DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. hhaja M priloga .SLOVKNCU' »rrite mu* prvi in tretji četrtek meteea. Ako j* U dan pramik, uide .DOMOLJUB" dan t.oprt) O"® mu i* H0 kr- ,a c,to ~ tiP*" dopin naj ie poKljajo uredništvu .DOMOLJUBALjubljana, v i«Mt-niikih ulieeth it. 9. Naročnina m »nitrat* pa opravmitvu .DOMOLJUBA- Vodnikov* ulio* it. t. - Namatula M t»pr*j*ma)0 m plačujejo po dogovoru. ftt«T. 14. V Ljubljani, 19. julija 1894. Letnik VII. ~ " ~ ■ .r- - - --- - - ---------- ---.---- ■ . - - t,— * " -- Kaj je novega po svetu? 1'npri J/TOtt XIII. doposlali »o avstrijskim škofom lep odgovor na udanosino pismo, katero so jim škofje itrani na Dunaju poslali v Rim V tem pismu posebej naznanjajo, kako zelo jim je na srcu krščanska vzgoja mladine »Vsaj vrste«, pišejo av Oče, »s koliko ljubeznijo objemamo mladino, kako nas bolč neprestano grozeča jI zalezovanja in kako iskreno želimo, da bi se mladina nepoškodovana izmotala iz teli zalezovanj « Nadalje poudarjajo sv. Oče, da ima cerkev oblast in dolžnost, da uči vodi in nadzoruje versko nravno vzgojo mladine, pri čemer naj ji bo država vsikdnr pomoč. Kadarkoli beremo, kako skrben je l.eon XIII za izrejo otrok in to on kaže skoro pri vsaki priliki, zdi se nnm. kakor bi videli pred seboj Jezusa, prijatelja otrok, ki zbira, vabi k sebi nedolžno mladino, govoreč svetu: »Pustite male k meni — Pustite male k meni, vi starši, ler zasajajto v nežna srca precej v zgodnji mladosti nauke o Bogu in njegovi ljubezni do nas, o dolžnostih ki jih ima vsak človek do ISoga, kol svojega stvarnika in odrešenika. Pustite male k meni, vi učitelji in duhovni, ki v šolah vzgajute mlndino! Trudite »c v ljubezni in »logi med seboj zato, da sc bo mladina, izrejalu kakor to zahteva naša sv. vern in pa sreča otrok. Ako jih seznanjate z vsako bilko, z vsakim črvom in kainonom, ako jim opisujete lepe kraje po svetu, mogočna gorovja, morju in reke, ako jim naštevate zvezde in razlagate njih pota v neizmernih nebesnih prostorih, ne pozabile Njega, ki je vse to vslvaril. ki je rekel in je bilo. Posebno sedaj ob koncu šolskega leta sc nam vzbujajo take misli. Katoličani v Avstriji nimamo verske šole, v kateri bi so otroci najlepše in primernejše podučevali, a tako šolo moramo imeli vedno v mislih, zn tako treba neprestano truditi se našim poslancom. Dokler pa nimamo verske šole, skrbimo vsi, starši, duhovni in učitelji složno 'n z združenimi močmi, da storimo za versko vzgojo mladine vsiy toliko, kolikor je v sedanjih žalostnih raz- merah šolskih Moriti mogoče. Kakor nam je vselej hudo kndar slišimo, da se starši premalo brigajo za šolo, da učitelji nasprotujejo v šoli duhovnom, tako se vselej radujemo, kadar zvemo, kako so nekateri starši vneti za šolo, kako splošno pri nas učitelji v jedinosti z duhovni lepo izrejajo našo mladino. Zeljo imamo iskreno da bi povsod lako bilo, ker to bi bilo v smislu naročil velikega l^eona XIII. papeža. K temu nas sili ljubezen do mladine in skrb za njeno srečo. Kako strašna, kako nesrečna je mladina, ki prihaja iz brezverskih šol. To nam pričajo mladi hudodelniki, katerih zlodejstva s strahom in studom napolnjujejo svet samo zadnje dni. Sporočali smo že, kako da so mladi ljudje strašili nu Francoskem, Iraškem in Španskem z bombami. Omeniti nam je sedaj, da je mlad človek Ca-serio dnč 24. junija umoril v Lionu na Francoskem predsednika francoske vlade Karnota. Ko se je namreč ta zvečer peljal v gledišče, skočil je Italijan Caserio na voz ter z dolgim nožem zabodel predsednika tako, da je kmalu nato umrl. Zlodej Caserio je jeden onih nesrečnih upornikov ali anarhistov, ki so v zvezi med seboj v ta namen, du bi pobili vse vladarje, porušili vse obstoječe države in najgroznejšo ptekuoijo vprizorili na svetu. To so ljudje izšolani v brezverskih šolah, ki ne poznajo Boga, ni človeka, ampak le nož in bombo, to so zverine v človeški podobi. Take pošasti rodi brezverska šola, lake nesreč neže plode oni brezsrčniki, ki tlačijo uboge ljudi, delavce, trpine, kijih izsesujejo kakor sužnje. — Zato pa kliče namestnik božji: Nazaj k Bogu, nazaj k zapovedim božjim ker brez tega ni mogoča nobena sreča na svetu. Znlibog, da voditelji narodov, da države nočejo po-slušuti tega glasu. To nam kažejo ogerski poslanci, ki so vsprejeli postavo, s katero si prisvajajo oblast nad zakramentom sv. zakonom in urejajo poroko pred županom. Iz takih družin, ki se sklepajo bros božjega blagoslova ni pričakovati dobrih otrok. To kale sklep nemške. vlade, ki proti »klepu neukega državnega zbora ne dovoli očetom Jezuitom, da bi se vr.Hi na Nemtko. To nam spričuj« bogokletno delovanje dn»be framasooov, ki ima namen podreti in raarfrobiti preatol in aliar, odstraniti cerkev in vladarje po m.losli botji, ter na nj.h mesto poatavHi — aatuna. Ravno te dni poročajo čaao-pisi strahovite dogodke imej framasonake druliali Ne-omožena, izobražena ženska Lucija Klarac. velika mojstrica ženske lože .la B*finer«e. ia Irajburga na Švicarskem, je hotela v neki vasici bullakega okraja pristopiti k av. obhajilu. Župnik je poznal frainanonko in je tudi vedel, da je prejinjo noč v najostudnej*i družbi preživela. Ni ja hotel obhajat/. Ženska ga je tožila zahtevajoč 10.000 frankov odškodnine za prestano sramoto. Ko so njeno toibo na dveh mestih odbili, pritožila ae je pri zveznem aodiSču, a tudi to je zavrnilo njen priliv in izreklo, da je župnik popolnoma opravičeno ravnal. Izvedele so se namreč tajne nesramnosti, ki so ae vrSile v frajburSki ženski loži. Ta je namreč pnSIa na kant m ko so preiskavah njene proatore, so videli vso propalosl in podlost tajne družbe. Loža je bila v zvezi z neko nesramno hilo, od koder ao prihajale »sestre« vanjo. V svojem »templju« so im«I> framaaonaki oltar, orglic, ne. kako obhaj.lno mizo in več drugih atvarij vzetih iz katoliškega bogočaatja. Jaano s« je videlo is raznih »lik ,„ podob, da se j« tod taatil sam mtan. Na« ao tudi ondu tri v oglat oltar, katerega gorenja daaka ja bila vsa pre-bodena t nožmi in bodali. Nanjo ao pokladaH poev.