolflno ob treh v sobi bralnega drušiva denar, seveda ne vsakemu, ampak le mlekarniškim zadružnlkom od lanskega eistega dobička. Ker bo ob tej piiložnosti g. potovalni učitelj M. Jelovšek predavai o dobičkanosni nnlekariji, zato so povabljeni tudi nezadružam, domači in okoliški, ki si želijo od evoje govedoreije stalnih In nikakor ne premajhnih mesečnih dohodkov. Ot»eiiem bo tudi občni zbor tamošnje zadruge za rejo bikov z niavadnim vsporedom. p Sv. Lovrenc v Slo\. gor. Dne 3. I. m. sino spremljaJi k večnemu pooitku najstarejso ženo naše fare, Ano Fras, ijz obeine Sakušak. Stara je bila devetdeset let. Bila je vzgiednu gospodinja in skrbna mati svojim otrokom. Vkljub slabemu vreraenu se je obilo faranov vdeležilo njenega pogrebn. G. zupnik so ji iHepe bese(!e spj'egovoriiW v slovo. N. \ m. p.! p Sv. Lovrenc v Slov. goi1. Freteklo nBdeljo se je pripeljal k nain c. kr. okrajiii žiViiiozdravnik g. Juan iz Ptuja. Po dokončani rani božji službi smo se zbrali skoraj vsi raožje, kolikor nas je ])ilo v cerkvi, v stari šoli, kjer nas .je g. zivinozdriivnik opozoril na novo bolezen, ki je jako razširjona pri govfeji živini, in sicer botezen na spolovilih. Prete6eno zimo smo se gospodarji večkrat .pogovarjali in drug drugemu pritoževali, da se nam krave laui pi• "i večkratnlem spušanju niso zabrejile. Gospod zdravnik nam je dokazal, da je tega ravno ta bolozon kriva. Krave, s to boleznijo okužene, se pogo-tokrat gonijo (pojajo), se sne ubrejijo ln breje pogosto izvržejo. Tako okužene krave tudi pri dobvi krmi shu.isa.jo in t^elo malo mlcka dajo. in žal. dn so nam lolos \ resnici tako 'godi. Ob oucni sino hili podureni. kakn to bolezcn zdraviti, ter so se iiiim tiKfi nbljultil:! potrebna zdravila. Naslednje jc gospod živjiiozdnivnik 2e preliskal nekaj naših hlevov in ža! tndi pri nas nekaj okuženili krav našel. Za lijpgovn skrl) in ;•!•('koristni pouk mti bodi izrečena zalivala. p Sbod v Siiapsbutllfi jjc inicla Nnnvlnji stranka pri Sv. Miklnvžu pri Ormožu. Prišli sn.nusliod sami jstnjereijnnc'.". Snopsarji ^n iuvitel,ji. N«kaj prista?ev Kmefike zveze, ki se jc udeležilo shoda iz ra<lovodnost:, uam porofta, da jc I>II sbod skrnjno ilavern. p Svctlnjr. Srefina je obfiina. ki ima dobrftga predstojnika, kalori skrbi prav po očetovsko za svojp ^jodložne. Taka občina je lep božji vrl in božji bla;DOslov se razliva. iiad njo. Kaj je lepšeca kakor rcd in mir v občini, iji ravno ta je mo6no zastavljeuUia sposobnosti župana. Tako srečo uživa obeina Zevovinci v svetiiijski župuiji. To veliko obcino že vodi sedmokrat blagi mož g. Franc .Viraz, siricnik slavnega pesnika Stanka Vraza. S ponosom gledajo ob(^ani na svojega vzgledne^a predstojnika in se ravnajo po njem, ki je zvest katoliran in sfovenski poštenjak; njcga m sram. da je sin pobožne slovenske raatere in da je pri sv. krstu Bogu in katottški cerkvi obljubil zvestobo. Iz hvaležnosti za krasen recl v obftini ln iz spoštovanja so občani tega neuatraSljivoga, in stanovitnfga moža počastili s tem, da so ga dno 7. svpoaiui t. 1. izvolili za ftastnega obftana. p Iz rogaškega okraja. Občina Ivajnkovci se iskreno zahvaljuje g. dr. Antonu Korošcu, državnemu poslancu, za izposlovano državno podporo po toči 1. 1907, katero je občina dobila izplačano dne 13. svečana v šolskem poslopju pri Sv. Križu v znesku 4495 K, ki se je razdelila med 41 deležnikov. Torej iskrena zahvala tudi vsem tistim gospodom, kateri so s tem opravek imeli. V Ivajnkovcih, dne 19. marca 1908. Roškar, župan. p Stoprce. Lansko leto, diiie 19. avgusta vršila se je v naši obftini volStev občinskeg-a odbora, Zmagala je štajerčijanska straai/ka, kiatera vodi od leta 1004 občinske jntsle. Zaradi razn!h nepravilnosti začelo se jo z voliitvijo peftati nainestništvo in državno pravdništvo. Namestništvo v Gradcu Jp dogovorno •i deželnim odborom v sm>:slu § 31 občinskega volilaega reiia z odilokom od dne 27. februarja 1908, št. 9 277-7 omenjeno volitev razveljavito. Imeli bodemo v lem letn tort\) zopet občinsko volitev. Kaj pa bode državnu ]>ravd!ništvo storilo, še ne verao. p St. Lovrenc na Drav poljn. Preč. g. Janez Goričao, kooperator pri Sv. Petru pri Radgoni, je daroval našemu braloemu drustvu 5 K, za kar mu izreka odbor najtoplejšo zahvalo. Ljutomerski okraj. \ Shod K. Z. pri Veliki Nedelji. Kmetje orraoskegia okraja smo si že dolgo želeli, da bi prired!Ja K. Z. v našem okraju velik shod. Ta srčna želja se nam je minulo nedfcl.jp izpolnUaj. Pri Veliki Nedelji natn je pKredila K. Z. lep shod. Nad 500 samib vvlih kmetov se je zbralo v Miklnpvi gostil\\.. rfhotl je otvoril jjosestnik Korpar. Za predsednika so si izvolili kraetie vrlega svojega pristaša Meška, ki v kratkilii besedah pozdrav,! v obilnem številu došle iz celega ormoškega okraja in de besedo poslanou Pišeku. V svoji znani po8.juid.ni in prfsrčni besedi je potem na§ tovari^ poslanec Pišek. razložil delovanje poslancev v državnem zboru. Navaja glavne vzroke, ki so Ikrivi propada kmeta in kako se istemu odpomorc, Že med govorom so se sKšali pritrjevalni vzkliki, na Loncu gjuvora pa smo svojemu tovarišu prav hrupno pritrjevali. Predsednik se nato lepo zahvali g. poslancu. Prihoibiji? bomo