GEOGRAFSKI OBZORNIK S A R A W A K Jur i j Senegačnik UDK: 913(595.43) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Sarawak Članek prikazuje nekatere osnovne geografske zna- čilnosti Sarawaka skozi obravnavo geografske lege, reliefa, podnebja, vegetacije, prebivalstva in gospo- darstva. Poseben poudarek je na obravnavi tropskega deževnega gozda in etnične raznolikosti Sarawaka. KUUČNE BESEDE regionalna geografija, Azija, Malezija, Sarawak ABSTRACT Sarawak Some of Sarawak's basic geographical features are presented, such as the geographical position, land- forms, climate, vegetation, population and economy. A special emphasis is laid on the tropical rainforest and the ethnic diversity of Sarawak. KEY WORDS regional geography, Asia, Malaysia, Sarawak AVTOR Jurij Senegačnik Naziv: prof. geografije in univ. dipl. etnolog Naslov: Karlovška 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0) 1 4264009 E-pošta: jure@ modrijan.si Geografsko ime Sarawak celo med geogra- fi ni ravno najbolj poznano. Ce bi povprašali ljudi na ulici, zanj ne bi vedel skoraj nihče. Pre- cej drugačne odgovore pa bi dobili, če bi pov- praševali po geografskih imenih, kot sta Borneo ali pa Malezija. Obe imeni, še posebej sled- nje, večino tistih, ki ju znajo najti na zemljevi- du, asociira na nekaj daljnega, eksotičnega in gospodarsko manj razvitega. Ob imenu Bor- neo pa marsikomu stopijo pred oči še tropski deževni pragozdovi in divja ljudstva, ljubiteljem živali pa tudi orangutani. V tem prispevku si bomo na kratko ogledali, kaj Sarawak sploh je in kakšne so njegove osnovne geografske značilnosti. Najprej pa moramo razčistiti neka- tera geografska imena v tem delu Azi je. Sarawak je del države Malezije, ki ima zelo nenavadno geografsko lego. Njen zahodni del, imenovan tudi Zahodna ali Polotoška Malezi- ja, leži na Malajskem polotoku. Tu je gospo- darsko in populacijsko jedro države z moderno državno prestolnico Kuala Lumpurjem. Drugi del Malezi je je Vzhodna Malezi ja, ki obsega severni del otoka Bornea. Vzhodno Malezijo sestavljata zvezni državi Sabah in Sarawak. Med njima kot nekakšna enklava leži manjša naftna državica Brunej, ki pa ne sodi pod Male- zi jo. Otok Borneo je del Indonezijskega otoč- ja. Večji del njegovega površja pripada državi Indoneziji. Indonezijski del Bornea se imenu- je Kalimantan. To ime se dostikrat neupraviče- no uporablja kot drugo ime za celotni Borneo. V resnici je državna meja med malezijskim in indonezi j sk im delom Bornea danes zelo pomembna gospodarska ločnica med gospo- darsko dokaj razvito in v vseh pogledih urejeno državo Malezijo na eni strani ter gospodarsko bistveno slabše razvito in politično manj stabil- no Indonezijo na drugi strani. V kulturnem pogle- du so razlike seveda bistveno manjše. Uradna jezika obeh držav, indonezijski in malajski, sta si zelo podobna. Stotisoči ekonomskih migran- tov iz Indonezije, ki so si svoje preživetje poi- skali v bistveno bolj razviti Malezi j i , so prišli v jezikovno sorodno okolje. Na Borneu na obeh straneh državnih meja pomešano živi jo različna ljudstva in plemena. Na indonezijskem delu otoka so številna manj- 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK ša ljudstva, ki ž ivi jo v prometno zelo slabo dostopnih višavjih in pragozdovih, bistveno bolj ohranila svoj tradicionalni način življenja kot v malezijskem delu. V slednjem je hiter gos- podarski razvoj povsem spremenil življenje v mestih, močno pa je razkrojil tudi predindu- strijsko družbo na podeželju. Izjema je