-čene hostije. ki so si jih pridobivali bratje in ao jih mej naj-grjimi bogoklclstvi zbadali. II krati so vživali črne hoatije katere so p-nvetili luoilerju na čast. Poleg lega so častili satana »sestre in bratje« vzajemno z nsjgrjimi nesram nostmi. V Parizu in po drugih mestih so pa v zadnjem času listi čestokrat poročali, da so bili ia cerkvft ukradene posvečeno hostije, no ds bi se bili odnesli cibonji Namen tem tatvinam je — čelčenje satanovo z bogo-ropnimi ostudnostmi. Taki dogodki bi morali pač vsakemo odpreti oči, kam pridemo, ako bo svet fte nadaljeval na brezvervki poti. _ Vsak nuj torej stori v svojem kraju, kar more, da se vedno bolj poživlja krščansko življenje, ki nam jedino donese bolj«« »rečnejAe čase. Kaj je novega po Slovenskem? Kria|ake Da« 3. jul je vlak dolenjake železnice povozil blizo Skofelee kmeta Matija Halo ta, kateremu je konj skočil čez lir. tiale je bil takoj mrtev. — 2. jul. je tretčilo v cerkovnikovo hiio pn sv. Moborju v Stlftki fari. Strela ja ubila sina Matevža in zažgala biSo. — V Bukovlici nad Loko je pogorelo posestniku Heručku. — Pri vojaških vajah blizu bobrove a« je neki vojak od siaboati zgrudel in umrl, druzega j« konj tako nesrečno vdani, da jo drugi dan umrl v bolnišnici, tretji pa si j« zlomil nogo. - lJrepotrebna kuhinja za uboge Itudent« v Novem mestu ae bo letos prizi-dala rokodelskemu domu. bog ji obudi mnogo dobrotnikov! — Iz PoUnika do« 2. julija; Danes dopoldne naložili so aa Savi v čoln do 40 mernikov pienic« in neka) čreala boteč peljati v Trbov|j«. Čoln pa Je bil preslab aa toliko tažo in povrh «e trije molki. Komaj ao odrinili, aatel se j« čoln topiti. Videč nevarnost akočijo molki iz čolna, a nijeden ae ni reSil. Ltoml je polten, priden gospodar ii Renk, župnije poltniike in dva auia Topolova iz Kolč«, eden ja prilel letos od vojakov, dragi j« bil pa letos potrjen. Ubogi oče, zgubivži dva sina, a uboga I« bolj žena z dvema nedoraslima otrokoma I - Na Brez niči ao dobili lep nov križe v pot Moveanoat blagoalov^oja j6 bit pr8v Bpodbudnil Sloveano sv. maio je darovat preč. gosp dr Jan Ja-nežič, govoril p. P. Jožef. - Str«ia j, užgaia 30. jun. *n!\ BOI,T ' P" Ljubljani. - Odbor podobčina vrhpo\jske pri Vipavi izvolil j« « hvaležnosti za jvoja čaalna član. dobrota, goapoda Unonika m dekana J. Hofrtaterja v Porfojci Tu goap H. Dejak. župnik, rrbpoljikega. - Na J*cije4 f m vdarila strela v (iorevčevo poslopje, k sreči ni vnela hite. — Lin? 4 t m. je strela ubila na polju pri Cro-grobu Mihčevko in njeno hčer, ki sta iskali zavetja pod hrastom. — l tonil je 2. jnl. loletm Groa v Vremskem Uritofu. — Strela je ubila dnč 2. julija Ivano Znmlek is Česnice pri Sostrem, ko je stopila pred vežo V Radečah pri Zidanem mostu prav pridno delajo železni most. — V Topli Rebri vodil j« P. Doljak od 10 do 17. junija sv. miagon, ksteregs se je ljudstvo priduo vdelaževalo. — Prestavljen je g M Slak iz Vodu za kapelana v Mengel. — V Skofjiloki bodo ». avgurta pričeli z novo električno razsvetljavo. — Un* H. julija je atrela vdarila v cerkev pri av. Gregorju, ubila KHet-nega dečka in več druzih omamila, tudi blagega gosp župnika. Hvala Rogu, da ni bilo večje neareč« in Ikodi — lati dan je strela ubila v Trnju na Pivki nekega mladeniča pred hi*o. — V Višnji gori ao blagoslovili krasno prenovljena in pozlačena stranska oltarja. — V Trebnjem ae je ravno za obletnico oglasil zatigalec PodneUI je po noči farovlko lupo, a zapazili ao |Ju4j( in pogasili, takoj potem pa j« zažgal Uralurjevo pristavo. V Zaplani nad Vrhniko vdarila je atrela v župnije io v cerkovnikovo hilo. Napravila je precej Ikode. Sreča, da a« preč. g. dekanu vrhnilkemu, ki je stal v >»t<0 trenotku blizu okna, ni nič zgodilo. — S Preddvora »e nam poroča • U v ponedeljek a« j« čulo od nalih Ijudij, da a« neznan potepuh po nali fari potika apramjo«. kod pot na Koroiko drži. V torek pa je opwil km* Bohinec (vulgo pri Kozlu) v M.čab, da mu je nekdo U a kri nje ukradel 136 gld. in novo prainično obleko pu-■tiTBi * »kriitji kapo in raztighn jopič. Preddvor«*« ** durmerija se sedaj na vso moč trudi zaslodili io ujeti predrznega tatu, ki je po kapi sodeč ubegd kaznjenec ji prisilne delavnice. — Iz Kamnika se nam poroča: Leseni most, ki je vodil iz našega mesta čez Bistrico proti Nevljam in Tuhinju so porušili prejšnji teden, gradijo na njega mestu novega, kamenitega. Ob jednem so napravili na mestu prejšnje brvi vodeče v predmestje Novi trg, nov lesen most, s čemer je izpolnjena že davna želja Novotržanov. — Po ulicah kamniških nabite 10 že od meseca majnika sem lične okroglaste table s slovenskimi napisi uličnih imen. Kamnik tedaj na zunaj stalno napreduje. Naj bi napredoval tudi v katoliški zavesti! Prašnikarjevo vodno središče je obiskalo doslej nek*j nad 70 zdravja ieljnih. Pohod tujcev je letos slabši od