že bolj ]>revidni, kog'a bomo voliTi, da nam ne bo pozneje fige kazal. Omenja Indi grdo postopanje s kineti na lanskem orrooškem shodu, kar vzbudi med nami vzklike ogorCenja. Kako se je takjiat z nami kmeti delalo, tega ne moremo pozabitii. G. Meško predlaga sledefie rezolucije, ki se sogl'asniD sprejmejo: Kmetje, zbrani na shodu K. Z. pri VJteliki Nedelji ugovarjajo: proti odprtju srbskih mej, zahtevajo Slovencem pi-aviftno volilno preosnovo, zahtevajo preosnovo davka in da se leta 1909 pravifino c^nijo zeraljišča, zalitevajo odpravo desetka, da vzame država zavarovanje za ogenj, uirae .in za živino v svoje roke, d.a vlada upjelje zavarovanje za starost in onemoglost za kmete in njcgove delavce, da svojemu posJancu dr. Ploju izrekajo popolno nezaupnico, ker ,je zapustil svojo lovariše, ki so ž njim izvoljeni na pnogramu K. Z., ter ga pozivljajo. da odloži svoj mandat. — Ols().iii.io grdo pisavo ..Stajerca" in ..Narodnega Lista'- o poslancili K. Z. Slednjič še posestnik Korpar navdnšuje k pristqnn li K. Z., ki naj bo vodnica kmptov v boju v.a lijili pravice. — Sedaj se oglasi v kotii glas nekega moža: ,,:Prosim za beJsedo!" Prodsodnik: ..Kako je Vaše ime?" Odgovor: ,,Salninmr. 1'redsediiik: .,Opoz.arjam g. .gpvornika, da nui ndvzaincm takoj besedo, čo bo napadal vero in K. Z.!'- (KKc.: Prav tuko!) Salomon iza6ne in hofo prafi Ploja. Kmetje pa so začeli tako ogorčeno vi.)iti: Prof s Plojein! Saj ga poznajno! da je inoral nesrečnež ntihniti in je bil predsednik primoran, mu odvzPt'1 Itesedo. da je zopet zavladal mar. Mlslim. dii bo ta liboralni odposlanec na t^m shodu povedal svojim tovarišem. d.a v ormoškem okraju Uberalna pšenica ne bo Sla nikdar v klaa. — Nato se zaftne iistaiioviii slioii ..Slov. kal. polit; društva aa ormogki okraj". Kaplaii Bratu§«k r)rebere in pojasni pravila.' nakar se izvnli ¦/. vzklikom sledoči odbor: predsndnik: gospod Anton MeSko, župan iz Laboneo, ki je shod tndi vodil: odborniki: Halnželi,^ Franc \i Hat-deka, Kirif- Aiulrei iz Pavlovec. preft. gosjj. Caf Jakob. (iekan |»i Sv. Tomažu, Vraz Franc. župsin V/. Cerovi!f|. pr«f. ». svetnik lvan Bohaneo, žu^nik v Svetinjah. Kuhari^ Flonjan \'i Ltešniee, Korpar Tomaž rz OsluSovec, .lan.ežif; A.nton iz Brebrovnika. Bedjani(' Tomaž ,z Obroža in Mundm .). iz .lastrobcr. Nato še govori gospod Korpar, aa njini gospod Fr. Vraz: oba navdiiSnjeta svoje tovariše-kmete, naj stojti kot skala trdno \ vrsfi Kmefike zveze. ki irna wlino vrtMo |»')OiJigat! kniotu! Sliod je trajal nad 2uri! Z napetci pozornostjo je vsakdo poslušail govorniko, oelo nasprotniki so zapuščall ta sbod s preprifan- jem, da so naši poslauci res vuoti za Ijudfski blagor Jin^ da k,ažejo dejansko svojo ljubezeu \h ijudstva! Ko se je davno že odpeljal gospod poslanec, i^ateremu izrekamo naisrčnejgi: F3og plati, je predsednik gospod Meško zatvoril sliod s trikra-Jnim .,živio"-kj!icem na dva letošnia .jubilai^a: Cesarja Franca .ložefa in Pija X. Sedaj še-le je zbrana rnnožioa mož pokazala. svoje navdušenjp, merl glasnimi živio-pozdravi so si krepkii možaki stiskali roko pri sloviesu m obljubljali, kar jc predsednik v sklepnem govoni ]>ovdai-jal: ,,Ua srce zvesto, kakor zdaj, ostalo bode vekomaj!" Gospod Ploj! Tia shod si zapomnite, katoliški možju sino Vas volili, danps srao Vam svobodno povedali svoje mnenje! Vi ne nvarate nas, mi ne Vas! Kadjar bodete zopet potrebovali glasove, idite kam drugam, k nam ni treba hoditi, zastonj bi si trgali svoje liberalne čevelcke! 1 Stavešinci. Po dolgotrajni mnčni bolezni je innrla dne 21. t. m. vdov-a posestnica Martja Mlinarif-. rojenu Krpft, N. v m. p. 1 Ljutomer. V uedeljo, due ast. susca priredi nliralno draSUo za ljutomersko okolico" v Veržeju pri g. Fr. Piožmanu igro s petjem v petih dejanjih. Ker je igra za današnje razmere poučna in ker nastopijo tudi mladeniči kot govorniki, pričakujemo maogobrojnega obiska. To ne bo kaka prazna veselica, aiupak poučua iu vzpodbucUjiva prireditev. Mladeniči, začuiino se spoznavati ined seboj in ae navdaševati za najdražji svetinji! Slovenjgražki okraj. s Obrtna posoiilnica v,Soštanju je po izjavah .Volka silo potrebna; mi mu radi verjainemo, 6e upoševamo. da so pri nji elani kakor Zupanc, Volk m drugi. s So^lanjski okrajni načeluik Ježovnik jc zo, pet svojo mogočnost pokazial. Na novi cestni progi v Šmartnem ob Paki, kojo je moral prevzeti okrai v svojo oskrbo, se je dne 28. februarja t. il pri plenarni seji enoglasno sklenilo na^taviti za cestarja edinega prosilca Franc Gorjupa. Ježovnik mu je tudi že dekret poslal; loo je eestar Gorjup že dei!al 4 dni na cesti, mu je dal odpovekl iu svojevoljno nastavil drugega. Kakor se je zvedelo, je baje župan Goričnik, kateri ni uič ugovarjal pri pleuarui seji zopier Gorjupa, pozneje drugega prošnjika priporočal; .ležovnik je na to že nastavljenega Gorjupa takoj odstavil. Zoper to odredbo se bo Gorjup na. deželni odbor prStožil, ker isti kot prispevajoči plačnik cestarjev ima tudi veiiko besedo. Mi zopier tako postopanje odločno ugovarjamo <er zahtevamo, da se naši sklepi upoštevajo. Hvala Bogu,, da bo Ježovnikova doba kmailu potekla !ii upamo, da on nikdar več ne bo načelnik, kar je po dudnem slučaju usode postal. Vprašamo ga še, zakaj še do dandanes ni poslall dekreta imenovanemu cestnjemii koraisarju T\j Dvorniku: ali se morda boji oestnega komisarjia? Okrajni zastopniki. s Volk se je javno livalil po gostilnah, da je po državnozborskih volitvah jdobil prl ,,Lastnem Domu'" posojilo na priporočilo genemlov ,,Narodne stranko". no zato, ker ie dobro agitiraj za Ježovnika, a ijlabo za Rebeka. 