Izdaja upravni odbor Železarne Ravne
Ureja uredniški odbor
Alojz Breznikar, Jože Dela-lut, Franc Golob, Ivo Koh-lenbrand, Marjan Kolar, Dušan Miler, Peter Orožen, Jože Sater, inž. Mitja Sipek Odgovorni urednik: Marjan Kolar Tel. int. 304 Tisk: CP Mariborski tisk Maribor
M E S E Č N
LASILO RAVENSKIH ŽELEZARJEV
Leto IV.
Ravne na Koroškem, januar 1967
Direktor Gregor Klančnik
OB VSTOPU V NOVO LETO
Zoipet smo na časovni (prelomnici, izvršen je zopet 12-mesečni obrat in vstopili smo že v novo letno poslovno obdobje 1967. Za nami je leto 1966, prvo leto težke preizkušnje, leto premagovanja prvih razponov težke smeri v steni gospodarske reforme. Kaže, da nam prejšnja leta visoke 'konjunkture, ko smo se izogibali nesenti-imentalnih ekonomskih zakonov in se skozi razpoke inflacije pomikali navzgor, niso dala zadoisti kondicije in spretnosti, da bi lahko smelo, enakomerno in hitro napredovali prek strme, za naše oči previsne stene gospodarske reforme. Hoja po nižjih plasteh nam je omogočila izogibanje prestopov prek navpičnih pragov in 'dovoljevala dviganje po stranskih, položnih policah. Končno smo se iznašli na mestu v steni, s katerega je izstop le prek težke vertikale na mestu, s katerega razpoke ne privedejo na vrh, temveč zapeljejo na neizogibni padec v prepad. Čez ta odsek moremo le po eni smeri izhoda, vsako iskanje stranskih.poti zadržuje tudi zavestne in smele plezalce. Tudi te možnosti ni, da bi nam kdo od zgoiraj posredoval vrv, sami maramo preplezati smer težavnostne stopnje, zato morajo biti spredaj v navezi sposobni, žilavi in predvsem pošteni vodniki. Iz naveze pa :bi morali odvezati vse tiste, ki lezejo na stranske poti, in tiste, ki ovirajo napredovanje ter s tem celoto vlečejo v pogubo.
Slabo smo po tem strmem izhodu napredovali v prvem letu, brez izkušenj, ovirani od posameznikov in grup. Po težavnostnih stopnjah gospodarjenja smo le malo napredovali. Ne razpolagamo tudi z opremo in tehniko, 'ki bi nas hitreje vodila navzgor.
Gospodarska reforma pomeni hiter proizvodni napredek ob stabilizaciji gospodarstva, torej povečevanje proizvodnje in družbenega produkta ob zadrževanju potrošnje. Družbena raven pri tem ne sme trpeti, saj je smoter .reforme prav izboljšanje življenjske ravni. Povečevanje sredstev, s katerimi gospodarske organizacije sedaj same razpolagajo, in svobodna delitev sta v pomanjkanju zavestnih sil omogočili posameznim delovnim organizacijam ter tudi celotnim gospodarskim grupaci-
^Usem Sodelavcem Srečno 1967
jam pretirano odvajanje v osebne dohodke ter s tem visoke in nerazumljive razli-Ike. Ne delo, temveč poslovni grabež je botroval visokim prejemkom posameznikov, grup in grupacij. Namesto da smo pravočasno opazili gospodarsko in politično nesprejemljive odklone delovnih skupnosti banik, socialnega zavarovanja, trgovin, elektro gospodarskih organizacij in drugih, ki kompromitirajo napredne spodbudne sestavine samoupravljanja proizvajalcev, smo prizadevnost preveč usmerili na zmanjšanje investicijske potrošnje. Namesto da je ta zajela le neučinkovite naložbe, se je sprevrgla v boj za investicijske naložbe nasploh. S svojim lanskoletnim poročilom sem ob vstopu v preteklo letno poslovno obdobje izrazil misel, da je razširjena reprodukcija, modernizacija proizvodnje in proizvodnih postopkov imperativ — nujnost napredka, zato tudi pogoj uspeha gospodarske reforme. Rečeno je bilo, da zmanjšanje dolgoročnih naložb ne pomeni ukinitev naložb, temveč presodnost investiranja. V tem poročilu sem podrobno opisal tri povojna obdobja razširjene reprodukcije, rasti in napredka naše železarne:
Prvo obdobje velikih investicijskih naložb, ki je bilo zaključeno 1. 1954, ko smo dosegli 4,7-ikrat večjo proizvodnjo surovega jekla in 5,8-krat večjo realizacijo od maksimalne predvojne.
Drugo obdobje 1955—1959 je obdobje intenzivnejšega izkoriščanja pridobljenih proizvodnih naprav, v katerem se je proizvodnja jeikla dvignila na blizu 50.000 t ali za dodatnih 1,32-krat ter realizacija na 10 milijard starih din ali za dodatnih 1,71-fcrat.
Tretje obdobje, obdobje nove skokovite ekstenzivne rasti, ki je bilo zaključeno 1964. leta, je 1965. leta dalo proizvodnjo
98.000	t surovega jekla ter po enakih cenah preračunano 22.165 milijonov starih din realizacije ali za 2,2-kratno povečanje obsega poslovanja.
Pri tem je bilo povedano, da nas je gospodarska reforma doletela v četrtem obdobju rasti in napredka naše železarne in da nam bodo investicijske naložbe v teku kompleksno zaokrožile proizvodne zmogljivosti ter energetske in druge naprave, modernizirale tehnološki postopek ter avtomatizirale proizvodni proces. Prava razsodna in smela politika razširjene reprodukcije, predvsem pa pospešena rast in modernizacija v zadnjih letih so nam omogočile, da smo ob reformi bili gospodarsko pripravljeni in da bi tudi po tej prelomnici morali izpolnjevati proizvodne in poslovne dosežke. Tudi ovire splošne propagande proti investicijskim naložbam, ki je tudi zdravo razširjeno reprodukcijo vodila v neugoden položaj, nas niso zadrževale, da ne bi po začrtanih poteh, četudi z bolj blagim tempom, nadaljevali z zasnovanimi naložbami. Iz poslovanja 1965 smo 1 milijardo starih din prispevali za povečanje lastnih obratnih sredstev, skoraj toliko pa poleg kreditov tudi lastnih sredstev za modernizacijo in razširitev proizvodnih naprav.
Odklanjanje od investicijske potrošnje, ki je zajelo tudi učinkovite naložbe, je povzročilo prepočasno rast družbenega produkta, ki je poleg stabilizacije glavna se-
stavina reforme. Le zelo ugodni letini se imamo zahvaliti, da smo še vedno dosegli stopnjo rasti družbenega produkta 9 %, industrija sama pa ni dosegla tega pogoja gospodarske .reforme.
Kot nalezljiva bolezen se je širila delitev zaradi delitve ter pri tem zanemarjala ustvarjalnost, ki edina daje povečano potrošnjo. Ohrabrujoči so uspešno povečanje obsega izvoza predvsem na konvertibilno področje, zmanjševanje primanjkljaja v plačilni bilanci in povečanje deviznih in drugih rezerv, predvsem pa smelejši poseg družbeno političnih skupnosti na omejevanje neupravičenih delitev in tudi splošne potrošnje za usklajevanje denarnih in blagovnih skladov. Spoznali smo, da družbena zavest ni taka, da delovne skupnosti, če jim to sistem omogoča, ne bi za osebno potrošnjo izdvajale več, kot smoter dobrega gospodarja dovoljuje in prek .razmerij drugih ustvarjalnih proizvodnih dejavnosti, ki si ob pogoju maksimiranih cen in skrbi za dosego konkurenčnih pogojev takih delitev ne morejo privoščiti. Prevelika sproščenost delitve osebnih dohodkov je privedla do razkoraka med povečano 'produktivnostjo in povečanimi realnimi osebnimi dohodki v letu 1965. Prva je narastla za 9, drugi pa za 15 %.