lani. Temu ho najbrž uzrok neugodno vreme. Doseglo se je vendar že nekaj lepih vspehov. — V nedeljo 8. julija smo imeli todi birmovanje. Vsprejem škofa in vpeljanjc v cerkev bilo js častitljivo. Trije jezdeci korakali so sprevodu na čelu od početka fare. Prostor pred cerkvijo bogato okrašen; večinoma vse biše, koder se ja vozil Prevzvišeni, bile so v zastavah, birmam-ev skupno število 921. S fttajarskeo« Po vseh krajih slov. Stsjerja «o se i. t. m med mogočnim gromenjem topičev seiigali lepi kresovi, ki so nas hvaletno spominiali sv. bratov Cirila m Metoda, katera sta prinesla našim pradedom nebeško loč sv. vere. — .Slovensko politično društvo* je 8. t. m. sklicalo v Mourj«t ljudski shod. ki js bil z«*lo dobro obis-kovsn. Z nsjvečo patl|ivoatjo so sledili »bratu poalušalei govornikom. O. drt poslanec M Vcšojak in Drag. Hribar sta govorila o celiaki gimnaziji, dr. Hrafovec o dvojezičnih javnih napisih, drt. posl. dr. okojnika v skušnjah, zaslugah, krepostih in dejanjih. S popolno pravico obračam nanj besede sv. pisma: V slavi je spomin pravičnega. iPreg. 10, 7.) Ime Franc Košar imenovalo se bo v la-vantmski vladikovini in tudi daleč čez njeno meje vsikdar i častjo. Spomin nanj ostane blagoslovljen. 'Sir. 45, 1.) Pokojni stolni dekan Košar imel je že od zgodnje svoje mladosti posebno ljubezen in nagnjenje za vse dobro. Moliti, v cerkev hoditi, Bogu služili, svetnike in vzlasti Kraljico svetnikov častili, siariSe In predstojnike ljubiti in spoštovati, neumorno delati, učiti se in premišljevati, nato mislil je deček, po tem je hrepenel mladenič, mož in starček. Od zibeli do groba trudil se je pokojni, da bi bilo življenje njegovo pobožno in spodbudno ; bil je vzor krščanske kreposti in duhovne popolnosti. Kar koli je spoznal, da je pravo, pravično in dobro, plemenito in sveto, vse si je skušal pridobiti, vse to je pospeševal, kjerkoli je mogel, z vsemi silami svojega duha in svojega sroa. Bogat v vednostih bogoslovnih in svetnih bil je dika vladikovine. Kot sporoče-valeč knezoškofijskega konzistorija reševal je izročene posle z občudovanja vredno temeljitostjo in točnostjo. Prečaslni prelat Franc Košar bil je, da povem na kratko, izredno plemenit mož in velevreden duhoven Goapodov. On je bil plemenit mol. — To je kazal s svojo otroško ljubeznijo do svojih starišev, vzlasti do svojo bogomile matere, ki je v njegovem naročju v molitvi mirno zaspala v Gospodu. Zvesto je spolnoval četrto božjo zapoved in zeslužil zato knežjo čast na (em svetu, pa bo zato pridobil si kraljestvo nebeško. Bil je veleplemenit mož. To je kazal s svojo delavno ljubeznijo do bližnjega, do prijatelja in nasprotnika, s svojo pnzanesljivostjo in krotkostjo, katero je razodeval nasprotniku, to je spričevala njegova miroljubnost, vsled katere jo bil nasproten vsakemu nepotrebnemu prepiranju. Kot vodilo služil mu je opomin sv. Jakoba apostola: Vsak človek bodi hiter v poslušanju in kesen v govorjenju in počasen v jezi. Človekova jeza namreč ne dela pravice bo^je. Zato odložite vso nečednost in obilnost hudobije in v krotkoati obranite vsajeno besedo, ki more zveličati vaše duše. — (Jak. 1, 17—žl.) Bil je blagosrčen mož. Bil namreč vedno pripravljen pomsgali, kjer in kader-koli je mogel ; nepremakljiv je bil v zvestobi vsakemu, kateri si ga je pridobil za prijatelja, odkrit in gostoljuben je bil vsikdar; v iskreni ljubezni jo bil vdan svojemu oesarju in svoji domo vini Toda prelat Košar je bil še več; bil je tudi vso-ren duhoven. Vestno je izvrševal vse svoje stanovske dolžnosti; spodbudno, dostojno in svetoresoo opravljal je bogoalužna opravila. Bil je vzoren duhoven. To je dokazoval s tem, ker jo neismerno in prevdano ljubil sveto katoliško cerkev, t njo ae je veselil, ž njo trpel, l njo je bil preganjan, I njo eo jo bojeval, t njo vred obhejal je smagoslavje. Bil je vreden duhoven. Kako 14* iskreno, pobožno častil je brezmadežno M.ler božjo Merijo! Kako rsd je romal k Njej v Margmo Ulje, v Loreto, ns Trsat, v Lurd! Tam v Lurdu slavil je v cerkvenem govoru brez madeža izvirnega greha spočeto Kraljh'0 nebes in zemlje Uko, da je poslušalce kar očaral za slavljenje Brezmadežne in - m«! B'< J« vreden duhoven. Kako goreč je bil za lepoto hiie (.0-spodove, za kar je znal vnemati ludi bogoalovce. 8« v življenju napravil je za vzdriavanje večne luči pred velikem altarjem v aamostanaki cerkvi čč. Šolskih sester v Mariboru vsUnovo 1000 gld.; lako je tudi 4e kot spiritual z milimi darovi oskrbel dvoje avetilnie pred velikim altarjem cerkve sv. Alojzija. Tako tudi v Slom-sekovem iivotopUu istr 113.. vodstvu bogoslovnega semenišča izrečena hvala, da je namreč duhovščina na njegovo prošnjo, ob priliki, ker ao premestili škofijsko stolico, za popravo cerkve sv. Alojzija darovala 2264 gld., velja prav posebno za životopisca samega, Franca Ko-aarja. Jednako je on, kot neumoren nabiratelj zbral tudi Se nadafjnib blizu 8000 gold. pri takih, ki so mu bili iz kateregakoli vzroka hvalo dolžni. Koaar je bil vreden duhoven. Kako zvest je bil sv. Očetu, kako spoštljivo vdan svojemu škofu, kako radoatno pokoren cerkvenim predpisom: kuko gaje bolelo, ako je videl, da lastni otroci delajo krivico sv. materi cerkvi. Bil je pravi duhoven. Mnogo je molil ter premišljeval vsak dan najmanj pol ure. Pobožno premišljevanje je bilo življenje njegove duSe. Po sv. masi se je vsaj četrt ure zahvaljeval, kakor je tudi bogoslovcem posebno priporočal. Posebno