8 Gostilnlca v Narodnem doma v Slov. Gradcu se da t najem 1. maja t. 1. Zglasiti se je pismeno ali pa osebno ob ponedeljkih dopoldne do 13. aprila pri načelstvu hranilnice in posojilnice y SlovenjGraden. Konjiški okraj. k Konjice. Dne 30. sušca ob desetib predpoldne volijo kraečke obCine konjlškega okraja 9 odbornikov v okrajni zastop. Volivci naj se zberejo isti dan ob 9. uri zjutrajl v ,,Narodnpm Domu", da se pogovorijo gled/e cdbornikov in enotne yolitve. k Konjice. Preteklo nedeljo je imelo kat. poMtifino društvo za konjiški okraj svoj redni obcni zbor ob pov,oljn'i udeležbi. Došli so tudi zastopniki iz Pniliove, 7M, Oplotnico, Cadrama., Zreč, St. Jungerte itd. Odobrilo se je pofoollo tajnika in blagajnika t,er se izvolil nov odbor, sestoječ iz 9 odbornikov. Nato nastopi g. deželni poslanec A. T|erglav, ki v jttdrnatein govoru označi .splošni politični položaj aa 8podn.jem Štajarskem in različne stranke, Izmed katorili je S.fev. kmecka zveza najmoenejša. Pozivlje nadalje, naj se je vsi trdno okileniemo ter se tudi gosnodarsko organiziramo po načelih, ki jih zastopa K. Z. Slednjič se še zahvali voKivcem za glasove. ki so mu jEii pri volitVi dali vkljub grdim osebnina napadom in lažem v nasprotnih listih. Ktnet Potnik iz St. .lungerta nato v enako krepkih besedah go— vori o odprtju srbske meje, o pofjubouosnem dclovanju onili kinečkih poslancev, ki so glasovali s sooijaldemokrati. potem o škodljivem žganjepitju. in kon(iio pi'iporofta še skupno prodajo fcivine. Trpovec Golfpi- iz Oadranm v kratkih jia navduSenih besedi:iti izT-aža- željo, naj bi vsi stanovi na Spodnjem štajerskflni 'dclovali skupno po oniotnem programu l\. Z. na katoliSki podlagi. Preberejo se nadalje slcdcfte resoluoije: 1. N.a občnem zboru kat. polit. drušIvm dne 22. suSca v Konjioah zbrani zborovalcl in kinetie so{?lasno in odloftno ugovarjamo proti pogodbi, sklnnjeni s Srbijo, ter zahteVarao, naj se vlada ozira pri sklepanju pogodb le na kmete^živinorejce domaCo države ter ne dovoli uMoza nitil živine niti mfisa. 2. Ztahtevamo, da naj se na uradnišk>1, zdravDiSka in živinozdra-vuiška mesta nasta\f.jajo uradniU\ Slovenci, ravnotako tudi na učlteljskia mesta učitelji Slovenci, kakor a. pr. prihodnjR4 na izpraznip- 110 učiteljsko mesto v LočaJn.. 3. Ze opetovano odločno zabtevamo dvojezičnih napisov in pečatov na c. kr. poštnem uradu, e. kr. okrajnem glavarstvu in c. kr. davkariji v Konjicah. 4. Zahtevamo splošno, tajno in direktno volivno pravi^o za dežclni zbor, ali vsaj za spodnjeSla;'erske Sloveuce iz. vseh skupin ipravično zastopstvo v deželnem zboru. *>. Zahievamo, da vlada upeljo starostnn zavarovanje ne samo za dplavoe, ampak zlasti tudi za kmetp in poijskn delavce. Vse rezolur.vje so bile sprejete enoglasno in 2 velikim odobravanjem. Nato doraači g. kaplan označi nekatera zavita in napačna poroOila ,,Domovine" iz Konjic, v katerih se hoče. Ijudstvo begati in odvrniti od prave organizacije na gospodarsko-politiCneni polju, Kmet Napotnik še konono po(zivlje k medsebojni ljubezni in zaupanju med kmeti, kajti le tedaj je raogofie, da se razvije skupno gospodarsko delo in napredek. Odločno zavrpe tudi neprestano liujskanie in napadanje ..Domovine" zaradi nekdanjegto konzumnega društva. katerega propad so zakrivili ne toliko slabo vodstvo, kolikor bolj trški nasprotniki-trgovci. ki so v objemu in složnosti brez razlike narodnosti hujskali proti zadrugi, stpovazumno znižali ,ceno blagu, ter na vse zvite načine odvraeali celo ude od društva. Slovenska posoj&niea je bila takrat sevecla tudi nasprotna. Navzoči nasprotniki si niso upali k nobeni toCki ugovarjati, dasi jiti je pnedsednik shoda pozivljal. Shod se .je na spi.oš710 zadovoljnost zaključil. V sledefti odborovi seji se je izvolil predsednikoin: Fr. Napotaiik; namestuikom: Jurij Sibanc; tajnikom in blagajnikom: Viktor Preglelv; namestnikom: Ign. Potnik. k Konjice. Velik bal, na katerem ^e bajo plesalo 200 ljudi. godlo 14 vojaških muzikantov in ne vemo kaj še vse, je bil v Konjica.li pri Urbanu na postno-kvaterno nedpljo. — No astn! k Zreče. Nasa kmetska ,,Hranihncai in posojilnica" začefla je poslovati 30. junija 1907. VT tem kratkem času do dne 8. m;arcija letos je imela 23.344 kron 00 vin. prejemkov in 23.080 kron 60 v izdatkov, torej za 46.425 kr/on 20 vin. prometa. Zavod voditba gg. Vidmar-Olar, naMliiik, in, SadekPodgrajšek, iiameslnik. K zadrugi je pristopilo 19 zadružnikov in 49 varčevalcev. k Bezina. Pri občinskih voUvah diie 22. svečana so zmagali sarai pristaši K. Z., ter se je dne Ł. sušca izvolil županom zopet prejšnji vrli ržupan iakob ArbOiter iz Bezine. Za prvega svet. je izvoljon Jurij KlanCnik z Brba in za drugega Fr. Stopar iz Strtenika. — V našo občino še vedno zahaie eden nebodig/atreba ..