Nič ni bilo pri tem nezakonitega, vprašanje pa je morala. Reforma bi marala biti vzporedna preobrazba na gospodarskem, družbenem in tudi na moralnem torišču. Prav p.ri morali se kažejo naj večje razpoke. Noben še tako idealen sistem ali pravilnik moralne reforme ne more doseči, zato so poštenost, dejavnost in odkritost zavestnih subjektivnih sil v pogoju gospodarske reforme prav tako važne, kot so bile v času narodnoosvobodilnega boja. Na področju gospodarstva se bije sedaj težek boj, zato ;so iv zmoti tisti, ki jih je dosti tudi med mladino, kateri mislijo, da v sedanji gospodarski bitki niso potrebni heroji. Gospodarska reforma je široko torišče vseh delo ustvarjalnih sil, pa tudi družbeno političnih organizacij.
Tudi naša železarna ni šla mimo težav in na žalost tudi ne mimo lastnih slabosti v prvih razponih vzpenjanja po gospodarski reformi. Ugotoviti maramo celo, da nas je ta doletela kondicijsko še znatno manj pripravljene, kot smo predvidevali. Medtem ko smo prvih dvanajst mesecev, lahko rečemo, suhi prešli prek vode, smo že ob vstopu v drugo leto gospodarske reforme globoko zagazili in ob koncu lanskega leta nam je voda že dosegla grlo, da je le še plavanje tisto, ki nas bo, in to v borbi s protitokom, privedlo na drugo stran suhega obrežja. To nam kažejo poslovni rezultati.
KAKO SMO POSLOVALI
Preteklo leto 1966 je leto manjše rasti in napredka obsega poslovanja naše železarne. Medtem ko smo iz 1964. na 1965. leto v skupni in blagovni proizvodnji napredovali za 13,6 % oziroma za 17,2 %, smo v preteklem letu 1966 z doseženo skupno proizvodnjo 231.400 t in blagovno proizvodnjo 63.530 t iproti predhodnemu letu napredovali 'le za 5,2 oziroma 12,3 %.
Skupne proizvodnje, merjene po tonaži, so proti letu 1965 povečali vsi obrati razen .livarne in kovačnice. Talilnica je dosegla
in za 400 1 presegla prvič na Ravnah
100.000	t proizvodnje surovega jekla letno, kar je 2,1 % več od predhodnega leta, livarna 9.900 t jeklenih ulitkov, kar je 1 % manj, valjarna 91.1501 valjanih izdelkov ali 11,4% več, kovačnica 16.550 t ali 2,3 % manj, jeklovlek 1.5101 ali 23,3% več, vzmetarna 4.650 t ali 13,5 % več ter mehanska obdelovalnica 7.170 t ali 0,3 % več od predhodnega leta 1965. Po tonaži smo dosegli tudi plan predvidene skupne proizvodnje in ga za 2,1 % presegli.
V blagovni proizvodnji smo plan presegli ;za 3,8%. V primerjavi iz letom 1965 so v blagovni proizvodnji napredovali: livarna za 5,4 %, valjarna za 24,4 %, jeklovlek za 25,8 %, vzmetarna za 3,6 % ter mehanska obdelovalnica za 2,6 %, zaostala pa je kovačnica, in sicer za 6,9 %.
Realizacija ni primerljiva s predhodnim letom. Izdelali in prodali smo za 278,615.000 N din naših izdelkov, s tem pa nismo dosegli, temveč za 2,9 % ostali pod predvidenim planom realizacije proizvodnje in uslug. Ce povprečno mesečno realizacijo letošnjega leta primerjamo s povprečjem zadnjih petih mesecev lanskega .leta, ko smo z akcijskim programom gospodarske reforme dosegli zavidljivi uspeh in je ta znašala 2.340 milijonov starih din, smo v preteklem letu nazadovali na 23,15 milijonov N din ali za 1,5%. Le delno se pri tem lahko tolažimo z znižanjem cen nekaterih izdelkov ter is prehodom na druge izdelke z nižjimi cenami in s tem v zvezi z doseganjem nižjih povprečnih cen, ker glavni razlogi ležijo v slabostih proizvodnje v sami tovarni, ki so najbolj stopile v ospredje v zadnjem četrtletju preteklega leta.
Izvoz je prodajna dejavnost, s katero smo lahko v preteklem letu zadovoljni. Skupno smo ga dosegli za 1,794.000 dolarjev, kar je proti predhodnemu letu 1965 sicer nazadovanje za 12,2 %, važen pa je pri tem strukturalen premik v dobro konvertibilnega področja. Na ta tržišča smo izvozili za 837.000 dolarjev naših izdelkov, kar je 47,2 % več od predhodnega leta, presežen pa je bil tudi plan, in sicer za 4,6 %.
V produktivnosti dela smo le delno uspeli. Ta se je sicer v celem preteklem proti predhodnemu letu dvignila v skupni proizvodnji od 5,75 t na 6,02 t na zaposlenega mesečno ali za 4,7 %, v blagovni pa od 1,48 na 1,651 (zap.) mesečno ali za 11,5 %, padla je pa po vrednosti, to je v din na zaposlenega mesečno od 727.300 starih din, doseženih v obdobju avgust—'december 1965, na 7.251 novih dinarjev ali za 0,3 %. Tako gibanje produktivnosti je omogočilo zadrževanje zaposlovanja.
Povprečno smo v preteklem letu imeli 3200 ljudi, kar je 0,4 % pod planskim predvidevanjem. Relativno ugodno gibanje produktivnosti pa je bilo ile prva tri četrtletja, v zadnjem četrtletju pa je ta padla za okrog 10 %, zato bi ob dobrem delu na koncu poslovnega leta tako na področju realizacije kot na področju produktivnosti lahko dosegli znatno večje uspehe.
Izmeček je podatek, ki kaže odnos do kvalitete proizvodnje. Ta se je v celem podjetju proti 1965. letu povzpel od 2,28 na 2,45 % skupne proizvodnje, kar je povečanje za 7,3 %. Ista ugotovitev kot pri vseh, je tudi pri izmečku v tem, da 'je ta bistve-
no višji v zadnjem četrtletju, 'in sicer kar za 43,6 % iznad dosežka prvih treh četrtletij. Se do konca septembra je namreč izmeček znašal le 2,14 %, kar je bilo znatno manj od izmečka v istem obdobju predhodnega leta. Še posebno je pri tem kritičen december.
Izplen, važen pokazatelj gospodarnosti, kaže ugodno sliko. Ta se je namreč dvignil od 79,1 %, dosežen leta 1965, na 80,9% lanskega leta ali za 2,3 %■ Ker pa ta ne bazira na inventuri, bo končen rezultat znan šele ob zaključnem računu.