odda- ljena in prometno bolj izolirana notranjost, pa še tam so v obliki »letečih zdravnikov« v nuj- nih primerih tudi deležni dobrobiti civilizacije. V 14. stoletju je bilo ozemlje Sarawaka pod okriljem majapahitskega imperija s središčem na Javi. Ob njegovem razpadu v 15. stoletju je Sarawak prišel pod vpliv hindujskega kra- ljestva Sukadana na jugozahodni obali Bornea. S prihodom islama v Brunej konec 15. stolet- ja je ozemlje Sarawaka skupaj s Sabahom do 19. stoletja prišlo pod oblast brunejskih sulta- nov. Leta 1 8 2 0 so na Sarawaku odkrili antimon (beseda »serawak« pomeni antimon), poldru- go desetletje kasneje pa so se začeli upori pro- ti oblastem v Bruneju. Te so se za pomoč obrnile na Britance. Sarawak je postal posebna oze- meljska celota šele s prihodom angleškega pustolovca Jamesa Brooka, ki je zaradi svojih zaslug in pomoči brunejskemu sultanu v bojih proti upornikom postal prvi »beli radža« Sara- waka. Leta 1 861 je dal brunejski sultan Sara- waku še del dodatnega ozemlja, leta 1 8 6 4 pa Slika 1: Mangrove na obalnem pasu narodnega parka Bako (foto: Jurij Senegačnik). so neodvisnost Sarawaka priznale tako ZDA kot Velika Britanija. Sarawak je ostal pod vlada- vino »belih radž« celo stoletje. Med drugo sve- tovno vojno so ga okupirali Japonci. Leta 1946 ga je zadnji »beli radža« Charles Vyner Broo- ke prepustil Veliki Britaniji. Sarawak je postal britanska kolonija, kar pa je med njegovim pre- bivalstvom sprožilo val nezadovoljstva, ki je kul- miniralo leta 1949. Sarawak in Sabah sta ostala pod Britanci tudi leta 1957, ko je svojo neodvi- snost dobila Malajska federacija. Decem- bra 1962 je v sultanatu Brunej, ki je bil pod britanskim protektoratom, izbruhnil upor. Upor- niki so naredili načrt združitve Bruneja s Saba- hom in Sarawakom. Čeprav so Britanci ta upor zadušili, je Sarawak že leto kasneje postal ena od 13 držav na novo ustanovljene malezijske federacije. Ta je nastala 16.9. 1963 z združi- tvijo nekdanje Malajske federacije (današnje Zahodne Malezije), Sabaha, Sarawaka in Sin- gapurja. Slednji je kasneje izstopil iz federaci- je. S priključitvijo severnega dela Bornea malezijski federaciji pa seveda ni bil zadovoljen indonezijski predsednik Sukamo, ki je Malezi- jo skušal razbiti celo z gverilci na Borneu (1,3). Sarawak meri 124 .499 km2, kar je 3 7 , 5 % malezijskega površja ali približno toliko kot cel polotoški del Malezije. Po površini je največja malezijska država, vendar zaradi redke poselje- nosti živi v njem le približno toliko prebivalcev kot v Sloveniji. Sestavlja ga 9 administrativnih enot: Kuching, Sri Aman, Sibu, Miri, Limbang, Sarikei, Kapit, Samarahan in Bintulu. Vsaka od njih je še naprej razdeljena na 2 do 4 okrožja. Sarawak leži na severozahodni obali Bornea med 0° in 5° s. g. š. in 110° ter 115° v. g. d. Njegova obal- na črta objužnokitajskem morju je dolga 7 2 0 km. Se v pleistocenu je bil otok Borneo združen s kopnim jugovzhodne Azije. Skupaj sta tvori- la enoto, ki jo geologi označujejo kot Sunda- land. Kasnejši dvig morske gladine je površje Bornea ločil od celine in ga naredil za tretji naj- večji otok na svetu (2). Pri površju lahko v grobem ločimo tri veli- ke površinske enote. Prva je aluvialna obalna ravnica, ki zajema približno petino površja. Se posebej se razšir i v jugozahodni polovici drža- ve v okolici obeh največjih mest Kuchinga in 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Sibuja. Ob obali rastejo mangrove, bolj v notra- njosti pa močvirski gozdovi. Druga enota je osrednji