Štajere", drugače mu je že povsod' odklemkalo. TuidlJ temu siromaku bi se še lahko oči odprle, d« bi začel brati kak dober casopis namesto tega. grobokopa vere in slovenske narodnosti. jskl okraj. •5 Celje. Vendar enkrat je prišla ,,Donioviua'" na sled samovlailnerau komisarjn celjskega okrajnega zastopa, kako samooblastiio postopa ta mož proti nam davkoplačevalcem. Ni pa še ,,Domovina" povedala, da tudi ugovarjarao proti temu, da je vkljub lemu, da je bilo dovolj sposobnih domačih sloVenskih prošnjikov /,a službo cestnega mojstra, vendar imenoval moža trdega Nemca iz Zgornj#r Stajerske, kateri ne zna niti besedice slovenske, in teiuu možu je določil mastno plačo. Sevfeda si je ta mož v svoii objektivnosti pri tom mislil, kaj to brigf! davkoplačeval(ce, Ce jaz imoinijeni domačinai ali tujca Nem<:a, saj sem vondar jaz zdaj gospod okrajnega. zastopa. Ta gospod ima pri vsems tem še drug namen. Moral bo namreč polagoma zaradi nemškega oestnega mojstra še tudi nastaviti ljudi za cestarje, ki bodo v stanu, se s svojim mojstrom Nemcem sporazumeti. Ali je to prav, g. Breschar? c Nevednost celjske, narodne ilame. Koliko se brigajo celjski višji krogi in takozvani boljši ljudje in prvaki za Ijudsko maso in slovenskega delavca v Celju, se pokaže zelo pogosto in tuintam celo na interesantni način. Pred kratkim je • prišla . že sicer polnoletna hči celjskega prvaka v lokal slovenskega delavskega podpornega društva v Celju po opravkih. Ko se je ta gospodična znašla in razgledala po društvenem lokalu, je, zapazivši knjižnico, časopise in pregrnjene mize, nekako začudeno naivno vprašala gostilpifiarko: .Kaj pa je to? Kaj je tu gostilna? Kaj je tukaj gostilna, haa? Ka,j ima društvo gostilno? Katero društvo pa je to? A delavsko druStvo? — Res čudno! Ta gospodična, ki velja v Ce3ju tudi za narodno damo, še. niti do sedaj ni vedfela, kje in kako životari v Celju slovensko delavsko podporno društvo! Zares, gospodična: vsi ljudje vse vedo in filovek se mora ufiiti vse življenje, kaj ne da? o Učiteljsko drnštvo za t-oljski okraj je na svojtem ¦ zborovanju v Celju dne 19. marca sklenilo rezolucijo, v kateri se ,pozivlje deželni šolski svet, naj ne sodi premilostno rekurzov, katere vlagajo strankle raki: denarnih kazni, ki bi jih imelei plačati •zavoljo neqpravi?enih šolskih zamud svojih otrok. 'Zanikernost in upornost ne zaslužilta potuh'e! — "Sodbo prepuščamo našim kmetom! c Savlnska dollna. Na podlagi §. V9 tiskovnega zakona zahtevam da sprejmete na notico v Va^em listu z dne 12. 3. tl. pod zaglavjem ..Savinska dolina« do besedno nasIeJdnji popravek, ter istega  priobcite nu, istem mestu in z istinri črkami tv priiiodnji Stevilki Vašega. lista: Ni resnica, da sem ku jjoval lani ihmelj za gospoda Robleka, teniveč ves nica je, da sem ga kupoval za tvrdko Ru* ct. comp. v Pragi. Ni resnica, da sem kupoval hir.elj po najuižji ceni, — ainpak resnica je, da sem ga plačeval po n a j v i š ] i h dnevuih cenab. RogačkiarSlatina, <lno 16. 3. 1908. 'proslav Kušec. ~ Hmeljarji Savinske doline, o resnicnosti tega popravka sodite vi! c Dobrna. (Izjava.) Mladeniška zvpza bralnega. društva na UoUrni izjavlja: 1. Da nirna nobcnega povoda aii vzroka s svojimi dosedanjjini nasprotniki delati kake sprave, ker ni nikomur storila nitoke krivice, iiii ker je priznano uaoelo, da mora spravo ponuditi tisti, ki se cuti krivega. 2. Nadalje izjavlja, da tudi laikogar ai pooblastila v iijenem iinorm deliati .spravo. 3. Koneeno izjavlja. da je vstop v inladeniško zvezo odjprt vsem dobro mislečim slovenskim mladonicem, ki iiočejo sprejeti njena načela, od katerili zveza niti za ijas ne odstopi. T;oliko v po.jasn.lo vseni, ki govorijo v zadnjem 6asu o nek): spravi med mladeniško zvezo in Štajerciianci. Dobrna, dne 23. svečana 1008. Odbor mladeoiške zveze. c JSa Dobrni je v zadnjem času nekdo podpisoval ime načelnika krajnega šolskega sveta na opominske Ijste. Ker je to prišlo v javnost,, razpošiljajo se sedaj opominski listi brez imena načelnika in sploh brez podpisa. c Dobrna. Hazenpihlove trgoviiie na Dobrni sicer r.i več, a deska z Hazenpihlov»m imem-ni še vedno visi na zidu. Najbrž |e novi trgovec Kiirbiiach prepri6an, da njegovo irae ne bo vleklo, szato so ne upa obesiti nad trgovino. 'Kiirbusoh, le korajžo, nifi se ne boj; le obest svoje ime nad trgovino. (; Mozirsku pošta je v istem stanji kot je bila. PartJon! No! Storil se je koj'ak k izboljšanju ali kako .se uaj označi to, ko so je stikalo h\ dolž,:lo v iarovžu dopisnika. Ce čf.ovek pride na pošto, vidi vse v bJaženi nteinSeini: Amtstunden itd. ^Ce je pa že kje dvojezično, pa je slovenski idoil vsaj črez sredo pretrgan. Poštni ¦¦promet, 6e so dostavlja na dom, f>ride prav gotovo vsa| v šestih 'dneh v prave rokc. Sioer se pa. tudi. zgodi, da potrebuje denar po več tet, predno pricie v prave i-ok!e. Medtein, ko imajo gospodje čas agitirati za Narodno stranko, lepake pribijati in strelja-ti po zraagah svojih prijateijev, naj b'i raje poskrbeli. d«x ,se bo preskrbel in plaPal pismonoša tudi z» okolico. Saj ima;o vendar znamke za okolico isto vrednost, kot za trg. Saj je