rad je molil av. rožni venec S« včeraj pripovedoval mi je starejši duhoven, kako ga je pokojni ob bolezni vnemal za molitev miloalipolnega rožnega venca. Omenjeni duhoven tožil je namreč v bolezni o dolgočasju Molite rožni venec, u vam bo pregnal dolgi (as, dejsl mu je stolni kanonik, ko ga je obiskaL Ta duhoven Se sedaj potrjuje, kako resničen js bil ta njegov izrek. Franc Košar je bil mučenec avojega poklica. Ko aem mu ob priliki priporočil, naj se varuje, dejal je smehljaje: Počivali bomo v grobu! Tudi sprehod njegov zanj ni bil oddih, pač pa je tudi tedaj natezal svoje moči. Rad je zahajal na proato, toda on je mej tem molil ali premišljeval; avoj brevir je najraje molil na mestnem pokopališču, mudeč se med grobovi avoj.h apovedancev, prijateljev in znancev. (SoOM ,1#di Kaj pripovedujejo v Podzemlju o kačah. &ap>**l J »oko Bul«. Na badnjak bas o polnoči sla je deklica k potoku po vodo. Ko je zajela a čebrico (škafom, vode, Mo je v cerkvi pr, polnočki bas povzdigovanje m voda pri menila ae j, je v vino. Domov prueds, povedala e u, svoj, sosedi. Soseda bil. ji j. nevoščljiva, ,ckl.7e hitm k potoku, da tudi ona mesto vode čebrico vina domov prinese. Zajemala je dolgo zaman, voda ostala je voda. Jezilo je to ženskinjo, začela se je hudovati, zaklel« je prav grdo in zopet pokusila vodo. Ali ko ae je dotaknila z jezikom vode, vpičila jo jc kača, katero je v potoku zajela v jezik in kmalu potem je umrla. Živela je skopa žena, katera js arnje (žito), katero bi morala deliti airomakom, spravljala v veliko skrinjo. Ko je napolnila Skrinjo, pozvala je mola, da mu pokaže in da se mu pohvali, koliko je prihrsnils. Ko sts pogledala z možem v Skrinjo, spremenilo se je vse zrnje v male kačioe. Kar migljalo je v skrinji, (oliko jih je bilo. Spoznala je žena. da ni pošteno delala, skesala se je in spovedala Za pokoro so ji dali, da se v ono skrinjo zapre. Ona je to storila in kačics so jo na drobne koSčeke raztrgale. Velik grelnik skesal se je in odšel v Him k samemu papežu k spovedi. Papež odpuvtil je skesanemu grešniku grehe, vendar za pokoro mu je zapovedal. da mora poljubiti prvo žival, katero na potu areča. Sel je toraj proti domu in srečal je grdo, grdo kačo Ko jo je po ljubil, ovita se mu je kača okrng vratu Zavezal si je z rutico vrat in žalosten korakal proti domu. Domov prisedli. Sel je spat v svojo sobo Ker ga zjutraj ni bilo dolgo iz sobe, odprli ao njegovi domači sobo, iz katere je zletel bel golobček. O mur za to znala. Kmalo potem se je vdala. Ljudje so se ji čudili, ker je vedno le mleko pila, a ona je tožila, da jo v žeiodcu vedno nekaj grize in mrzli. Cez leto dan rodila je deteSce. kateremu js bila ovita kača okrog vratu. Ljudje so se tuga jako preatraSili, neka žena je pa svetovala, da prinesejo skledico mleka, ko je kača mleko zapazila, odvila ae je od otročjega vrata, popila mleko in potem na proato odpolzela. Paael je paatir, naalonjen na evojo palico ovce. K njemu je pripolzela velika kača in mu rekla: — »Pusti, da trikrat po tvoji palici pnlezem in ae tvoje roke dotaknem, arečen bodeS ti in rod tvojega rodu, jaz bodem pa rešena « — Pastir ji je to dovolil in ona je dvakrat prilezla po palici, in se dotaknila njegove roke. Ko j• prvikrat prilezla, postala je deklica do vratu, ko je pa tretjič po palici prilezla, zbal se je pastirček in jo s palice otresel. — »Nesrečnež, kaj si storil?« spregovorila je kača. »Jaz sem zakleta kneginjica, zaklela me je ®bj"jnat^ ker sem se česala na kvaterno nedeljo.'( Ko 'J >'a kvaterno nedeljo m ns aiu« iasati, kor j« lo vslik gtti. To potrjuj e tudi p*MBi:«, katero aem zapisal v Oradcu (vas pod"" »tljik. lopni;«), a glaai tsko-l«: Blaitni Uma« j« it*I staliti. U«l aa goro k Dovu* Mariji, asd j« minilo a«d«a lat, lasi j« damah k majčio4, a aiajiioi ia as^rici. Kad jo on damuk prital. Ni mmM ljub, sestric«, ropraaa ml« aiajiic«: bi me bil ti relil, postala ki sopet srečna in ti z menoj, .Kj« i« Ijsba sostriaa Moja Mitrs AnjiioaV M d insii pravi, govori. _l kUla ata j« t rib« Na nedeljo kvaUrno, Gonila itn jo po vodo. Ni boula an« bogati. Volila m uaiati Na nedeljo kvaUrno." A Lovreno pravi, govori: .0 mila moja majica. Tutna ?w kletvica, bpaeu mani braiaioo. D« idam iakat sestrico Pvojo aailro Anjčioo." kad j« dotel v gora. Truden aa ja poJival. La>'-en a« je nahranil, /»jen aa ja napojil. 1'riplavaJa ja ribica : .Povej, povej ai ribica. Al ai ti pr*va nbiea. al al u moja aaatrica. Moja M»tra Anjtiea*-A ribi«« mu govorit .Ja niaeai prava ribic«. J« aem tvoia aaatrica. Tvoja »astra A a/-ira. .Hi I U tnogrl rediti" .Hodi. bodi na Traal, K Mariji Devici, Patri lam niaaujejo. Plaval Jim ta ma»* tri." Ked minija i«m Iri, lael je pa aattri««. Htoja »«»ir> Anj.V vrine« Kano avoga aineka. Pregovori mamica: .Dragi ainak Lovrenac, Sestrice ti doma ni. Stala sam jo po voda. Daš na miadu nadalju I joi k tomu kvaterna. Ni me štela alašati. Volila ae o«satl. Neg po vodo boditi, Stoju m»,ku alušatl. Onda sam jo taklela: Kad po v«po a tiba karajo, Gospodarske in obrtnijske stvari. III. Utaji,kako jih hitro odpraviti? Navadni lišaji na licu in rokah se hitro lahko odpravijo, če nabereš nekoliko atrupne trave ali lilajke imenovane. Travo zmani na dlani in s omenjeno tekočino onbaj. To ponovi parkrat in lilaji bodo zginili. (Lilajka je drobna travica, ki raate najrajše na kakem aubem kamenitem svetu. Listja nima, lemuč po tleh razprostirajoča korenina vzredi