pas valovitega površja, ki se v smeri jugozahod-severovzhod razteza čez celo državo. Njegova širina varii- ra med 32 in 160 km. Dokaj enovito podobo tega pasu sem ter tja prekinjajo višje vzpetine z vrhovi do 600 m. To je najbolj poseljen in gos- podarsko najrazvitejši del države. Tretja enota je hribovita notranjost z več kot 3 0 0 m nadmorske višine. Na nekaterih območ- jih preseže 1200 m nadmorske višine, še pose- bej na severovzhodu, kjer je najvišji vrh Mt. Murut (2434 m). Na teh območjih je največ pri- marnega tropskega deževnega gozda in sliko- vitih rek z brzicami (4). Saravvak leži v celoti na območju ekvatorial- nega podnebja. V hriboviti notranjosti je to pod- nebje seveda nekoliko modificirano - količina padavin je večja, temperature pa nekoliko niž- je. Podnevi se gibljejo med 24 °C zgodaj zju- traj in 32 °C čez dan, ponoči pa padejo na okoli 2 0 °C. Pri padavinskem režimu ločimo dve obdobji, ki sta odraz monsunskega kroženja zra- ka. Sušno obdobje je v času od marca do okto- bra, ko piha manj vlažen jugozahodni monsun. Deževno obdobje je od novembra do februarja. Tedaj piha severovzhodni monsun, ki prinaša več padavin. V Sarawaku je slika učinkov mon- sunskih vetrov ravno nasprotna kot na Indijskem podkontinentu. Severovzhodni vetrovi, ki piha- jo iznad azijske celine, se namreč na poti pre- ko Južnokitajskega morja navlažijo in prinašajo več padavin kot jugozahodni. Za podnebje niso značilne nepričakovane vremenske spremembe. Večina padavin je konvekcijskih. Dež pade v obliki popoldanskih nalivov, ki so večinoma kratkotrajni. Letna viši- na padavin je med 3 3 0 0 in 4 6 0 0 mm. Rela- tivna vlažnost je v povprečju 7 0 % . Turističen obisk Saravvaka je tako možen celo leto. Za turi- zem je to seveda zelo ugodno. Sarawak ima gosto rečno omrežje. Reke izvirajo v hriboviti notranjosti in se brez izje- me izlivajo v Južnokitajsko morje. Državna meja med Malezijo in Indonezijo je vezana na raz- vodje med Južnokitajskim morjem in ostalimi morji, ki obdajajo Borneo. Reke imajo v zgor- Slika 2: Močvirni gozdovi na obalnih ravnicah se ponašajo tudi z zelo širokimi debli (narodni park Bakoj (foto: Jurij Senegačnik). njem toku precej brzic, v spodnjem toku pa se razširijo in izlivajo v obliki zamočvirjenih in man- grovskih delt ali estuarijev. Najdaljša reka je Rejang (640 km), verjetno najbolj znana pa je reka Saravvak, ki teče skozi prestolnico Kuching. Druge znane reke so Salak, Skrang, Lemanak, Paku, Batang Ai, Rejang, Kemena, Mir i in Baram. Spusti po teh slikovitih rekah so danes ena velikih turističnih atrakcij (2, 3). Glavno naravno bogastvo Saravvaka so nje- govi gozdovi. Po uradnih podatkih (4) je kar 6 7 % površja ali 8,22 milijona ha pod gozdom. Po nekaterih drugih podatkih (5) je delež gozda še večji. V tropskih gozdovih uspeva 8 0 0 0 rast- linskih in prek 2 0 . 0 0 0 živalskih vrst, od kate- rih večina sodi med insekte. V grobem lahko razlikujemo tri vrste gozdov. Najbolj obsežni ( 59% državnega teritorija) so hribovski gozdo- vi v notranjosti, v katerih uspeva največ rastlinskih vrst, največ pa je tudi gospodarsko najpo- membnejših vrst. Ti gozdovi uspevajo od nižin 5 G E O G R A F S K I O B Z O R N I K Slika 3: Obiskovalec Bornea si lahko hribovski tropski deževni pragozd ogleda tudi z višine drevesnih krošenj. V ta namen so v narodnem parku Batang Ai naredili posebne viseče mostove in lestve (foto: Jurij Senegačnikj. do nadmorske višine 1500 m. Druga vrsta goz- dov so močvirni gozdovi na nizkih obalnih ravni- cah in