drugod plačan pismonoša, ko je manjši poštni promet ko tukaj. Op se tu('<: sed/jj ne izboljša. potere< pa napnemo drugie strune iin posledice si naj pripišpjo gotove osebe same sebi. c Nazai-je. V 11. št. ,,Domovine" ueko človeče najpodl^jše napada tukajšnjo mladeniško in dekliško Marijino družbo. Žalostep dogodek, ki se je v resuici pripetil v našl okolici, stavi na rovaš Marijine družbe. češ, da sta bila nesrečno dekle in njen zap,eljivp« uda toJcalšnje Marijine družbe, so jpridno udeleževala družbenih vaj ^- tukajšnj? cerkvi. Porogl.Jvo in bogokletno pravi, da ne ye, katere svetnlke. sta posebno castila: •. ali sv. Antona, ali sv. Ano, a)'.i. pa oba. Konečno še prtetavi, da se je dekletova uiati, ki je za nevarno oteklo hčerko iskfila pomoči pri zdravnikSii i» zdravnicah v Mozirju in v Celju, zelo začudila, kak sad rodi > včasih prpvelika pobožnost. Na ta. nesramen napad ne-bj odgovar^l, dasi vefi ali raanj tudi rnene kot voditelja Marijine družbe zadene, da lue niso prosili uaši možjjp. Udje Mari.jin.e družbe so mi ceflo rekjM, naj pustim celo stvar pri miru, češ, da liberaJnii napadi pa6 ne inorejo škodpvati družbenemu ugledu. PišerA, da javnost zve, kako nfisramni so naši 1'iberalci in kako gioboko je padla ,,Uoraovinau, ki je bila včasifa dostojen list. Nili. zapeljivec, niti zap^ljivka nista bila nikdariiida Marijine družbe. Res pa je, da sta njena dobra mati i,\\ teta deklico veftkrat nagovarjale, naj pristopi k Marijini dnižbi; ona pa je rekla: ,,Mar. družba naj me v . . piše.1' Bila je tedaj dejansko čisto liberalnega miSljenja. ker tudi liberalceni Mari^na družba smrdi. Ce se pa slufiajno ta ali oni ud Maiijinc drnžbe prpgreši, nj:.so temu krivp pubožiiosti. pac* pa ravno naaprotno: opušfianje pobdžnosti in zanemarjanje družbenih pravil. In kdorkoli se v Marf.j|ini družbi pregreši,. se v družbi nifvoo ne trpi, ampak se ga takoj izbacne iz dmžbc. Zofiei" Marijino (Hriižbo v Na-zarjih imajo zlasti nekatori Mozirčani veliko govoriti. Zakaj, podpisanemu ni zjiano, kor ,je v isti komaj zaCefl delovati. Iz dopisov v ,,Domovini" pa se mu svita, da nekaterim delov.-iiije Marijine družbe ni> ugaja radi lega, ker ravno Marijina družba deluje na to, da ne-bi deklota ,,otekala". Podpisan,: slovesno obljublja, da bo skibel za to, da bo Marijina družba liberalcem najjhu.jši trn v peti. Na s\\den;(e! Nazarje, dne 22. marc-a 1908. P. Anzelm Murn. c PetrovCe. Da se ne bi vse časti vredni ,,Domovini" • in njefnemu zvestemu bratcu ,,Narodnemu I^istu" obnesli lažnjivi dopisi, jima ,i(e prav dobro služilo zadnji fias v prebavo poufino zborovanjo bralnpga društva v Petrovftab, oziroma mladeniško. in dpklifcke avezp. ki se je vršilo dne 25. febr. v občinski pisarni. V teh dopisih se že po navadi teh Hstov vrsti 2e mnogokrat premleto oponašanj« vrlemu žu,rmini Korenn kot predsedniku tega zborovanja. Največji pregrpšek najde dopisnik v tem, da se jc drznil (n kot mnogoletni zupan dovoliti porabo ob f;iiiske pisarne za zborovanje izobraževalnega druStva. /* poprej nam je namreč prostore v stai-i šoli, ki so dobro služili za zborovanja, naš Ijudomili gospod šolski načelnik prepovedal. Kaj ne, vsa Cast takira možem! Potem so pa 'duhovniki tisti, ki kalijo mir v obcini! Najbolj jim je vedno na poti dekliška zveza, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma vsled požrtvovalnosti vlč. g. Finka, iu je zafiela pod njihovim umnim vodstvom uspešno delovati in je delovala tudi potem pod vodstvom neumornortelavnega dr. Jančiča. Izobraževalno društvo, ki je iistanovijeiio pod področjem društva ,,Gospodar", je s svojimd gledališkimi predstavami že prispevalo lepo svotico v društveno blagajno. Vsa fiast takim prijatoljoin druSlvenega dela! c St. Jurij ob juž. žel. Zakaj so naši liberalei fcudakif?! 1. Pravijo, mi smo narodni Slovenci^ drugo nas n.v. no briga (vera namrefi). Da so res narodiii Sloventfi. to dokazujejo da,n na idan zunaj fiiše iii v tiiši s tem, da govorijo skoraj izkl."učno iittmški in da imajo naročenih lepo šlevilo uemških ("•nsn-kov, tiiitt ptujskega ,,šta,iorca" še imajo nekateri. 2. Liberalci pravijo, da želijo, da bi si bili vsaj edini na gospodarskem polju, ker le ledaj bi se '¦d.alo ve!iko dosefti. Tudi mi smo za to! Ali so liberalei i-rs za to? Ne! Bridka skušnja nam je pokazala nasprotjio. Ko so naši vrli km^tie snovali v St. Jurju že pred 9 leti raz^ma kmetijska društva, kakor liranilnico in posojilnico, kmetijsko konzumno društvo, požarno brambo, bralno društvo, so nas Ijudje iiapadali, ki so sedaj združeni v liberalni ..Narodiu stranki'' ter hoteli podreti vse, kar smo rai s trudom zidali. Vsa ta druStva prospevajo prav dobro, niedtem k,o društva. ki so jih ustanovili liberalci v konkurenco našim društvoni,. ^a jetiko hirajo. Liberalci so pokazali, da hočejo skupno delo na gospodarskem pojju s tPm, da jim je nostrankarski rloftt ustanovil posojilnico proti že obstoječl,, ki se knisno razvija. Jošt ni strankar, tudi njegova kme6kia posojiluica ni strankarska, to dokazuje de]stvo, da ima ta kmečka posojilnica res malo hranilnih vlog, pač pa imajo člani te kmečke posojilnice veliko deležev, ;« sicer uekaterp kar