PO OBRATIH
Talilnica je dala 100.400 t surovega jekla ter s tcim .za 0,4 odst. presegla planirano proizvodnjo in za 2,1 odst. presegla dosežek iz predhodnega leta. Ker je ta obrat število zaposlenih z doseženim povprečjem 254 povečal za 5,4 odst. ali več od povečanega obsega proizvodnje, je po produktivnosti proti letu 1965 nazadoval od 34 t na zaposlenega mesečno na 33 t ;na zaposlenega mesečno ali iza 3 odst.
V zabeleženem izmečku talilnica kaže napredovanje, in sicer od 3,52 na 3,36 odst., kar je padec za 4,5 odst. Pri tem pa moramo upoštevati relativno visok izmeček v predhodnem letu. Analiza izmečka talilnice za preteklo leto kaže, da je bil ta nizek vsa tri prva četrtletja, in je znašal le 3,03 odstotka, v zadnjem četrtletju pa se je izredno dvignil, in sicer na 4,33 odst. Prikazani izmeček v talilnici pa ni zajet v celoti, ker se je zaradi slabih (kvalitet surovega jekla močno povzpel v drugih obratih, predvsem v valjarni in kovačnici. Talilnici, saj je od dobrega surovega jekla odvisno delo v vseh drugih ohratih ter s tem uspeh gospodarske reforme in konkurenčna sposobnost podjetja, bo treba posvetiti posebno pozornost ter strokovnost vodstvenega kadra prilagoditi zahtevi tehnološkega postopka.
Livarna je dosegla 9900 t skupne proizvodnje in proti predvidenemu tonažnemu planu zaostala za 5,7 odst. Na gibanje proizvodnje v livarni je vplival spremenjen sortiment in pomanjkanje veldko-serijskih naročil. Tudi v neposredni realizaciji zunanjim odjemalcem, katere je bilo dosežene
46,700.000	N din, plan z 99 odst. ni bil v celoti dosežen.
Kljub objektivnim .težavam pa s takim dosežkom livarne ne moremo biti povsem zadovoljni. To se kaže tudi v gibanju produktivnosti in izmečka. Ta obrat je imel v preteklem letu zaposlenih 475 ljudi, kar je 2,3 odst. manj od predhodnega leta. Produktivnost se je zato za malenkost dvignila, in sicer od 1,71 na 1,741 .na zaposlenega mesečno ali za 1,8 odst. Uspeh pa je tudi v tem obratu bil znatno višji do konca septembra, ko je produktivnost znašala 1,8 t, a v zadnjem četrtletju padla na 1,56 t na zaposlenega .mesečno.
Posebna slabost tega obrata pa je bil visok izmeček. Ta se je namreč v celem preteklem letu dvignil od 5,84 na 7,31 odst. ali za 25,5 odst. Glavni delež pri tem ima zadnje četrtletje, ko se je izmeček povzpel na 11,8 odst. skupne proizvodnje.
Valjarna je obrat, ki je glede na novo Pridobljene proizvodne zmogljivosti najbolj napredoval. Dosegla je 91.150 t skup-
ne proizvodnje, kar je proti planu 11,2 odstotka več. Tonaža pa ne daje objektivne slike, ker se je struktura jekla poslabšala. To se odraža v realizaciji. Te je bilo dosežene 79,900.000 N din, kar je le 93,9 odst. plana.
V novi valjarni so v večjem delu bile odpravljene pomanjkljivosti, .ki so povzročale česte zastoje v predhodnem letu, v zadnjem .mesecu preteklega leta pa je s poizkusno proizvodnjo začela obratovati tudi že .lahka proga. Obrat bi lahko dosegel znatno večjo proizvodnjo, če hi delovni sestav bolje obvladal tehnologijo valjanja in bi vladala boljša delovna disciplina. Dokaz: 13 zlomljenih .valjev v enem letu, kar je kljub slabi .kvaliteti prava katastrofa.
Skupaj je imela valjarna zaposlenih povprečno 297 ljudi, kar pa je 2,9 odst. manj od predhodnega leta. Zato se kaže ugodna slika produktivnosti, .ki je porastla od 22,34 na 25,59 t na zaposlenega mesečno, kar je povečanje za 14,6 odst. Tudi v tem obratu so bili ti dosežki ugodni le prvih devet mesecev, padec produktivnosti pa je zabeležen v zadnjem četrtletju.
Slabše .pa je .z izmečkom, ki se je dvignil od 0,78 na 1,33 odst. skupne proizvodnje ali za celih 70,6 odst. Glavni delež ima pri tem zadnje četrtletje, ko se je povprečni izmeček v prvih devetih mesecih več kot podvojil in znašal 2,19 odst.
Valjarna je naš največji toplo predelovalni obrat, ki zalaga tržišče doma in v inozemstvu, zato sta od njega v veliki meri odvisna realizacija in dohodek celotnega podjetja. Novo pridobljena lahka proga bo omogočila širši .sortiment ob doseganju boljših toleranc, zato morajo v bodoče biti doseženi višji proizvodni rezultati.
Kovačnica je obrat tople metalurško-pla-stične predelave, ki je z zmanjšanjem naročil najbolj občutil gospodarsko reformo. To je tudi vzrok, da je bilo proizvodnje dosežene le 16.5501, kar je le 91,9 odst. plana. Pri blagovni proizvodnji se je z dosegom 98,4 odst. skoraj približal planu, po vrednosti pa z realizacijo 43,290.000 N din tega celo za 19,4 odst. prekoračil.
Obrat je imel celo leto zaposlenih povprečno 229 ljudi ali 8,3 odst. manj od predhodnega leta, kar je ugodno vplivalo tudi na produktivnost, ki se je dvignila od 5,74, dosežene 1965. leta, na 6,021 na zaposlenega mesečno, dosežene v preteklem letu, kar je povečanje za 4,9 odst. Pojav pa je tudi v tem obratu, kot da je bil zakonit za celo tovarno, napredovanje proizvodnje in produktivnosti v prvih devetih .mesecih in padec proizvodnje pa tudi produktivnosti v zadnjem četrtletju. Tak pojav je bil tudi pri izmečku, ki je prva tri četrtletja znašal 1,58, v zadnjem četrtletju pa 1,81 odst. skupne proizvodnje, kar je povprečno 1,62 odstotkov ali 10,7 odst. več od predhodnega leta. Kot je bilo že irečeno, je del izmečka v valjarni in kovačnici posledica slabše kvalitete surovega jekla.
Mehanska obdelovalnica je obrat, ki si je samoiniciativno najbolj .prizadeval ik pri-lagojevanju zahtevam gospodar, .reforme. V primerjavi s planom je ta obrat dosegel 104,7 odst. sikupne proizvodnje ter 82 milijonov 300.000 N din realizacije ali 104,2 odstotka in se povzpel .na prvo mesto pri prodaji naših izdelkov zunanjim odjemal-
BORIS KRAIGHER
4. januarja je med nami odjeknila žalostna vest, da podpredsednika zveznega izvršnega sveta, velikega revolucionarja in borca Borisa Kraigherja ni več med nami.
Črna zastava je zavihrala nad praznične novoletne jelke in v imenu pretresene delovne skupnosti železarne Ravne so stekle sožalne brzojavke zveznemu izvršnemu svetu ter predsedstvu CK ZKJ in CK ZKS.
Prijatelj kolektiva in kraja, ki se je večkrat mudil med nami, je vse svoje življenje posvetil boju proti razrednemu in narodnemu sovražniku. Preganjan v stari Jugoslaviji, organizator antifašističnega boja v Ljubljani, politkomisar glavnega štaba Slovenije, minister za notranje zadeve LRS, deset let predsednik izvršnega sveta LRS, nazadnje podpredsednik izvršnega sveta skupščine SFRJ in član izvršnega komiteja CK ZKJ, to je komaj bežen pregled težke in odgovorne poti, ki jo je prehodil pokojni narodni heroj, nosilec najvišjih odlikovanj in dosledni borec za uresničevanje naše družbene in gospodarske reforme.