deltah. Zavzemajo okrog 10% državnega površja. V njih je manjše število drevesnih vrst, manj pa je tudi gospodarsko pomembnih vrst. Tretja vrsta gozdov so mangrove in drugo moč- virno rastlinstvo, ki uspeva ozkem pasu ob obalah oziroma estuarjih do tam, do koder pri- haja slana voda. Ti gozdovi pokrivajo le 1 ,3% državnega površja, vendar so zelo bogati z različnimi drevesnimi vrstami in rastlinami, ki omogočajo raznovrstno gospodarsko izrabo. Območje mangrov je tudi življenjski prostor ribam, rakom in drugim živalim, ki so neprecen- ljiv vir prehrane ne le za obalno prebivalstvo, ampak za celoten Sarawak. Čvrste korenine dre- ves prispevajo tudi k stabilnosti obalne črte, saj preprečujejo erozijo. Približno 12 % vseh gozdov je vsaj na papir- ju pod popolno zaščito. To so območja narod- nih parkov, naravnih rezervatov in t. i. živalskih zatočišč. Vsakršno sekanje drevja, lov in ribo- lov sta v njih prepovedana. Med floro in favno je treba omeniti nekaj pred- stavnikov, ki imajo svetovni sloves. Med živalmi so najbolj znane: kljunorožec (Buceros rhinoceros), opica nosan (Nasalis larvatus) in seveda oran- gutan (Pongo pygmaeus). Orangutan je endemič- na žival indonezijskih otokov Sumatre in Bornea. V malajščini orang pomeni človek, utan pa gozd oz. džungla. Na Sarawaku imajo za oranguta- ne narejen poseben rehabilitacijski center, zato si jih turisti lahko brez težav ogledajo tako rekoč sredi avtentičnega okolja. Med rastlinskimi poseb- nostmi je najbolj znana rafflesia (Rafflesia Tuan- mudae). Slovi kot rastlina z največjim cvetom na svetu, ki je lahko širši od enega metra. Poleg obsežnih tropskih gozdov je verjet- no prav silna etnična raznolikost Sarawaka tista, ki privlači veliko obiskovalcev. Leta 1999 je tu živelo 2.027.000 prebivalcev ali približno dese- tina malezijskega prebivalstva. Gostota prebi- valstva znaša le 16,3 prebivalca na km2, kar je več kot štirikrat manj od malezijskega pov- prečja. Število prebivalcev je v zadnjem deset- letju naraščalo s stopnjo 2,1 % letno (4). Na Sarawaku živi poleg Malajcev še 27 raz- ličnih avtohtonih etničnih skupin, ki govorijo 45 različnih jezikov in dialektov. Celotno avtoh- tono prebivalstvo označujejo s skupnim izrazom bumiputra. Poleg njih živijo še priseljenci in nji- hovi potomci. Med njimi so najštevilnejši Kitaj- ci, ki ravno tako govorijo različne dialekte, poleg njih pa je še manjše število Indijcev. Preglednica 1: Etnična sestava prebivalstva Sarawaka leta 1998 (2j. Etnična skupina Absolutno število Delež v % Malajci 4 2 5 8 0 0 2 1 , 4 Ibani 5 6 7 8 0 0 2 8 , 5 Bidajuhi 1 6 1 7 0 0 8 ,1 Melanavi 1 1 0 9 0 0 5 , 5 Drugi avtohtoni prebivalci 1 1 5 7 0 0 6 , 1 Kitajci 5 3 6 9 0 0 2 7 , 0 Drugi 1 8 3 0 0 0 , 9 Skupaj 1 9 3 7 1 0 0 1 0 0 , 0 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK Malajci živi jo v vseh upravnih enotah Sara- waka, največ pa jih je v Kuchingu in Sama- rahanu. Tradicionalno živi jo ob bregovih rek v vaseh, ki se imenujejo kampung. Po veri so muslimani, znani pa so predvsem kot dobri glas- beniki in pevci. Melanavi sodijo med najbolj zgodnje pre- bivalce Sarawaka. Ž ivi jo Malajcem podobno življenje v vaseh kampung ob rekah in so zna- ni kot ribiči. Povečini so tudi muslimani. Najštevilčnejše ljudstvo so Ibani. Živijo v biva- liščih posebnih oblik, tako imenovanih »dolgih hišah« vzdolž glavnih rek in njihovih pritokov. »Dolga hiša« je več deset metrov dolgo lese- no bivališče, v katerem živi v posebni obliki skupnosti od deset do več kot petdeset družin. Takšno bivališče