po 5 do 10. Res demokratična posojilnica. V sedanji dira,gi)n.ii denarj;a je ta Joštova kmefika posojilnica zvišala obresti dolžnikoin, medtem ko je stara hranilnioa in posojilnioa.celo posodila večje svote po 5% in tud;i nekaj na 4%%. Ali je Jošt koristil kmetom z ustanovitvijo le kmecke posojilnice? Ali ni razlike pri obresti;h % 1, 1%%. ki jih inorajo dolžniki pri kmečki pssojilniei ve6 plačali? Kaj brigaio Jošta koristi kmeta, njemu ,je le za Narodno stranko. Liberalci bi lahko pokazali, da. so nepristranski vsaj v c. kr. kmetijskti podružnici, ki jo imajo v rokah. Ali kažejo v tej podružnici gospodarsko skupnost ? Kaj še! Glavnš namen j podružnice je, kakor se je videlo do sedaj, agitacija zia Narodno stranko. Ko so ustanoviHi kmetje svojo railekarno, so nasproto\iali vsi tisti, ki so za skupntost (?) v gospodarskih Irečeh. 3. Liberalci pravijo, da Ijubijo vse tiste, ki čutijo slovensko-narodno ter puatijo vsakemu ,,svobodo prepričanja" (glej brošuro: ,,Stajerski Slovenci, kaa" kočemo?) AH je to res ? Ne! Celjbka ,,Domovina" , je pisala in prejiovedaia gosp. Artmanu, da n(e sme yeč občevati z gospodom k'ap,tanom in drugimi. Tudi prosjpeh slovenske niarodne trgovine ni liberailcu vše6. Zato pa proč s takozvano ,JvIarodno stranko" in držimo se Kmečke zvefee! c Iz gornjegrajskega okraja je prišla velika povodenj — od saruili mačkinih solz — in preplavila razne liberalne liste. In zakaj? Zadruga pašna ,,nekaj naprednih oseb", se je — zadrgnila ? ln kriv temu je — tako pišejo v ,,Tagespošti" štev. 44 napredni Slovanci' — kaj ne) lepi Slovenci — ,,en župnik" v ,,Nar. tistu" Št. 11, ,,dekan" in v ,,Domovini" štev. 30 ,,škof", kateri so prepreeili, i kakor posledni listifi piše: ,,da bi liberalne krave pasle na njegovih planinah.'- Jn, obJjubim,/če ,,Slov. Narod" potoči kako solzo z,a to zadrugo, bo zapisal, da je temu kriv papež! Napredne osebp, ne bodite smešne! Kdo vam pa sili v vaš odbor? Sami ste ustanovili svojo zadrugo, sami jo vodite in pasite liberalne krave! Zakaj mi potrebujemo planin za ovce, za vole in junce marijedolske pasme, .žetudi nismo volili mesarja Ježovnika, in sioer po leti, vi pa ste si pašno zadrugo ustanovili samo za zimo, in kakor ..Domovina" piše: za liberalne krave. Potemtakem čisto druge pasme, liberalne, kii se najbrž parajo — z liberalnimi kozli, kakoršnih zadrugarstvo w tem kraju še ne pozna,, in kakor so že hribovci zoppr novotarije sploh, tudi zoper lakp zadruge za liberalne krave. Torej vsakemu svojp pa mirna Dretja! o Tožita nas gornjegrajslci nadučitelj Kocbek in adjunkt Zdolšek zaradi notic, ki smo ¦ jih priobčili o liberalni pašniški zadrugi. Gospoda se nan> re6 čutita zaradi tega razžaljena. Rada bi tudi vedela za dopisnika, zato sta dala polom sodnije prelskati uredništvo, pa se ni ni6 našlo. c Sv. Lenart nad Laškim. Nekdo je malo po~ droijal v mlako giltnih krot, in g!|j, nastal je vrišft. Cndno, d!a je ta Sirokoustna golazen tako obr;ntjjiva. Jez-a bajp odmeva po smrdljivi luži -— fttajcrcu! FJa bodimo paraetni in .pomislimo: ,1. Pri nas jo veliko ljudh blizu 1800. Koliko je od teh ftastilcev fltajon-a? — Trtje! 2. Med katere časopise spadaStajprc? 3. Kakšni posestniki so možje pri nas, ki ljubijo fttajerca? 4. KakSni gospodarji so? 5. Ali so Si pridobili? po .,Sta.i€rcu" vednosti, modrosti, so bolj učeoi, bolj rajzsodni, bcflj spoštovaai, ofcOcar berejo ,;Stajerca"? 6. Gospodarijo sedaj boljše? Imajo pri hiši yefc sreče? So si pridobili prijažteljev, se zd#J po njih bolj vpraša, se bolj iščejo? Kako sodi naše dobro ljudstvo o nStajercu" ? Kako o tistih, ki ga berejo? Se morebiti, ž njim lažje preskrbimo za stare dni(? Nani je s tem berilom sploh kaj pomagano? Nam to kaj koristi, če beremp, kako ,,Stajerc" laže o enem ali drugem duhovniku? Ce kaj beremo v prostem 6asu, je to dobro in pametno, pa r— 5e kaj dobrega in pametnega beremo. Qb pa čutimo v našem srcu vedno vefiji nemir, če se nas ljudje yedno bolj ogibljejo, če se vedno bolj ločimo od Boga, molUve, qerkve, je to pametno, je to modro? Je-li takšno berilo vredno, da si človek nalaga ž njim težko vest, si odganja prijatelje, zabrede v strast in zgubi najlepše in najsvetejše, za kar so naši slavni predniki gareli, krraveli, namreč sv. vero. Nek bralec «Stajerca" je rekel: Ko bi ga še eno leto braC, pa bi ne molil več, bi ne Sel ve6 v cerkev in bi zgubil čisto sv. ivero, a nemiren sem Ml pa tako, da včasi nisem vedel, kam bi se djal, kje .našel tolažbe. Je vredno takšno berilo te nesrfcče, te težave? Kakšne Ijudii ,,štaierc" priporoeia? Nemce! K,ak&en jezik? Nemški, nemške trgovine, nemške gostiln^, nemški jeizik, vse drugo je malovrednoj Se bodemo mi sramovali naše slovenske zemlje? milpga sJ\ovenskega [pzika? 