nizek vrb, ki je enak koncu brinjeve vejice, samo iglica so krajle in mehke, na koncu rudečkaste. Lišajka pa je le tudi dobro zdravilo zoper drisko pri teletih. Nabere se je za malo pest, na masti opeče in zraven doda nekaj kumine. To se da še gorko po dvakrat na dan teletu in driska bo kmalu jenjala. IV. Kls meliMni, kako »e napravi ? Vzemi rožmarinovega perja, pomešaj s pehtranom, metliko (arte-misia vulgaris), meliso, ialbjem, bosiljem in lavendeljnovim cvetom. Tej zmesi se pridenejo rezanci od limonovih in pomerančevih lupin in vse to ae dene v posodo, na vrh pa ae vlija dobrega vinskega kisa. Doda se le ne- koliko cimeta, popra in mulkatovega cveta. Posoda se zaveza in dva do tri tedne naj stoji na solnčnem prostoru. Nato se kis precedi skozi snalno cui\jo in dobro zamašen v steklenicah hrani do porabe. V. Potenje nog nahraniti? Potenje nog se lahko zabrani s tem, da kadar se obuvamo, se vsuje in potreee na obujke ali v nogovioe nekoliko drobnega galuna. Seveda se mora to vselej ponoviti. VI. Volneno blago, kako ee aponna P Pri toliki množini raznega blaga ae dandaues pač težko spozna katero je pravo, neponareieno. Najlalje se pravo volneno blago apoana, če se ravna tako la: Zloži blago dvakrat vkup in omonjeni ogel čvrsto drgni. Potem blago razgrni in če je blago res volneno, zravna se gladko, ako pa so gube le ostale, je znamenje, da je v blagu pri-mešanih raznih drugih tkanin. Ali pa poskusi le grugače. Uigi 2veplenko in skusi nit od blaga saigati. Če rada gori, ni votna, katera so pri plamenu la krči in kramli. Vil Eneifan jako «1rar*Jna rastlina. Ni morda blizu kje tako zdravilne rastline, kakor je encgan. Njegov Prah .e pogosto rabi v zdravljenju raznih boleznu pri »Ivini, tudi korenina sama »e v kruhu daje. da dot. živina bo\jii tek. Posebno se priporoča prah od encijana dajati svinjam, ker jih čisti, da so manj podvrtene raznim vročinskim boleznim, pa dobijo tudi večjo slast do jedi Popotni človek mi je pravil, da je nekoč le jako nalezel jetiko. Sob kašelj ga je davil te več nočij. da ni mogel spati. V tem pride po poslu k nekim drvarjem, ki mu svetujejo, naj dene v vino ali vinsko iganje encijanove korenine in to naj PU« Bolezen je v resnici v kratkem se odpravila, on da še sedaj rad v vsako pijačo nareže encijana. — Iz tega ae vidi. kako zdravilno moč ima ta rastlina, da gotovo zasluti, naj bi nje imel vsaki kmet vedno kaj doma za sredstvo proti raznim boleznim pri ljudeh in živini. VID. Ztlravllo »a zobobol Vzemi kakih 5 strokov česna nekoliko stoiči ter dodsj nekoliko smodnika. Na vse to se vlye nekaj špirita m zažge. Ko je zmes še gorka. zavije se v majhno cuiyo in na bolni zob dene. Mnogim je baje to le (»omagalo. IX. Kokoil da tudi jto m t mi ne«6. Da se to dosele. pravijo nekateri, je treba kokošim na jesea in po zimi med hrano dajati neka; koprivčnega semena Ker ta poskušnjs skoraj nič ne stane, priporočam jo gospodinjam. X. todganam jwt zapreti. Zalega te oatudne in čez vse škodljive livali je največ staro, votlo zidovje. Ondi so v zavetji pred vsemi sovralniki, da ae lahko plodijo in širijo. Razume se, da zavoljo prevotlenega zi-dovja ne more kmet kar vse podreti in z nova boljše sezidati. Vendar tem polrešnežem na ljubo bi red kaj storil. Svetujemo mu nekaj, kar ni težavno, pa vendar vspelno. Naberi stare steklenine, na drobno sten, k temu zmešaj zadosti peska in apna in s to zmesjo dobro ometaj vse luknje in razpoke zidovja. Ker je steklem drob jako oster, navrh pa še sUupen, ne bo se ga iival brez škode lotila. Seveda je treba vae to parkrat ponoviti, ker ao morda ai podgane med tam druge luknje naredile m treba še te jim zadelati. XI. Nabirajte ieinjeve repke. I zakaj pa vendar to? bo marsikdo vprašal. Takemu povem, da se iz češ-njevih repkov kuha dober Ca), ki je proti kataru jako dobro zdravilo. Nabirajo naj se, ko se češnje jedo, de-nejo med papir in v senčnem kraji posuš«. Potem se shranijo v suhe Skatlje in kadar se potrebujejo, se kuha ia njih čaj, kakor navadni iz liatja. Krompir je fistUno »redstvo. Dobro razrezan krompir, neomajen je izvrsten pripomoček, da ae opere barvano blago iz volne. Posode iz ploščevina in cina ae lepo osnažijo s krompirjevimi olupki. Nože snalioo, ako jih drgnemo s prerezanim krompirjem Najboljše trodstvo »a ohranenje lena Sku-hanemu. še vročemu lanenemu olju se pridene od 20 do 50 4, smole. Ako s tem malemo vozove, toporiši« in druge stvari, se jih ne prime gnjiloba. Kako »e jajca dolgo ta*a ohranijo? Kupi v lekarni 10 gramov buraksa in ga razstopi v jedneta litru vode. V to vodo naloži jajec ter jih potem posuši, ne da bi jih obrisal. Ko se posuše, položi jih v suh pesek ali pa med otrobi in postavi oa hladen, ne viaten prostor. Tako hranjena jajca ostanejo dobra celo leto. Bolhe na repi prežene*, ako vso njivo, kedar ti repa vskali. potrese« z dobro stolčenim žvepom, kateremu primešaš žaganja ali pa prahu. Kapimov belin. To zelnikih vidimo letati belega metulja, kateri ima le na prvih dveh krilih nekoliko črnih marog. Temu metulju pravimo kapusov belio. Za-plodivši se, začne samica pokladali jajca v kupcih, časi po ato in še več skupaj in sicer najrajše na spodnje dele zeljnatih listov. V 14 dneh uvale se gosenčice, ki ao sprva bledo zelenkaste in črno pikčaste, pozneje pa porumene tiosenčice ostanejo nekaj časa skupaj in iz-jedsjo vedno večje io večje luknje. Najrajše leže izteg-nene ob kscem rebru. Za močo m mraz ao