je pravzaprav svojevrstno vaš- ko naselje, v katerem pa vsi prebivalci živijo pod eno streho. Vsaka družina ima v okviru »dolge hiše« svoj bilik. To je posebna, od drugih loče- na stanovanjska enota, ki se znotraj lahko deli na več prostorov. »Dolga hiša« je zgrajena tako, da so te stanovanjske enote bilik na eni stra- ni, na drugi strani pa se čez celotno dolžino dolge hiše vleče nekakšen skupen hodnik. Precejšnje število Ibanov je sprejelo krščans- tvo, nekateri pa so ohranili svoja tradicional- na verovanja (predvsem v notranjosti dežele). Nekaj malega je tudi muslimanov. Ibani so najbolj slavno ljudstvo Sarawaka. V preteklosti so bili znani kot legendarni bojev- niki in lovci na glave. Posebni pihalniki, s kate- rimi so izstreljevali zastrupljene puščice, so danes verjetno najbolj značilen in priljubljen spo- minek za turiste. Danes se večinoma ukvarja- jo s kmetijstvom. Lobanje nekdanjih žrtev lova na glave imajo zbrane v posebnih vrečah, ki jih imajo obešene na stropu »dolge hiše«. Bidajuhi so tretje največje avtohtono ljudstvo. Največ jih živi v upravnih enotah Kuching in Samarahan. Po tradiciji sicer tudi živijo v »dolgih hišah«, vendar se jih je precej že preselilo v vasi z »ločenimi« individualnimi hišami. Bidajuhi so znani po svojih festivalih. Orang Ulu je skupna oznaka za več manj- ših ljudstev, ki živijo predvsem v bolj hriboviti notra- njosti. V prevodu to pomeni »ljudje z zgornjega toka reke«. Najštevilčnejši med njimi so Kajani in Kenjahi. Danes so večinoma kristjani, tradicio- nalno pa še verjamejo v nadnaravni svet dobrih Slika 4: Nasadi poprovca so ena glavnih posebnosti kmetijstva na Sarav/aku (foto: Jurij Senegačnikj. 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Ibani pri plesu v tradicionalnih oblačilih (foto: Jurij Senegačnikj. in zlih duhov. Živijo v velikih »dolgih hišah«, v kate- rih je lahko zbranih tudi več kot sto družin. Pri Kenjahih pa lahko vaško skupnost sestavlja tudi več »dolgih hiš« skupaj. V Orang Ulu sodijo tudi ljudstva Kelabit, Lun Bawang, Tabun, Tring, Saž- ban, Kajang in Bisaya. Večinoma tudi živijo v »dol- gih hišah« in pripadajo krščanstvu (2). Nomadski Penani so znani kot čuvaji pragozda. Preglednica 2: Zaposlitvena sestava prebivalcev Sarawaka v letih 1982 in 1997 (3j. Sektor dejavnosti 1982 (v%) 1 9 9 7 (v%) Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov 5 3 , 8 3 3 , 3 Rudarstvo 0 , 8 0 , 5 Gradbeništvo 5 , 0 9 ,3 Industrija 7 , 6 14,8 Oskrba z elektriko, plinom in vodo 0 , 6 0 , 7 Promet in zveze 2 , 6 4 , 5 Trgovina in turizem 10,3 15,1 Druge javne in zasebne storitve 19,3 2 1 , 9 Skupaj 1 0 0 , 0 1 0 0 , 0 Zaradi velikih sprememb, ki jih je v zadnjih desetletjih doživela celotna malezijska družba, se je močno spremenila tudi zaposlitvena sesta- va prebivalstva Sarav/aka. Spremembe so razvidne iz preglednice 2. Delež brezposelnih je v razdobju 1 9 9 0 - 9 7 padel z 10,0 na 3 , 9 % . Gospodarstvo Sarawaka je tako kot gospo- darstvo celotne Malezije, ki jo marsikdo uvrš- ča med »azijske tigre«, v zadnjih desetletjih doživljalo intenzivno rast. Prekinil jo je šele izbruh gospodarske krize sredi leta 1997, ki je zajela več azijskih držav in tudi Sarawak. Nje- na posledica je bilo zmanjšanje proizvodnje pri različnih dejavnostih. Kljub temu, da se je izvoz v letih 1 9 9 7 - 9 8 zmanjšal za 4 , 5 % , je trgov- ska bilanca Sarawaka ostala pozitivna, stop- nja inflacije pa se je z 1 , 7 % zvišala na 4 ,5 %. Glede bruto domačega proizvoda so naj- pomembnejše gospodarske dejavnosti