0 mili slovenskl rod, najlepšo zemljo ti je ijubi stvarnik izročil in ti bi jo prodal, ti zaničeval, ti še je sramoval? Skoda te lepe zemlje, da tukaj rastejo tako strupene gt)be, in škoda, da se Še najdejo ljudje slovenske matere, ki jjh radi nabirajo in s tako strastjo vživajo. Držimo se, mili rojaki, dobrega slovenskega beri»!a, in ohranimo si sv. vero in našo cii-Io ¦doinovino in. raili slovehski jezik. Kdor se odpoviB veri in postane liberalec, bo prej ali slej odjpadnik slovenskega naroda. ; b Iz laškcga okraja. Zelo vesel pojav se opaža zadnji čas med železniSarji našega okraja. Že precej časa so bili železniški delavci nevoljni nad socialdemokratičniro društvom, ker so samo plafievali, koristi pa niso iineli nobenih. Z|ato so začeli seda| prestopati v ,,Prometno zvezo'% od katere imajo mnogo koristi. To gibanje se je pričelo v Rimskih Toplicab, kjer so delavci že dali slovo socialdemokratom. Cast jim! Kmalu se imajo vršiti shodi ,,Prometne zyeze" po celem okraju. Sploh ipa se je dosetiaj od naše strani premalo storilo v tem oziru, sicer bi bil uspeh zadnjih državnozborskih volitev drugačen, kajti v našem okraju je mnogio delavcevv Naprej! o' Trbovlie» V dvorani telovadnega društva se je vršil v nedeljo velik shod. Nad 200ikmetov in delavcev je dopoldan in popoldan pazno sledilo govorom dr. Kreka o kmečkem vprašanju, Moškerca o delavskih orjganizacijah, dr, Benkovifia o delu v rudarskem pododseku ' na Dunaju, dr. Hohnjeca o skupnih interesih ii) medsebojnih odnošaiih kmeta in delavca, dr. Verstovšeka o splošnem zavarovanju. Šfrogo socfialni tečaj se ni mogel vršiti, ker je bilo preveC ljudi in iz raznlh stanov. JDobili sm;o zagotoTilo, da se bo v prihodnjosti za6el redovito podajati socialni pouk. Navdušenja ne manjka. Položil se jo tudi temelj Kmečki zvezi za Trbovlje, ki se osnuje v nedeljo po prvem sv. opravilu v istih prostorih. Pa6 pa sta bila ustanovljena pripravljalna odbora za strokovni društvi paznikov in rudarjev. Shoda so se udeležili tudi' nekateri nasprotniki. Nemira ni bilo nobenega. e Gornjlgrad. Ka Velikonočni pondeljek priredi nafte bralno drnštvo Teliko veBelico. Društvo si je omislila krasen nov oder, katerega j« elikal g. Cesar t Mozirjn, nastopil bo nov tamboraški zbor, igrale ee kodo tri gledališke predstave, pele mile peemi, — gotovo Tzroka dovolj, da pribitite od vBeh strani gledat in poslošat našo vrlo mladino. Ne bo vam žalt Nataučtieji gpored še objavimo. c Kmet. podrniniea na Dofcral ima v nedeljo, dne 29. snSea, po T«iernicab Bhod. Predaval bo znani Btrokovnjak na zadružnem poljn g. V. Pnšenjak o pašniških zadragab. Govorilo in posvetoralo se bo todi o bikorejaki zadrugi. Brežiški okraj, b Okrajni zastop v Brežieah. Poslanec dr. Benkovič je odložil svoje mesto kot clan okrajnega zastopa, da se more izvršati kompromis, sklenjpn med njim in liberalno stranko radi volitev. Dopolnilne volitvje se razpišejo. Ako sej naši somišljeniki trih volitev udeleže, naj volijo kompromisnega kandidata g. M. Zevnika iz KapeL b Rajhenbnrp;. Na Rožnem lob levem bregu Save je dne 21. marca pičil gad Ano Bence, učenko blanške Sole, ko je nabiraJa cvetljice. Ostrupil jo je tako, da je v kratkem bila celo nezavestna. Gotove smrti jo je otel g. zdravnik Schmirmaul. Bodimo previdnH 1 b Rajbenburg. Od 21. do zadnijega marca se obhaja tukaj sv. misljon pod vodstvcm 56. gg. raisijouarjpv od Sv. Jožefa pri Celju. b Mallkamen. V našem selu se vidno napredujel Kakor že znano, smo prošlo leto dobili poštno fiabiralnico. Letos smo pristopili večinoma vsi do¦tetfti možje in lantje k K. Z. Sedaj se z združenimi inoCmi lotimo občinških cest. Gospod župan nara je čbljubil 80 pelajev kamenja. Hvala za vzgledno besedo! >' Obfian. ' b Prl Sv. Štefann se je dne 21. inarca 2vrn\\ yfi]ik\- voz kolja na 24 letnega vzornega roladpnča 'JoMa Bizjak. ki je bfl pri prifti mrtev. Bog naj to- laži ajegove dobre starifee, kl bridko objokrueip svojega edinega sina. N. p. v ui. Iz drugih slovanskih dežel. * Spomenlk cesarice Elizabete y Trstu se postavi v drugem vrtu (proti morju) pred kolodvorom južne želeiznice. V. nedeljo so otvorili v veliki dvorani trgovinske in obrtne zbornice v Trstu razstavo načrtov za imenovani spomenik. Vsega je razstavljenih 56 nafirtov^ in sicer 25 z Dunaja, 16 iz Trsta, ostali iz Monakovega, Pariza, Milana, Nfeapolja itd. & Tridesetletnieo tosvobojenja izpod turškega jarma so obhajali Bulgari 3. marca. Vsa društva, korporacije, fiastniki, duhovniii. in uradniki ter trnli učenoi vseh šol iz Sofije so se podali k spomeniku carja osvoboditelja. Tam so se vršili govori. Tudi pri spomeniku Levskega, znanega bojevalca za osvobojenje Bulgarije se je vršila slavnost. f Razstava spodnicštajerskih vln v Celoveu. Vinogradniki mnogokrat tožijo, da vina ne morejo s(praviti v denar, da 'jim vino leži mesece in mesece v kleteh, a kupca ni blizu, oziroma ponuja sramotno nizke cene; občinstvo- v mestili in Meželah brez vinarstva pa toži, da mora uživati drago, pokvarjeno vino, jkatero kupuj«jo go.stilnilčariji o'd — vinotržcev. Da, se odpravijo ti nedostatki, je potrebno, da stopi kmDt-vinogradnik naravnost iv zvezo iz občinstvom, ki uživa vino, oziroma z gostilniča,rji. Posamezni kmet tega ne more storiti, ker ima premajbno množino vina in ker ninia dovolj sredstev, da bi se s svojimi vini podajal v tuje dežele, pač pa to lahko storijo v izadrugah združeni kmetje. Zadružna zveza v Ljubljani hoče pomagati vinogradnikom in deluje za boljše in hitrejšo vnovčenje vinskih 'prtdelkov, kar se najložje doseže s tem, da se prirejajo vinske razstave