Naši fužinarji so mu poslali na grob obljubo:
»Naš kolektiv bo še naprej s podvojenimi napori skušal uresničevati cilje reforme, za katere si je pokojni tako prizadeval.«
Slava tovarišu Borisu Kraigherju!
cem doma in na tujem med vsemi našimi obrati.
Povprečno je imela mehanska obdelovalnica zaposlenih 592 ljudi, kar je 2,1 odst. več, 'kot je predvideval .plan, proti zaposlitvi lanskega leta pa 1,3 odst. manj. Tako gibanje zaposlenosti in proizvodnje je omogočilo tudi povečanje produktivnosti, in sicer od 0,99 predhodnega na 1,01 t na zaposlenega mesečno v preteklem letu, (kar je napredek za 2,1 odst. Uspeh pa bi tudi v tem obratu bil višji, če bi bila zadržana produktivnost prvih devetih .mesecev, ki je znašala 1,04 t n,a zaposlenega mesečno. Napredek v produktivnosti ta obrat kaže tudi pri vrednostnih pokazateljih, in sicer za
2,9	odst., in kot edini med vsemi obrati se .lahko pohvali tudi s padcem izmečka. Tega je bilo v predhodnem letu 0,69, lansko leto pa 0,54 odst., kar je padec za 41,7 .odstotka, Na žalost pa je tudi v tem obratu delež izmečka bil naj višji v zadnjem četrtletju in se je .povzpel na 0,95 odst.
Gibanje poslovanja v mehanski obdelo-valniici potrjuje pravilnost politike razvoja predelovalnih obratov v prejšnjih obdobjih.
Vzmetarna je tudi obrat, Iki je že dosegel znatni tehnološki in delovni napredek linijske proizvodnje v novih prostorih. Proti planu sicer ne kaže uspeha, ker je ta bil previsok. Doseženega je bilo le 62 odst., (kair pa je v primerjavi .s predhodnim letom
13,5	odst. več. Zaradi .spremenjenega sor-timenta v strukturi zavzemajo višje mesto gotove vzmeti. Realizacije je bilo dosežene
15,620.000	N din ali 17 odst. več od obdobja po reformi predhodnega leta.
Ker je obrat imel zaposlenih le 79 ljudi ali 7 odst. manj od predvidenega plana, je po vrednosti proizvodnje na zaposlenega
mesečno napredoval od 15.844 N din na 16.469 N din ali za 3,9 odst. Zaradi večje zahtevnosti in ostrejše kontrole pa se je izmeček dvignil od 0,17 na 0,22 odst. ali za 29,4 odst.
Jeklovlek je obrat hladne metalurške oz. mehanske predelave, 'ki je (posebno občutil zahtevnost tržišča, preobsežnost domačih kapacitet in močnega uvoza, zato tudi ta kot posledica planiranja, Iki .ni baziralo na analizi tržišča, ni dosegel predvidene proizvodnje. Izvršene je bilo 15101, kar je
83,9	odst. predvidenega plana, po vrednosti pa 9,592.000 N din realizacije ali 64,1 odstotka plana, ‘kar je relativno 34,3 odst. več od obdobja po reformi predhodnega leta. Zaposloval je 43 ljudi ali 91,5 odst. plana.
V produktivnosti je v .t na zaposlenega mesečno proti predhodnemu letu napredoval od 2,62 na 2,96 t ali za 13 odst. Zaradi prehoda na slabše kvalitete, kar se je že pokazalo v večjem odstopanju dosežene realizacije, pa predvidena produktivnost ni bila dosežena po vrednosti. Medtem ko je ta v obdobju po reformi znašala 20.128 N din na zaposlenega mesečno, je v letošnjem letu padla na 18.800 N din na zaposlenega mesečno ali .za 6,6 odst.
Izmečka je jeklovlek v preteklem letu zabeležil 0,57 odst., ikar je v primerjavi s predhodnim letom za celih 90 odst. več. Glavni del izmečka gre na zadnje četrtletje, ko je znašal celo 2,01 odst.
Iz povedanega se vidi, da je podjetje 'kot celota doseglo in preseglo plan skupne in blagovne proizvodnje, ni pa doseglo plana realizacije. Glavni razlog je v zmanjšani realizaciji v zadnjem četrtletju. Poslovanje v 1. polletju je teklo ugodno, v 3. četrtletju zadovoljivo, v zadnjem četrtletju pa se je zahtevnost gospodarske reforme prvič v naši železarni manifestirala z vsemi svojimi dejavniki. V tem četrtletju smo dosegli le 83 odst. povprečne realizacije prvih devetih mesecev in celo le 86 odst. realizacije zadnjega četrtletja lanskega leta. Vzrokov za tako gibanje je več:
— povečanje zalog nedovršene proizvodnje in gotovega blaga,
Mraz
— težave plasmaja vrednejših izdelkov,
— delni prehod na navadne kvalitete,
— redukcija elektroenergije,
— povečan izvoz, ki je v zadnjem četrtletju bil 57 odst. nad povprečjem,
— .subjektivne .slabosti znotraj delovne skupnosti.
Pri tem prevladuje zadnji faktor, zato si opravičila ne moremo zadosti iskati zunaj, temveč moramo le temeljito analizirati vzroke znotraj delovne organizacije.
OSKRBOVANJE
Oskrbovanje s surovinami in drugim reprodukcij Skim materialom domačega izvora in iz inozemstva ni bilo popolnoma zadovoljivo. Glavni problemi, ki so nastopili, so bili v neenakomernem pritoku fenolegur in v neustreznih kvalitetah ognjeodpornega materiala. Skupno je bilo nabavljenih surovin in pomožnega materiala za 161,7 milijonov N din, kar je v primerjavi z letom poprej 5,2 odst. več. Med letom pa smo potrošili za 163,5 milij. N din raznega materiala. Iz tega se vidi, da smo uspeli zaloge razreda 3 znižati iza 1,8 milij. N din. Ce pri oskrbovanju izvzamemo uvožene materiale, pa se je v tem letu že izvršila sprememba kot posledica gospodarske reforme.
Pri premogu se je izvršil pravi salto. Medtem fco smo leto poprej imeli še znatne težave pri oskrbovanju .s tem virom energije, so nam v preteklem letu rudniki pošiljali premog tudi prek naše volje. Podobna je bila stvar tudi pri brusnem materialu. Le proizvajalci ognjeodpornega materiala še ne živijo v duhu reforme, zato oni nosijo velik delež v nekonkurenčnih in visokih .stroških proizvodnje surovega .jekla in predvsem pri nemetalnih vključ-kih, ki jemljejo vrednost in ugled našim izdelkom. Kljub težavam pri oskrbovanju z devizami v začetku leta in pri nabavi zadostne količine legur, predvsem pa niklja, je potrošnja uvoženih surovin precej porastla, in .sicer od 20 milj. N din v predhodnem na 22,2 milij. N din v preteklem letu ali za 11 odst. Pri tem pa niti ni vključen .skupni uvoz surovega in starega železa, ki poteka prek železarne Jesenice oz. Teh-nopnoimeta. Od celotnega uvoza .reprodukcijskega materiala ga je bilo nabavljenega s konvertibilnimi devizami 84 odst., na klirinškem področju pa 16 odst.