goz- darstvo, kmetijstvo, rudarstvo in industrija. Na predelavi lesa temelječa industrija je leta 1986 prehitela gozdarstvo. Po pomenu sledijo osta- le dejavnosti, kot so turizem, trgovina, gradbe- ništvo in storitvene dejavnosti. Današnja podoba Saravvaka bi bila zago- tovo precej drugačna, če ne bi na bližnjem Juž- nokitajskem morju začeli izkoriščati bogatih nahajališč nafte in zemeljskega plina, ki sta danes najpomembnejši izvozni artikel. Tvorita več kot polovico vsega izvoza, vendar je pri njunem izkoriščanju zaposlenih relativno zelo malo ljudi. Največ zemeljskega plina izvaža- jo na Japonsko. Se vedno odkrivajo nova nahajališča. Nafta in zemeljski plin predstav- ljata velikanski potencial za razvoj petrokemič- ne industrije. Na razpolago je tudi nekaj drugih mineralnih virov, kot so zlato, premog, silicijev pesek in kaolinit, vendar v gospodars- tvu ne igrajo pomembnejše vloge. Industrija je še v 60. letih predstavljala sko- raj nepomembno dejavnost, ki se je omejeva- la predvsem na predelavo nekaterih domačih surovin, zlasti lesa. Leta 1980 je vlada Sarawa- ka z namenom zmanjšati odvisnost od primarne- ga sektorja začela obsežnejše prestrukturiranje gospodarstva. Največjo prioriteto so nameni- li razvoju industrije. Leta 1987 so ustanovili posebno Ministrstvo za industrijski razvoj. Na 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK eni strani je vlada podpirala razvoj industrije, ki temelji na izrabi domačih surovin (lesnopre- delovalne in petrokemične industrije), na drugi strani pa je predvsem v zadnjem času začela pospeševati razvoj elektronske industrije in dru- gih panog industrije visoke tehnologije. V ta namen so ustanovili posebno prosto industrij- sko cono, ki je v zadnjih letih privabila več mul- tinacionalnih družb iz ZDA in Japonske. Poleg omenjene industrijske cone se je na Sarawa- ku razvilo več drugih industrijskih parkov. Delež industrije glede na BDP se je od 7 , 7 % leta 1980 zvečal na 22 % leta 1997, kar pome- ni, da se je potrojil (4). Glede na to, da je Sarawak dežela tropske- ga gozda, imajo gozdarstvo in z njim poveza- ne dejavnosti seveda prav posebno vlogo. Sarawak je eden najpomembnejših svetovnih izvoznikov trdega tropskega lesa. V želji, da bi zmanjšali izvoz nepredelanega lesa, je drža- va spodbujala razvoj raznovrstne lesnoprede- lovalne industrije. Namesto neobdelanega lesa naj bi izvažali čedalje več vezanega lesa, fur- nirja, pohištva in drugih zahtevnejših proizvo- dov. Gospodarska kriza leta 1997 se je močno odrazila v tem delu gospodarstva. Količina pose- kanega lesa je od 16 milijonov ton leta 1997 padla na 12 milijonov ton leta 1998. Z lesom je danes povezanih okrog 80.000 de- lovnih mest. Ker je izsekavanje deževnega trop- skega gozda dobilo velikanske dimenzije, se Slika 6: Skupen hodnik v »dolgi hiši« pri Ibanih. Na desni s stropa visi posebna vreča z lobanjami (foto: Jurij Senegačnik). je delež primarnega gozda močno zmanjšal. Obiskovalec Sarawaka si lahko danes pravi pragozd ogleda le še ponekod v narodnih par- kih, na večini površja pa so gozdovi tako ali drugače spremenjeni ali posekani. Gozdna pod- jetja, ki izvajajo sečnjo, so izsekana območja sicer dolžna pogozdovati, vendar lahko obisko- valec vidi številne nepogozdene goloseke. Izsekavanje je ne le predrugačilo strukturo goz- da, ampak tudi bistveno poseglo v življenje gozdnih ljudstev. S številnimi gozdnimi cesta- mi so sicer močno izboljšali dostopnost do svojih bivališč in omogočili šolanje mlajših generacij, vendar so s