jako občutljive, pa tudi pekoče solnce jim ni po volji. Ko so se štirikrat oblevile ah slekle, ao dorasle, in potem se razlezejo. Vsaka si poišče na kacem drevesu ali ns ka< em kamenu prostorček, kjer se, z glavo navzgor obrnjena, pričvrsti s zadkom, opašr se z nitko okoli trupla in. ko se je še zadnjikrat slekla, preobrazi se v bubo. Ta je robata, zelenkasto bela in črno pikasta. V štirinajstih dneh izleti iz bubc metulj. Proti kreau se njih število hitro množi, časi jih je po zelnikih vse helo. Kmalu so na zelju gosenice druzega zaroda. Ta drugi zarod je tista velika preglavica, ki uniči vsakega na daleč in široko ves kapusov pridelek. Ako so v jednem kraju vse požrle, pustivši samo gola rebra, napotijo se dalje s trebuhom za kruhom Gosenice druzega zaroda se zabubijo, kakor je bilo že prej omenjeno in prežimo Aao jim pa vreme posebno vgaja, pride še tretji zarod Izkušnja uči, da kapusov belin najrajše napada zelnike blizu hiš. Čim dalje od seliš« tedaj imaš zelje nasajeno, tem manjša je nevarnost, da ga gosenice požro. Nekateri priporočajo okoli zelnika zasajati konopljo, katere duh belina odganja. Drugi svetujejo zeljnate sadike polivati z vodo, tateri si na polno »kropilnico pridel dve, tri žlice kar-bolne kisline. Najgotovsjši pripomoček ao pa vendar pridne roke, ki obirajo jejca in goaenlce, dokler se še niso razlezle. Vsi gospodarji se pa morajo poprijeti tega dela, poaamidni ne opravijo nič, ako imajo zanikam« in nemarne sosede. 4h>U aa alkak ia kiiak t LjabkaL) Veliko loma je udnj. čas v Ljubljani vdali po časopisih gJTa- Razne novice. piaov na ulicah iB hišah t Ljubljani. Najprej omenimo, da te napise, ki ao sedaj nabiti, oakrbel je mafištf*1 takrat, ko bo imeli Nemci ie večino oa .rotovlu"; ulo no seveda napravili nemške in slovenske napise in sicer zgoraj uemšk^, spodaj pa slovenske. Tega seveda oiuo prav storili, kar je v Ljubljani Slovencev nad 25 tisoč io Nemcev nekaj čet 4 liaoi. V prvi vrsti bi se bili morali ovirati na Slovence, v drugi ie le na Nemce. Sedanji mestni odborniki, ki s« rai narodnonapredni, pa hočejo te napise odstraniti ter zamenjati jih s samoslovenskimi napisi. Poleg tega pa hočejo spremenili ludi nekatera imena trgov in ulic. Tako hočejo odstraniti ima Stolni trg ali pred škofijo io ga umrniti » Bleivveisovim trgom. Poljake ulice bočejo »premeuiti v Komeuskega ulice. (Ta mož ni bil katoličan In sedaj zlorabijo niegovo ime vzlasti Mladočehi zoper katoličane.) Po naiem mnenju te spremembe niso opravičene. OMu Bleivreisu, zaslužnemu domoljubu iu vodji slovenskega naruda uaj se določijo kake nove lepo ulice. Stolni trg, ki že stoletja obstoji v Ljubljani. ne gre odatrenjati. Ravno tako se žali katoliško prepričanje Ljubljančanov, ki so večinoma vsi katoličani, »ko se po drugovercib, ki nimajo za Ljubljano iu za Slovence nobenih zaslug. imenujejo kake ulice v Ljubljani. Olede napisov pa amo tega mnenja, da so v Ljubljani umestni slovenski in nnnški napisi, zalo ker tukaj prt. bivajo Slovenci in Nemci. Kakor j« krivično, ako imajo v Celju, v Mariboru, Celoicu kjer prebivajo Nemci io Slovenci, aamo uem&ke napiae, ali v (i rici in Trstu, kjer prebivajo Italijani in Slovenci, samo italijanske napise, tako bi bilo tudi krivično, ako bi tiičali v Ljubljani za samostovenske napise. Kar li oimaš rad, da bi drogi tebi stornl, lega tudi ti uikar ne stori. Tako pravi sveto pismo. Splob pa meoimo, da imajo Ijubljanaki mestni očetje bolj koristnega druzega dela dosti, kakor pa so spremembe eestuih napisov. Mslo bolj brigati se ta mestne stvari in ta koristi ljubljanskih davkoplačevalcev to bi bila naloga mastnim odbornikom. Zalo namreč ao bili izvoljeni, ne pa tato, da bi po nepotrebnem prepir trosili med ljubljanske prebivalee. Mi smo v tem povedali svojo misel, in menimo da je prava. Tsak hiini posestnik pa naj se v tem odloči po svojem prepričanjo. (Volilni shod.) Državni poslanec g. vodja P o v i e ter deželna poslanca gg. dr. Papež in dr. Z i t o i k bodo ta in pr.bodnji mestc v trebanjskem volilnem okraju poročali o svojem delovanju v državnem, oziroma deželnem iboru. Prvi shod bode v Trebnjem v nedeljo 29. julija popoludne ob 3. uri po kričanskem nauku. Shod sa bode triil na prostoru pred župniičem. S tem so povabljeni vsi gg. volilci, osobito iz Trebnjega in soseduih župnij. Zdravje sv. Oteta.) Is Kima 9. julija: Vsako leto nas ob hudi vročini strašijo časniki s poročili o oslabelem zdravju sv. Očeta. Take glasove zagnali so listi tudi v zadnjih dneh. llvala bogu, da ta poročila niso resnična. Papež je nedavno vsprejei v avdijenciji avstrijskega zaupnika pri Vatikanu, grofa Revertero. Mej razgovorom dejal mu je Leon XIII. da se letos razmeroma prav dobro počuti. Papež je tudi v tej vročini neumorno delaven. Iz vatikanskih krogov čuje se, da Leon pripravka posebno okrožnico o vzhodni cerkvi in okrožnico namenjeno Fracosom, v kateri bo z ozirom na umor Carnotov na novo vspodbujal Francoze, naj se ločijo od nadvlade framasonske lože, ki tira narod in deželo v propad, ter naj se tesneje oklenejo naukov katoliško cerkve, v katerih je zagotovljen prospeh velike Francije. Prostovoljno gasilno društvo v Črnem Vrha) pri Idriji priredi v nedeljo, dne 22. julija t. 1. javno ^tombolo. Dobitkov bode 30. Prvi glavni dobitek bode črno-pisan bik, drugi glavni dobitek pa lepa tellca. K tomboli pride tudi društvo veterancev iz Idrije s cesarsko kraljevo rudarsko godbo. (Posebni