in poskušnje v deželah, kjer ni vinarstva, ter se na ta način seznani občinstvo % dobrimi, pristnimi vini in oživotvorijo kupčijske zveze med nnogradniki in občinstvom. Ta namen je (Vmela vinska razstava, spojena z vinsko posl^ušnjo, ki -se je vršila !dne 17. t. nn. v Celovcu. Razstavile so sledeče kmetijske zadruge: hranilnioa in posojibiica. v St. Petru pri 'Mariboru, kltetarsko društvo ,v ^rmožu, kmetijsko društvo v St. Juriju ob' juž. žel^ hranilnica in posofiMca v Rapienburgu in kmetijska zadruga v St. Ilju pri Velenju, in sicer okrog 40 vrst vina. Razstava i^e bila cel dan dobno obiskana od gostilničarjev in zasebnikov iz celega Koroškega. iZelo ugajala so vina: Frauenberger 1907, Portugizec beli (St. Peter), BizeliCag 1905 in 1900 iz vinogrado^v g, Iv. ^ranjca, Ilovec 1907. (Onnož), Sremčan iz^Vinogradov 5. g,: trapistov in razne ||/rste Bizeljčan?!, mzstavljene od g. župnika Cerjaka v Rajhenburgu. Udeleženci razstave so se (6udili, da se dobijo tako dobra vina za primeroma nizko ceno in so sklenili mnogo kupčft. Vso priprave za razstavo jje vodil potovalni u&telj Zadražne zveze v Ljubljai»i Vlad. Pušenjak,. pri rafcstavi je sodeloval .g.. Iv. Kranjc, veleposestnik v St. Ilju pri Velenju. Ta prva razstava; se je priredila v majhnemi obsegu, p. venidar je dosegla lep uspeb: Korošci so spoznali naša izvrstna ivina in zafiele so se kupfiijske zveze. Tej prvi razstavi bo- do sledile druge večje, za katere se bo razvila yeilka reMama., Vinogradniki! Trdno se oklepajte zadrug in si potom njih zboljšajte svoje dohodke! f Za deželnega glavarja kranjskega je imenovan državni *poslanec dvorni svetnik Suklje, žlan Slovenskega klul^a, »— Kranjski 'dežjelni zbor; bo sklican v soboto dne 28. t. m. Drobtinice. d Prevapjena llberalca. Na Goriškeiu sta priSla pred deželnozborskimi volitvami dva lliberatoa agStatorja k nekemu; kmetu ter ga vprašala, koga bo volil. Ker pa je mož kazal pomisleke, <Sta mu očitala, da bo ,volil klerikaloa. Mož je rektel, da ne bo volil nobenega. Tega mu pa liberalca nista hotela vertjeti in zato pravi mož, da stavi eno krono, da ne bo šel volit. To je liberalna agitatorja zelo razveselilo in naredili so stavo: Oe gre volit, plača eno krono, 6e pa ostane doma, dobi 10 kron. Na dan volitve je kmet res ostal doma in liberalca sta mu z veseljem izplačala J0 K. Ko pa je imel že kronee v žepu, jiima je povedal, da nima volilnopravice. Tako sta libferaltea izgubila stavo in 10 lepih kronc. d Na sodišču. Znate pisati? — Ne. — Torej napravite križ. — V imenu Ofeela in Sina in sv. Duha. d Drobne vestl. V Hobenfelsu na Bavarsk«m so se kmetje stepli pri nekera zborovanju tako hudo, da jih je viefi obležalo. Ubita sta tudi župan in občinski sluga. — V kaznilnici blizu Franklurta so prišli na sled ponarejalcem denarja. Izdeloval jih je v sporazumljenju z ve6 pazniki neki kaznjenec, ki je bil zaradi ponarejanja denarja zaprt. — V Pragi je umrl sloveči češki pesnik Svatopluk Cech. — Vodja' socialdemokratov dr. Adler je dobil za enoumi govor v Teplitzu 120 K. Pa pravijo, da so prijatelji delavstva. — Beirlinski bankir Friedberg je pobegnil in zapustil ve6 milijonov dolgov. Nekfegia odvetnika, sokrivca, so zaprji. — Snežni plaz je odnesel v okolifi Walis v Svici botel, ki ga je posta- vilo podjetul&t\'o za stavbo predora. V i^aKvail^a— je našlo smrt 11 ljudi, 12 je težko ranjenih. — Koga razsaja v Ameriki v San Francisku. Dosedai je zbolel« ¦ 138, unirlo pa 74 ljudi. — Grozen požai* v Ameriki. V, predmestju Clevelanda je y pretečeneaa tednu nastal ogenj v šolskem poslopju.' Nastal.a je sirašna zraešnjava. Mnogo otrok so pohodili. 166 ogorelib trupel so spravili izpod razvalin, med tehai 50 slovenskih. Ostali so večinoma nemške narodnosti. Zgoreli so tudi ištirje učitelji. Eno učiteljičo jm so poliodili. Nesrečo sta zakrivila Solski sluga m njegova žena, ker sta zaklenila neka vrata. ti bi imele biti odprte. Oba so zaprli, Najnovejše novice. V odbor c. kr. kmetijske družbe so od spddnjetjtajerske skupine izvoljeni: dež, odbornik PrarHs Robič,Ferd. Roš in Jožef Mursa. Velenie. Pri občinski volitvi dne 23. t. m. &o zmagali pri nas pristaši Kmečke zveze, Občini Šastitamo, da si je zbrala tako zavedne krščanske moŽe v. odbor. Državni poslanec Vi^ko Ježovnik, ,6 katerem pravijo Celjani, da ima toliko upliva, ie po^polnoma pogorel v svoji lastni občini. Zivel naš župan g. Skazal Promocija. Za doklorja modroslovja bo pronioviran na graškem vseufiiilšču v soboto dne 28. t. m. g. Franc Kotnik iz ' KoroŠkega. Islcreno: Sestitamo! Lažnjlvci! TO krasnem shodu K. Z. pri Viel. Nedelji poroča ,,'S!ovenski Niarod" sledeče: ..Klerikalfci so imeli včeraj shod pri Vbliki Nedeljji. Na tem shodu je bila pretežna večina žeiisk in ostrok, odraslili mož — volilcev neznatna peščica. NaravBO je, da se je duhovnim gospodom- na takšnem shotiii kaj lahko posrečilo doseči, da se je izrekla n©zaupnica' državnemu poslancu dr. PIoju. No, takšne nezaupnice pa6 fdr. Ploju ne bodo, zagrenile del©vanja." — Kjnetje, tako pišejo o ,vas liberalcit Nogo so odjrezali C. (g. župniku ; Wolfu nad gležnjena, ker je imel prisad. Želimo mu, da se bolezen ne razširi, .