tem povzročili tudi opuščanje tra- dicionalnega načina življenja z vsemi sprem- ljajočimi posledicami (6). Skoraj tretjina površja je primernega za kme- tijsko izrabo, vendar je za trajne nasade izrab- ljenih manj kot 1 0 % površja. Zato skuša vlada kmetijsko proizvodnjo povečati predvsem na močvirnih in šotnih zemljiščih obalnega pasu ter na slabše izrabljenih zemljiščih plemenskih skupnosti v notranjosti. Med glavne kulturne rast- line sodi oljna palma. Sarawak ima zanjo ideal- ne klimatske in pedološke razmere. Uvajati so jo začeli leta 1969, danes pa njeni nasadi pokrivajo že okoli 3 0 0 . 0 0 0 ha. Velike možno- sti za izrabo šotnih zemljišč daje sagova pal- ma, ki je danes posejana na okrog 2 8 . 0 0 0 ha. Ena glavnih značilnosti kmetijstva so nasadi poprovca. Kar 9 5 % malezijskega popra pri- delajo na Sarawaku, od tega ga devet dese- tin izvozijo. 8 0 % je črnega popra. Nasadi poprovca zajemajo okoli 10 .000 ha. Vlada na Sarawaku spodbuja tudi pridelavo kavčuka, čeprav so njegovo produkcijo v polotoški Male- z i j i precej zmanjšali in se je proizvodnja preu- smerila na Indonezijo (4). Sarawak ima v primerjavi z indonezijskim delom Bornea neprimerljivo bolje razvito cest- no omrežje. Moderna asfaltna cesta poteka prek celotne države. Zelo pomemben je tudi rečni promet, še posebej za kraje v notranjosti. Mednarodno letališče je v prestolnici Kuchin- gu. Zanimivo je, da morajo potniki, ki priletijo iz Zahodne Malezije, izpolniti vstopne formu- larje ravno tako, kot bi prileteli iz povsem tuje države. S tem očitno hočejo že na zunaj poka- 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 7: Kuching je glavno mesto Sarawaka. Lepo urejeno mestno središče nas prej spominja na ameriška mesta kot pa na »eksotično« Azijo (foto: Jurij Senegačnik). zati svojo državno samostojnost v okviru male- zi jske federacije. Čedalje pomembnejša dejavnost postaja turizem. Sarav/ak je res edinstvena dežela, kjer lahko človek istočasno občuduje divjino trop- skega pragozda ali eksotiko skrivnostnih ljud- stev in njihovih »dolgih hiš«, obenem pa uživa praktično vse pridobitve civilizacije, kot so udob- ni hoteli, klimatizirana prevozna sredstva in podobno. O splošni urejenosti in civilizirano- sti nam govori vrsta kazalcev na vsakem kora- ku. Ce ne drugega, lahko takoj opazimo, da so prav vsi motoristi pokriti z varnostno čela- do, česar ni uspelo doseči niti nekaterim naj- razvitejšim evropskim državam. Turisti lahko obiskujejo urejene narodne parke v bližini luk- suznih hotelov ob obalah, gredo na krajše izle- te ali trekinge v tropske gozdove v notranjosti ali pa občudujejo čudovite podzemeljske jame, ki jih je na pretek. Posebna atrakcija so seve- da obale, ki omogočajo plavanje in različne vodne športe kar 365 dni na leto. Sarawak nudi kaj privlačnega prav za vsakega turista. V nas- protju z Indonezijo, ki je okužena z mrzlico, na Sarawaku trdijo, da jo imajo pod kontrolo. 1. Natek, K. in M. 1999: Države sveta 2000. Mladinska knjiga. Ljubljana. 2. Sarawak Yearbook. Winwin Consult SDN BHD. Kuching, /999. 3. Turner, P., Taylor, C., Finlay, H. 1996: Malay- sia, Singapore and Brunei. Lonely Planet tra- vel survival kit. 4. Sarawak Online. The official Sarawak Govern- ment Homepage. Internet: http://www.sara- wak.gov.my/ 2000. 5. Sarawak Tourism.com. The Official Tou- rism Site for Sarawak Tourism Board. Internet: http://www.sarawaktourism.com/ 2000. 6. The Singapore Science Centre. Internet: http://sci-ctr. edu.sg/schproj/Sarawak/peo- ple, html. 2000. 10