vlak na sv. VUarjej peljal bode po jako ugodnih pogojih in nizki ceni ko doslej še nikoli, v soboto 28. julija t. 1. dopoldne, ter vsprejema udeležence na vseh med Ljubljano in Novim Mestom, Celjem, Brežicami in taščami ležečih postajah in postajališčih. Sedaj bo moč tudi Marijo Pomagaj nazaj grede brez vsake doplače obiskati, kar doslej ni bilo in bo vlak nazaj grede na Otočah čakal na božjepotnike 5 ur. Več o tem pri odboru za potovanje v Ljubljani, Marijin trg Itv. 1. (Slovensko-katoliško delavsko društvo.) Vsi stanovi se zdaj združujejo; vsak se hoče v naših burnih časih ohraniti in zboljšati, toda mnogo jih je žalibog zapustilo pravi temelj. Zato pa najiskrenejše pozdravljamo slovensko-katol. delavsko društvo, ki se v Ljubljani sedsj ustanovlja za celo Kranjsko. Namen mu je vzgajali in blažiti delavce na temelju sv. vere in na podlagi krščanske pravičnosti poležati se za njihove pravice in jih v potrebi podpirati. Bedni ud more biti vsak krščanski delavec; podporni ud pa, kedor plačuja po 1 gld. letnine. Dne 22. t. m. bo imelo v rokodelskem domu svoj ustanovni shod. Zjutraj ob '/a 9 bo v cerkvi Jezusovega srca sv. maša in nagovor; potem pa zborovanje, b kateremu so povabljeni vsi delavci in prijatelji njihovi. Božji blagoslov spremljaj novo društvo in mu obudi mnogo podpornikov ! I Hrošči. V boju proti temu sovražniku kmetovemu se je lepo odlikovala medvodaka občina, koder so jih pokončali nič manj, nego 128 hektolitrov; občina je po-koučevalcem izdajala 230 gld. 85 kr. In vendar, žali Bog, vse to ni ustavilo zla. Hraščevina in drugo drevje je golo, bres listja. (Ig Šent. Jurja) ob južni železnici. Na predvečer sv. bratov Cirila in Metoda je je gorelo ludi mnogo kresov v naši fari. Posebno lepa sta bila dva. Jeden na visokem Rifaiku, drugi pa na prijaznem hribč.eku »Bobnateoa« imenovan. Pri obeh so tudi streljali z možnarji, osobito pri zadnjem ni bilo streljanja ni konca ni kraja. Hvala vsem, ki so se pri tem kaj potrudili. S lem so pokazali daleč na okrog, ljubezen do sv. bratov in do naroda slovenskega. Sv. brata Ciril in Metod, prosita za zatirani slovenski rod. (Ura je odbila.) Iz 2el. Brdu na Češkem ao listi objavili veselo anekdotico iz šole. Dn4 25. m. m. vstal je ob '/» 3 uri popoldne neki učenec petega razreda Iz klopi ter jo pričel pospravljati svoje šolske reči. Učitelj ga vpnfla, kaj da dela; učenec pa odgovori: Gospod učitelj mdai ob '/. 3 uri hib j« rarno dopolnil 14. leto, torej i utopim is katero nor. sedaj vsakdo obiskovat, do 14. leta. In učenec se je nato obrnil do tovarilev, rekoč: Otroci s Bogom I in jo popihal »kon vrata. Ce bo deček pov«o tako točen, ne bo slabo tanj (Merilec 24 otrek) Strašnemu tločiou »o v S ciliji priti) na aled. Aramiko Karmel«, bretterjki človek, je bil iaan p» celi Siciliji. Od ra« d« »a« i* bodil »»tojo harmoniko, poreod je pripmdoTal norice io mal tudi dobro »rejo prar oko tati, kar na je d»i»lo lep ittloiek. Pa i km te oi bil Mdcreljeo. hotel je postati miiijooar < »trainim tločiooD. Doe 34. juaija priile so m»t«re iz Lerk»re kr »o jokaj« teodarmerijskemo načelniku toille, da so otroci tli od d*m» ia da jih ai »eč oataj. Neki pastir jih je videl i surim nuiem * goid iti, kateri jim je sladkarije in denar delil. 2»od»rmerijikemn naieloiku je bilo ie sluibeno »porojeno. da je tudi te po drogih va«eh 19 otrik iieinilo in da jegodee Aramiko Karmelo na >umu dt jih je ?eboj odpeljal. Hitro se je načelnik » itirimi k&rabinieri podal v gotd. V fredi gotda priili »o do votline, it katere se je sliial stok io jok otrofrter. Karabmicri in kmetje so planili r rotlioo. Stražo prizor! S«di protora je Hal godec i bodalom t roki. s katerim je ravnokar preparsl trebuh jedoemu hmed otrok. Štiri otroei so bili ie umorjeni, petega je čakala le jednaka osod*. Stal je gol, na rokah in nogah iretan in gledal straino morijo. — I.e s teiavo »o karabinieri morilca oteli it rok ratcrjenih kmetov — V ječi je obstal bret Tsacega kesanja, da je tadi ooih 19 otrok pomoril, ker ma je neka prikiten po noli povedala, da tamore vsaki taklad dobiti, ako temljo napoji s krrjo 50 nedolimh otrok. — Morilca »3 prepeljali t Pa-lermo t noriinieo, kjer ga zdravniki opazujejo. Triie fet. Jota Oia ■-OL Prooo, , . , *w»«o. . . . Krompir, , . . UAo, kktl. , . »rok, . . . "K . . . Moolt, kr 5S m*. • eene ? LJubljani dn4 14. julija. m ii s s^ i™** * & UjSaroro aaalo, J»>oo. j«tno klor e»H»« aooo, Ur tu*. . . | Srfagok« Kofermnoio Piiao« ifeM 6 - sodo, 100 ksr m slmio. . tt timo uit. t kak. Str Jf . atklu « M »oko Sa W70 1 «l|«r I Ml 7» I * — 10 ti no 4« 3« 3 v n !, «o 6 Ho 41 80 I *™»1, 14 jahja: GnU««, 14. jolqo: Ua«, 7 jalga: Trot, 7. jtahjm: m, 69, 27. 74, 14. 13, 6 21, 60. 6» 11. 31. «». 6» 20. 64, 24. 33. Prlhodaja ttavflka ^DOMOUUBA" Izid« 2. avguata 1894 zvečer dae Stavbeno podjetništvo Viljem Treo v Ljubljani, Marij*' Terezije cesta 10 gm* kupuje "»b vsakovrstno stavbin sko lesovje M7,, v vaoli dolžinah ln debelontili. _ V najem prodati želim dati ali tudi t • a/ ti pod ugodnimi pogoji. Taista ogloda w lahko v tak dan. i<% M Natanenoji pogoji poizveio ho pri uprav-nistvu tega lista. • alattk, 13 irobrnth kolaja 186 «0 -7 Kwizdov • testalk la prtsaal-alk diplom IX \V. '9- 6) korneuburškl žlvlnoradllnl pralak oo aoaj«, ta tfk4 Škatlja 70 kr.. pol ekatlje 85 kr. Z nj«f«!a»yi» u«kw lil. » U 40 UI < t«fjik H»»ik OT»U M«ujku> oUotl, lUktoi pratavtjoaj«. V okotMuJ« •>«••«» la io4o»«j*o«» ■tek* m| •• m I Glavno lAiota: '»'■"•»- imi. Frano It. Xvlada 10 uiuu 1« . , . _ « Io kf •*>ir»~«f«nki la ■ WIO«o» , knlj . rauaaki 4<«ai MlMmk ttEzrg* ___ T KmOnrfii pri Oooa|l 4*k.