Izboljšava oskrbovanja z uvoženim materialom se je vršila istočasno s približevanjem naše železarne k 100 odst. izpolnjevanju kumulativne obveznosti izvoza, kar je jasen dokaz, da je tudi oskrbovanje odvisno od ustvarjalnega dela znotraj delovne skupnosti.
PRODAJA
Prodaja naših izdelkov .se je v začetku preteklega leta odvijala še brez pravih učinkov gospodarske reforme. Ti pa so v drugi polovici leta tudi nam pokazali svoje zobe. V ospredje so stopile vse slabosti komercialnega poslovanja, ki .spremljajo našo delovno Skupnost vse povojno obdobje. Slab odnos do potrošnika v obliki odstopanja od pogodbenih dobavnih rokov, od 'kvalitetnih zahtev kupca, pojavlja pa se tudi že zahteva po določeni regulaciji cen in drugih bonifikacijah. Večja možnost uvo-
za predvsem s klirinškega področja, je v zadnjem poslovnem letu tudi vprašanje konkurenčnosti postavila bolj v ospredje. Kljub takemu dogajanju pa bi zgrešili, če bi vzroke za padec realizacije v zadnjem četrtletju iskali v nezadostnih naročilih.
Zaradi nepravočasnih in delno nekvalitetnih dobav so kupci stornirali količino 1800 t našega blaga in .se obrnili na drugega dobavitelja. Ob koncu leta pa je ostalo nedobavljenega prek 2000 t blaga domačim in okrog 1350 1 blaga zunanjim potrošnikom. Ob vstopu v novo poslovno leto smo torej še dolžni 3350 t raznih izdelkov in če k tem pridružimo še stornirana naročila, vidimo., da bi po Sklenjenih pogodbah lahko dobavili prek 5000 t dodatnega blaga. Ker so zaostanki v glavnem na kvalitetnejših asortimanih, brez pretiravanja računamo, da bi redno izvrševanje pogodbenih obveznosti dalo več kot 20 milij. N din dodatne realizacije. Domačim kupcem so posamezni obrati ostali dolžni: livarna 170 t, valjarna 482 t, kovačnica 390 t, mehanska obdelovalnica 790 t, vzmetarna 145 t .in jeklovlek 27 t.
Iz teh številk .se vidi, da se nobeden od obratov še ni mogel izgovarjati, da bi ne-zasedenost z naročili bila vzrok zadrževanju proizvodnje. In če k temu priključimo še ceno reklamiranega blaga, ki ga je bilo za okrog 2,8 milij. N din, se vidi, da sta nam miselnost in čut za pravo konkurenčnost še slabo razvita. 826 t smo imeli reklamiranega blaga, kar je v primeri z letom poprej 36 odst. več.
Tak odnos do odjemalcev se odraža tudi v gibanju dolžnikov, ki so se med letom dvignili od 56 na 64 milij. N din. Gospodarska sodišča, ki so .v veliki meri še vedno bila pot izterjevanja, pa postajajo v eri gospodarske .reforme vse .bolj nesodobno sredstvo.
Kupoi zahtevajo spremembo plačilnih pogojev, dobavo kompletov, .redne sukce-sivne dobave, konsignacijska .skladišča, daljše roke plačanja itd., zato se v želji za doseganje konkurenčnosti v bodoče ne bomo mogli več togo držati v času distribucije oblikovanih kupoprodajnih pogodb. Kratki dobavni raki bodo pri tem najvažnejša .sestavina.
Izvoz naših .izdelkov po obsegu v preteklem poslovnem letu ni napredoval, dosegel pa je važno strukturalno izboljšavo. Padel je izvoz na klirinško področje, na konvertibilno pa se je bistveno povečal. Padec izvoza na klirinško področje je posledica zunanjetrgovinske politike. Zaradi aktivne trgovinske bilance Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino ni izdajala dovoljenj za izvoz v tiste države, ki so nam bile dolžne, zato je tudi izpadel del izvoza naše železarne. Merilo uspeha na zunanjetrgovinskem področju pa je le izvoz na težavna tržišča konvertibilne valute. V posameznih četrtletjih smo na teh področjih .realizirali 139.387 dolarjev, 188.707 dolarjev, 219.004 dolarjev in v zadnjem četrtletju 289.902 dolarja.
Izvoz na konvertibilno področje je bil torej v stalnem porastu, kar je pohvalno in daje upanje, da bomo tudi težavnejšim tržiščem v bodoče posvečali zadostno pozornost. Prodaja na konvertibilno področje ne pomeni samo dopolnjevanja manjkajočih naročil, temveč najboljše zdravilo za
resnost izvrševanja vseh pogodbenih obveznosti, zlasti pa .rokov in kvalitete. Bonifikacije, ki smo jih morali priznati zunanjim dobaviteljem v skupni vrednosti 10.529 dolarjev, nam morajo hiti opozorilo za ukrepanje k še bolj doslednemu izvrševanju dobav zunanjim odjemalcem. Priznano bonifikacije sicer predstavljajo le 0,6 odst. vrednosti dobav, zavedati pa se moramo, da nam te jemljejo ugled in odjemalce.
Naš sistem delitve dohodka lin predvsem sistem delitve osebnega dohodka s svojimi kodeksi in ceniki del iin izpopolnjenimi premijskimi pravilniki ter drugimi merili vsebuje zadosti vzpodbudnih sestavin za plodnejše delo posameznikov in delovnih grup, boljšo proizvodnjo obratov in uspešnejše poslovanje podjetja kot celote. To pa, kot kaže, še vedno ni zadosti, zato bodo potrebne ostrejše imere za utrjevanje neposredne odgovornosti vseh, zlasti pa vodstvenih delavcev železarne.
DELOVNA SKUPNOST
Delovna skupnost se -v preteklem poslovnem letu ni bistveno spremenila. Povprečje zaposlenih se je dvignilo od 3189 na 3201 ali za 0,4 odst. To pomeni, da smo dosegli določeno stabilizacijo zaposlitve v naši železarni. Večje spremembe so nastale le takrat, ko se v delovno Skupnost vključujejo povratniki s služenja vojaškega roka in absolventi industrijske šole ter šole za pri-učevanje. Skupno je med letom bilo na novo -vključenih 335 sodelavcev. Iz raznih razlogov, predvsem zaradi odhoda na od-služenje vojaškega roka, upokojitve in z redno odpovedjo je podjetje zapustilo 313 ljudi, kar pomeni, da se je fluktuacija omejila v popolnoma normalen okvir.