*ft M * »Ml I« k ara« k I ia 4r*fk«rij>» 4Mob. ^Vsi stroji za kmetijstvo M viaarstvo In mo*tar»t»o! ML muhi* »uk. Wnn it: •Ssnto pr»S pamatpart Uotllnioo a rloo Uačilnlce so tad IG HELLER, DUNAJ ' I^v **■ ' *£) ap.ttka I • ...... U »«S«|i - teattr«. - sinu uOku «..>^.1. Cmnunmnai,. Domača, zanesljiva tvrdka! Tovarnlika aalogra pristnih tvt oaralclh tidelkov ! Najbolje in naj cene J ie žepne in stenske nrc nre budllnlce ilale, ar« krm i« alkalaata »erliie«, seda lf»n«, pralaaa, zapastaic«. niprtne igla 184 prodaja in ima v zalogi 19 U SftAea v I.JablJaal Motal trg, naapr. rotovtu P etra »il a todi najtrlavnejla u vri nje tekom 14 dalj. — Z• blago pn njem kup Ijono lalolako aa naUn<"oo popravo jam«. Ov»dA4 • jn^to/ntm< •• franko na rumpohtgm. ???????????????????? wm~ Vsakdo kateri rabi odlikovano te« Indčevo ttoktvro lekarna Wooo11-)«t« pri .aafaUn' t I.JablJanl, ai ohrani adrmf ia krepak ftalodeo, lahko prehavlja Jedila inaeakraal zaprtja teleaa. Caaa ateklealei i« 10 aevaav. Vnanja naročila razpošilja proti povzetju tneaka. 14« 84 6 Povesti VI. zvezek: ■Mi Andrej Kalan izšel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po poŠti 23 kr. v Katollfikl Bukvami in TIskarni v Iajnbljanl. — Tudi m. in IV. zvetek sta še v zalogi. Najcenejši in ?iajbolfSi vir nakupovanja f Ubaid pl. Trnkoczy lekar zraven rotovla r Ljubljani priporoča: Orat itpar trganje (Gtehlgriet) lajia in pre- ganja batajin« v krite, aaaah la Steklenica M kr., 6 ateklenie 8 gl. 60 kr., Martitaealjaka kapelo. aa ta- loAaa. — Steklenica tO kr., 6 ata-kli-nie 1 gld. Pitala akt saUSSat a. prani atrap ii adraUeaa ia «tr«k«; raitvarta aliz ia lajia kalakina. n.pr.prlkailf — Stekleoica 5« kr., 6 aleklonic g gld. bO kr. Odvajala« alt Stattla« krogljlo« tntij« telsdee grl rabaaaaji, akaie- nan taladcl. — škatulja ti kr.. jeden zavojček a 6 Ikatuljami velja 1 gld. 6 kr. *«dtlaa Stnpa aa ti vin o ia m traaja patraka pri kravah, kanfik la bilnim navodom vred velja la M) kr Ov«t rekah. -gld. S6 kr — Zavoje« k a ra 6 aavojčkov aaaao t gld. aa konja Najbolje mazilo aa konj«, pomaga pri prvtofu M, atakaaji »»g, alrp-aaaji v kaka, * krili Ud., a kratka pri vnaa|ih holaamh In Mhah. - Stekleni«« a ra-btlnim narodom vred atane te 1 gld., pat rteklenie x labilnim narodom vred le 4 gld. T«a ta nalteta in vaa druga zdravilna aradstva ae dobijo v lekarni OUfelLTnUBtii f LjiHjiii zrana ratnii ln a« vsak daa a prvo poŠto razpodiljajo. 144 la4aje »e tati ua obroke. - Hlafo po aerl Jc na r»»pola>«. — Oalkl la viorel na labtevo br*it>Uta«. U Podfoefornaeto-kiali apiieno-železiii sirup prtraja lakaraldar JolU Harbabnj n. Daaajt. Ta J* "S I*' ' naiveiliiB »upeham rabljeni. od mnoaib idriv-nikov na.bo.jr ia pnporoiani prsat »Iruprastaplja •las upokojuj* kalalj. pomaajšuja P«t. daje alaat Io Jadl poapašoja probavljaaj. ■ r*4ll*o.t. ulo i.ai ia krapi. )* r *ir,,»'u T 11,1,1,0 1 JbUkl, 1* j»ko aon-tao ta aarajauja krrt, raatopljlv. foa-forao-apnana aoll, ki m v n eu. pa po.-t.no pn slabotnih otro«lb |^r™)')° uarajaajako.tlj H.r- ketayt*v*ira apnen« >*.»ane«» »irupa >* [" «'•• P* P**" H) kr. »••:• i* uvkj»ei*< (PoUvi.-nib at-kl.aie ni) 5flr7*2K pojavlja o pod Jednakimi ali podob- Bimi 1 m** u, a ao Tandar posvoji \t\ f«it*vi la svojeaa aMaka ^o- poinoma r»il>*ea od natega arurl naln.o « U« obstojala pod faifomaato klala?« apaauo-ialaaaaga alrnpa. Zaiun oa t« mej va,Uj lara da o Harbabap-JeT apnaao- talen! dmp Pasi aaj aa tadi aa ta, da Ja rnraa stejeda oblastv.no protokollraru t ara t ▼ aaa aaaaakaaa vsaki staklaalol tn proamo. aa dajta sa a*P*U»« alti a nlijo oaao al« a dntal-U P«t«u«l, f» bi kupili kaka poaar«4ba! 5*» *> *> »" *> 0»r»dn:» rupot* jsluiea 1» provm ij» aa Doaaja, la-ka.rua „aar »anaharalgkatt" JULIJA HEM11 ■T ja. Vaubaa Kalaaratraaes 7». l'roda»ap k» UkarnhLrji V Izbijam J. 8v,.l*jda . na K-kr J Oa»»in*r. « I r»-dam, A S biad^r Ant Muam |ek»rntf*r V Proda*, M Minam dr g , v Breiah A Kuppert a« Hovodj«« (Umaad) K M«U»r: v «>l«v«a P. Ilau»»r P. HirnU»--k»r J. k» mrt'»r A K«»r v Novnniu»«iu A.ai 81»d"Vi.-i; v 91 fido A. Hriobtl, na Trbižu . A. S. v Trrta K Zanrfti. k Užitna. B. BiaaolHto. J 8mvall>, K v [.»ateabartf. P. Fl»ndinl. M v B»!|tku K. H boli dr K. Kiapf. v Ctnralji J BiJ^k. v Vollkefoa: J J"b«i; v Wilf»b«firu i i. lUtb. Priporočilna molitven« knjig* Marija sedem žalosti Dobiva ae po 80. 90 kr. ter po gld. I, in gld. 110. I SO Po poitl 6 kr Teč pri ,/. Bomiču 6 kullgnt rtu v Llubljitni. 24-13 Previdnost i. ,Tr lk» Kathr.-in. rja m na.lcdmkof v SUdlag-t^tiaju. ima tarra prH drugimi ix-deik m prodaj do prtdnott, da ima prav kavi podobt-r. okua in ia in ,d«.l »•»kemupnporo^t, popolnoma oku.ul UiidrivlI.tkrelaarjM iid.lek in opalovaleo iziavUam da pravico, pod mojim imenom avroj ilad, kavo v <»lih zrnih prodajni, latore] D,ma nobena dAija f r»a ledine arav cc po.1.1 ev.,1 M mojeja imen,. 1. Kn^kl^,'upnl)! i SiP^sHrsv- J Viemite 1« bde oripualne xavitke a 17 al! • a podobo go.p. Kneippa in , im,nom H H t llTli IMT ! Od*»»*fnl gradnik: 1 Kaiaa Išče se cestar (Wegmci«U»r) za progo od oerkve •v. Petra ▼ Ljubljani do Zalog«. .Mpaečnn plača 18 gKI. Oglasi naj se pri načelniku cestnega odbora gosp. Kaučiču v Medvodah. m Tlaka .KaUUkka Tlakaraa"