Na dolžnostih od nizko do visoko kvalificiranih delavcev smo imeli 86 odst. zaposlenih, na zadolžitvah od nizko do visoko strokovnih delavcev pa 14 odst. V primerjavi z letom poprej se je razmerje nekoliko spremenilo. Procent zaposlenih na strokovnih delovnih mestih se je dvignil od 13,3 odst. za 0,7 odst. Po strukturi kvalifikacij delavcev je bilo na koncu leta visoko kvalificiranih 4,02 odst., kvalificiranih 33,46 odst., polikvalificiranih 15,57 odst. in nekvalificiranih 32,90 odst. Po tej evidenci se je zaposlitev visoko kvalificiranih znižala za 1,72 odst., znižala pa tudi zaposlitev nekvalificiranih iza 6 odst.; v tem razmerju pa se je povečala zaposlitev pol-kvalifioiranih, in sicer za 4,13 odst. in kvalificiranih za 2,05 odst. Struktura zaposlenih delavcev na delih od nizke do visoke strokovnosti se je popravila: pri visoko strokovnih kadrih od 1,35 na 1,52 odst., pri srednje strokovnih pa od 4,36 na 5,29 -odst., zaposlenih. Istočasno pa je narastla tudi zaposlitev nižje strokovnih delavcev od 3,29 na 6,89 odst., kar mora biti za nas opozorilo. Procent delavcev s priznano visoko strokovno izobrazbo je .relativno še vedno nizek, posebno če ga primerjamo s še vedno veljavno organizacijsko shemo in predpisano kvalifikacijo v pravilniku za osebne dohodke. V preteklem letu smo le delno uspeli izboljšati kvalifikacijsko strukturo po priznani strokovnosti, nič pa še nismo ukrenili v drugi smeri, v smeri
objektiviziranega predpisovanja šolske izobrazbe za posamezna dela oz. delovna mesta.
Starostna struktura zaposlenih je zadovoljiva. Do 25 let starosti jih imamo 32,62 odst., od 26 do 35 let 38,50 odst., od 36 do 45 let starosti 18,91 odst., od 46 do 55 let 8,89 odst. ter nad 56 let staroisti 1,18 odst., kar pomeni, da je skoraj tričetrt zaposlenih mlajših od 35 let.
Tudi nastanitev delavcev je ugodna, saj jih v sami občini stanuje 80,38 odst.; iz sosednih občin — Dravograda prihaja 9,96 odst. ljudi, iz Slovenjega Gradca 9,32 odst. in iz Radelj ob Dravi 0,34 odst. vseh zaposlenih.
Ugodna je tudi slika prisotnosti na delu. Medtem ko .smo v predhodnem letu imeli odsotnih 13,6 odst. zaposlenih, se je v preteklem letu prisotnost dvignila na 87,54 odstotka. Glavni padec je na račun bolezenskih izostankov. Ti so se brez upoštevanja porodnic in Skrajšanega dela mater in invalidov znižali od 4,25 v letu 1965 na 3,53 odst. v preteklem letu. Precejšen delež k znižanju bolezenskih izostankov nam je prispevala borba za znižanje obratnih nesreč.
Varnost pri delu je dosegla izreden uspeh, saj se je procent ponesrečenih od predhodnega leta znižal od 7,52 na 4,59 odstotka. Kar pa je še posebno razveseljivo — število izgubljenih dni zaradi obratnih nesreč na zaposlene je padlo od 1,92 na 1,2 dneva. S tem rezultatom smo se skupaj z Nikšičem uvrstili na čelo med vsemi jugoslovanskimi železarnami. Vsega smo zaradi obratnih nesreč leta 1965 izgubili 3850 delovnih dni, leta 1966 pa se je to število znižalo na 2300. Na žalost pa moramo pri tem ugotoviti, da težke nesreče, katerih bi se morali najbolj izogibati, še vedno ine izostajajo in da smo leta 1966 zaradi smrtnih posledic izgubili sodelavca Jožeta Čuježa in praktikanta Branka Gorinška. Z uspehom ne moremo biti torej še zadovoljni.
Četudi se je leta 1965 ponesrečil še vsak 13. sodelavec, lansko leto pa se je to število razredčilo na vsakega 21., rezultat še ne daje razloga za samozadovoljstvo, ker v svetu je poznano, da meje pri tem ni.
Predvsem ostrejši ukrepi za uporabo zaščitnih sredstev bodo morali biti gonilo za dodatno znižanje tega elementa.
Tudi pri splošnem znižanju bolezenskih izostankov bo potrebno iti dalje. Zavedati se namreč moramo, da bo v prihodnjem letu prispevek za socialno zavarovanje, ki ga na izplačane osebne dohodke plačujemo, padel od 20,5 na 19 odst., istočasno pa bodo delovne organizacije obremenjene z vsemi izdatki bolezenskih izostankov do 30 dni. Obremenitev bolnikov do 30 dni bo torej padla neposredno na naše osebne dohodke, zato bo iskati nove prijeme za vzpodbudno zniževanje bolezenskih izostankov. Gibanje izostajanja zaradi bolezni bo torej še bolj vplivalo na povprečne osebne dohodke.
DELITEV DOHODKA
Globali osebnih dohodkov so se v preteklem letu 'striktno oblikovali po veljavnem pravilniku in stopnjah gospodarskega načrta. Neto akontacije so se računale v odnosu 10,62 odst. od dosežene realizacije, končen obračun pa vršil četrtletno po doseženem dohodku — od planskega dohodka v višini 33 odst., od nadplanskega pa v višini 50 odst. Tako oblikovanje osebnih dohodkov nam je omogočilo, da se je izplačevanje mesečnih povprečnih osebnih dohodkov vršilo bolj enakomerno kot doseganje mesečne realizacije.
Po posameznih mesecih smo dosegli: januarja 804,57 N din povprečnih osebnih dohodkov, februarja 851,35 N din, marca 886,18 N din, aprila 916,18 N din, maja 925,62 N din, junija 865,57 N din, julija 866,83 N din, avgusta 894,99 N din, septembra 918,79 N din, oktobra 869,41 N din in novembra 838,73 N din. V gibanju povprečnih osebnih dohodkov se torej delno odraža gibanje mesečnega obsega poslovanja, omilijo ga pa dodatki, doseženi iiz nadplanskega dohodka. Če primerjamo dosežene osebne dohodke za september, oktober, november 1965 s temi v preteklem letu, vidimo, da so se ti v globalih povečali od
7.665,5	milij. N din na 8.491 milij. N din ali za 11 odst.
Pri tehtnici
Četudi smo ina področju delitve osebnih dohodkov napravili določen 'korak naprej in z vpeljavo izpopolnjenih in novih meril bolj približali razmerja izplačil doseženim učinkom in delovnim uspehom posameznikov, obstaja še vrsta žarišč in problemov, ki vzpodbujajo posameznike, da si ne z delovno vnemo, temveč z zahtevami poskušajo izboljšati položaj v delitvenih razmerjih. Nov premijski pravilnik je pri tem gotovo napredek, tudi ta pa je pokazal, da je morala važna sestavina njegovega uspeha. Ta je imela svoj odsev že v zahtevah pri številu meril, še bolj pa stopi v ospredje pri sestavi podatkov za sam obračun. Se vedno so taki, ki-od 19. do 22. kuhajo premije, namesto da bi jih imed mesecem pridelali.
Po vpeljavi premijskega pravilnika so se pojavile tendence prenašanja rednih izdelovalnih stroškov na druge sestavine lastne cene, celo dvakratni obračun enkratno izvršenega izvoza je bil poizkus doseči ugodnejši procent. Z ostrimi ukrepi bo take in podobne poizkuse v kali zatreti. Da ne bi nastopala tako visoka nihanja v višini izračunanih procentov ugotovljene premije, bo namesto linearnega merjenja potrebno vpeljati degresivni sistem izračuna, ki znatno ublaži in objektivizira velike oscilacije.
Poslovni uspehi zlasti v zadnjem četrtletju nam kažejo, da tudi najbolj popoln sistem delitve v nepopolni organizaciji in nezadostno razviti čut odgovornosti ne daje zadosti rezultatov. Vodstveni sodelavci morajo biti prvi nosilci poštenosti in morale ter kreatorji neposredne odgovornosti. Od nas, ki smo na takih delovnih mestih, je zato odvisen uspeh proizvodnje in poslovanja, obvladanje tehnologije in tehnološke discipline, zato so tudi od na-s odvisni povprečni osebni dohodki vseh zaposlenih. Ni ga pravilnika in ne delitvenega sistema, ki bi ob slabem delu rodil ugodne osebne dohodke. Dosti jih je, ki tega še vedno nočejo razumeti. Tudi pritisk na skrajšanje delovnega časa nam to dokazuje. Zelo so se motili tisti, ki so mislili, da je to pridobitev možno ustvariti že z glasovanjem v skupščini ali na delavskih svetih delovnih skupnosti.
Naša delovna skupnost je skrbno pripravila elaborat načrta za skrajševanje delovnega časa. Ta predvideva postopno skrajševanje. Pet mesecev je že za nami po tem, ko smo uvedli prvo stopnjo skrajšanja za dve uri in je od avgusta dalje vpeljan 46-urni tednik, pa še nismo dokazali, da smo dosegli pogoj tega skrajšanja. Res je, da ima padec produktivnosti v zadnjem četrtletju vrsto drugih vzrokov, res pa je tudi, da se k temu priključuje tudi skrajšani delovni čas. Zaostrene so bile sicer norme, zato pa kaže, da so bili vpeljani večji popusti glede kvalitete dela. Vsakemu od nas mora biti jasno, da šele takrat, ko bodo doseženi pogoji, bo možno misliti na sledečo etapo dodatnega 2-urnega skrajšanja delovnega časa. Ako ne bomo v kratkem dosegli po načrtu predvidenih pogojev prve take etape skrajšanja, se bo v interesu naših osebnih dohodkov ponovno treba odločiti za 48-urni delovni tednik. Problem skrajševanja delovnega časa ni torej enostavna zadeva, tega se moramo zavedati vsi, predvsem pa vodilni delavci in pred-
stavniki delavske samouprave. Slabo je •tako Skrajševanje delovnega časa, ki pomeni tudi zmanjševanje osebnih dohodkov. Tega se, kaže, nobeden bolje ne zaveda kot pa delavci v neposredni proiozvodnji.
Iz prikazanega gibanja globalov in povprečnih osebnih dohodkov se vidi, da element osebnih dohodkov v smislu naših pravilnikov in gospodarskega načrta v strukturi cene in dohodka raste. Taka prerazporeditev narodnega dohodka pa terja tudi druge konsekvence, iki se ibodo morale odraziti zlasti na zbiranju sredstev za gradnjo rasti družbene ravni neposrednih objektov. Tu mislim predvsem na stanovanjsko izgradnjo.
INVESTICIJE
Železarna je v preteklem letu z rednim odkupom pridobila v Gramoznici 52 družinskih stanovanj. Ce k tem priključimo še vselitev naših sodelavcev v lastna zgrajena stanovanja, Iki jih je bilo 28, je delovna skupnost pridobila 80 družinskih stanovanj. Nerešenih prošenj je še vedno okrog 290. Četudi se je to število sicer zmanjšalo, nam je jasno, da s samimi sredstvi, s katerimi bo železarna razpolagala v skladu Skupne porabe, ne bomo mogli v zadosti hitrem tempu reševati stanovanjske problematike. Zbiranje dodatnih sredstev bo torej neizbežno.
Prvi akciji za odkup stanovanj v novo predvideni gradnji strnjenega naselja Dobja vas in za prodajo tovarniških stanovanj stanovalcem, sta rodili le delen uspeh, zato bo v bodoče pristopiti k novim prijemom. Podobno kot so to vpeljale druge delovne skupnosti, bo nujno razmisliti o deležu, ki ga bo vsak interesent za stanovanje moral za pridobivanje stanovanjske pravice vplačati. To bi bilo predplačilo za najemnino, interesenti pa bi ga lahko dosegli po sistemu obveznega varčevanja prek kreditne banke -ali drugega denarnega zavoda. Le s takim zbiranjem bomo lahko hitreje reševali stanovanjsko problematiko.
Stalna skrb za povečevanje dohodka pa je še vedno primarni način za oblikovanje sredstev, potrebnih za izboljšavo življenjske ravni. Ta pa je odvisen predvsem od modernizaoije tehnološkega postopka in proizvodnih naprav.
Investicijska dela so se, kot je bilo že uvodoma povedano, tudi v preteklem poslovnem letu po prvotno izdelanem programu nadaljevala. Prvotni plan je sicer ob udeležbi 9 milij. N din sredstev železarne predvideval za 35 milij. N din novih naložb v zgradbe, stroje in naprave. Zarar di pomanjkanja likvidnih sredstev Splošne gospodarske banke pa tak obseg ni bil dosežen. Realizirali smo le za 25 milij. N din investicijskih del. Pri tem smo v glavnem uspeli ustvariti predvideni program.
Montirana in dana v obratovanje je bila lahka proga nove valjarne, nadaljevala so se in približala h kraju dela na novi kotlarni, vršila montaža konstrukcije srednje mehanične delavnice ter nabavili najbolj potrebni žerjavi. Dograjena sta bila lopa nove jeklarne ter novo skladišče legur, pričela se je gradnja temeljev težke proge valjarne, nadaljevala regulacijska dela Meže in je bilo pri tem zgrajenega 186 m opornega zidu, nadaljevala modernizacija in s
postavitvijo novega peskometa uvedena dodatna mehanizacija jeklolivame, v talilnici po se je pristopilo k postavitvi posebne naprave za ulivanje v vakuum. Železarna je pri tem dobila za 18,193.000 novih din mazne uvožene opreme, od tega 55 odstotkov s konvertibilnega in 45 odst. s klirinškega področja. Kljub težavam so se torej dela na modernizaciji naše proizvodnje tudi v preteklem letu zadovoljivo izvrševala.
POGLED NAPREJ
Že pred zaključkom minulega leta je delavski svet s sprejetjem glavnih sestavin gospodarskega načrta — plana proizvodnje, realizacije in delovne sile — začrtal smer poslovanja v letu 1967. Ta predvideva 231.000 t Skupne, 68.000 t blagovne proizvodnje in 300 milij. N din realizacije proizvodnje in uslug- Vrednost izvoza naj bi bila 2,350.000 dolarjev, od tega na konvertibilno področje 900.000 dolarjev. V skupni proizvodnji se torej proti dosežkom minulega leta ne predvideva nobeno povečanje, prav tako tudi ne v predvideni proizvodnji surovega jekla, ki se planira s
100.000 1. Porast je pa planiran edino v predvideni realizaciji. Iz tega se vidi, da bo predvideni obseg poslovanja zahteval ponoven kvalitetni premik v smeri našega specializiranega programa.
Nekateri so skeptični glede izvrševanja tega načrta. Gledajo ga iz aspekta dosežkov zadnjega četrtletja preteklega leta. To pa ne bi smelo biti merilo, saj bi nižje postavke gospodarskega načrta demobilizirale delovno skupnost za večje delovne dosežke in terjale znatno redukcijo zaposlenih. Izbire toirej nimamo druge, kot da si zastavimo gospodarski reformi ustrezne delovne zadolžitve. Tarejo nas sicer izkušnje letošnjega leta, ko je že postalo jasno, da odjemalci ne bodo več iskali nas, temveč, da se bomo morali mi z obrazom obrniti proti kupcem. Minili so časi, ko je železarna bila za celo leto vnaprej zasedena, ko nismo imeli problema dobiti predstavnike potrošnikov na Ravne, ko je bil bolj problem, kdo bo prej uspel zaključiti, zato je razumljivo, da za leto 1967 še nismo s pogodbami pokrili predvidene proizvodnje. Stanje pa tudi tu ni slabo.
Že sklenjenih pogodb imamo za 29.8001 blaga in če k temu priključimo že zaostanke, ugotovimo, da je prek 33.000 t ali blizu polovica planiranega gotovega blaga že prodanega. Če k tem priključimo še predvideni izvoz 10.600 t ter predvideno menjavo z vzhodnoevropskimi državami 12.600 t, ugotovimo, da smo prek 80 odst. naše planirane prodaje že zajeli. Odprti so še ostali neki potencialni odjemalci, grosisti in neposredni potrošniki, ki zajemajo okrog
20.000 t naših izdelkov. Iz tega se vidi, da smo na področju prodaje še vedno lahko optimisti, le delati bo treba kvalitetnejše blago, ker s tem se bo popravljala tudi povprečna cena in naši povprečni osebni dohodki. Po že sklenjenih pogodbah in predvidenih naročilih niso vsi obrati enako zasedeni. Prvič se nam kot poseben problem pojavlja prodaja jeklolitine in pnevmatskega orodja. Izvoz bo zato postajal vse bolj važno sredstvo angažiranja nas in naših proizvodnih zmogljivosti.
Za leto 1967 imamo že fiksnih za 376.200 dolarjev novih zaključkov in če tem prištejemo še zaostanke, imamo že prodanih za 574.200 dolarjev naših izdelkov na zunanja tržišča. To ustreza angažiranju za 1. četrtletje, v katerem bo treba dobiti nove zaključke. Kratki dobavni roki bodo važen pogoj prodaje v prihodnjem letu, zato bo potrebno prek povečanih zalog kvalitetnega gotovega hlaga osnovati rezervo in hitrejšo strežbo odjemalcev.
Za predvideni obseg 'poslovanja gospodarski načrt ne predvideva povečanja delovnega staleža. Ta bi v (povprečju moral ostati na 3220 zaposlenih, kolikor inas je ob vstopu v novo poslovno leto. Vsaka daljnja rast delovne skupnosti ibo morala biti vezana vsaj s proporcionalno rastjo proizvodnje.
Na letni prelomnici bo moral vsak vodstveni in strokovni delavec po svoji odgovornosti pogledati nazaj, da bi na podlagi izkušenj dal svoj delež za izboljšavo tehnologije in delovne organizacije. Kljub temu da tse hočemo izogniti redukciji zaposlenih, pa bo z regeneracijo na vseh slojih v interesu izboljšanja ustvarjalne 'kondicije uvajati sveže sile in ideje. Za povečanje lastne dejavnosti bo zmanjšati obseg zaposlenih na vzdrževalnih in investicijskih delih iz drugih delovnih skupnosti ter v ta namen povečati lastne 'delovne grupe iz obstoječe delovne skupnosti. Tudi zavarovanje železarne pred elementarnimi nesrečami bo s takimi premestitvami treba doseči. Regeneracija pa ne bo smela pomeniti samo prestavitve posameznikov na de-
Z
Najvažnejši točki dnevnega reda na zasedanjih delavskega sveta podjetja v decembru sta bili brez dvoma predlogi planov proizvodnje, izvoza, realizacije in števila zaposlenih ter predlog statuta naše železarne. Poleg teh pa je delavski svet razpravljal še o predlogu razdelitev osnov za obresti od poslovnega sklada med 114. in 117. panogo, predlogih spremembe na poslovnem skladu, predlogu za dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, o izbrisu predkupnih pravic na nepremičninah, odobril kontinuirani popis materiala razreda III, razpravljal o predlogih bonifikacij in končno odločal o izključitvi posameznih zaposlenih iz naše železarne.
Delavski svet je bil pri razpravi o predloženih predlogih planov pred zelo odgovorno nalogo, posebno še, ker se plani letos sprejemajo v nekoliko drugačnih okoliščinah, kot smo to bili doslej navajeni v naši železarni.
V utemeljitvi predlogov posameznih planov je bilo povedano, da so ti sestavljeni na naših realnih možnostih proizvodnje. Poleg že obstoječih zmogljivosti upoštevajo tudi že novo pridobljene kapacitete, predvsem pa realno možno izboljšanje gospodarnosti našega poslovanja. Skratka — temeljijo na zahtevi, da se gospodarnost našega poslovanja v prihodnjem letu ne sme poslabšati od sedaj že doseženih rezultatov in izboljšati tam, kjer za to obstajajo realne možnosti. Na teh predpostavkah predlog plana proizvodnje predvideva skupno proizvodnjo v višini 231.000 ton in blagovne v višini 68.000 ton. Razlika je le v malenkostnem izboljšanju odnosa med skupno in blagovno proizvodnjo v korist blagovne proizvodnje. Predvidena je tudi proizvodnja SM jekla in povečana proizvodnja elektro jekla. To je moč doseči z že izvedeno izpopolnjeno tehnologijo, hkrati pa je tudi zaželeno zaradi relativno nižjih proizvodnih stroškov na teh agregatih. Obseg skupne proizvodnje se proti letošnji ne pove-
la, na katerih bodo lahko ustvarjalni, iz naše sredine bo treba tudi bolj smelo odstranjevati tiste, ki zaradi nediscipline in nezadostne delovne vneme ne dosegajo zadovoljivega učinka dela.
Z urejevanjem organizacije bomo morali izboljšati evidentiranje in merjenje proizvodnje in poslovanja sploh, ter uvesti sistem luknjanih kartic. S celotnim sistemom notranjih planskih cen bomo morali vpeljati objektivni prikaz delovnih dosežkov ter s tem uveljaviti dohodek obrata kot merilo za oblikovanje osebnih dohodkov. Povečati bomo morali sklad lastnih obratnih sredstev, ter s strukturalnim premikom zalog povečati rezerve kvalitetnega gotovega blaga.
Konec decembra je delavski svet sprejel nov statut naše delovne skupnosti. Ta in pravilnik o delovnih razmerjih nam skupaj z drugimi normativnimi akti dajeta zadosti možnosti za poseg v večjo ustvarjalnost delovne skupnosti. Vsi pravilniki pa ostajajo brez moči, če ne obstaja volja za delo. Te bo moralo biti v (prihodnjem letu več, da bi, kar vsi želimo, naša delovna organizacija zasedla svoje mesto v gospodarski reformi.
Na koncu se najprej zahvaljujem vsem, ki ste s požrtvovalnim delom prispevali svoj delež pri poslovanju naše železarne v preteklem poslovnem letu. Posebno se zahvaljujem tistim, ki so v tem letu dosegli zasluženi pokoj. Iskreno čestitam vsem jubilantom, vsem vam, dragi sodelavci in prek vas vašim družinskim članom pa želim srečno in veselo novo leto 1967.
čuje, zato je iskati vsa sredstva, da v okviru skupne proizvodnje povečamo blagovno proizvodnjo. To lahko dosežemo z izboljšanimi
izpleni, znižanjem izmečka in nižanjem zalog nedokončane proizvodnje. Pri predlogu realizacije so za izračun bile upoštevane dosežene povprečne cene, ki smo jih dosegli v tretjem kvartalu letos. To pa pomeni, da so dejansko nekoliko nižji od povprečno doseženih v prvih devetih mesecih letošnjega leta. To pa je tudi dokaz, da je plan realizacije glede na plan proizvodnje realen. Za izvršitev predvidenega obsega proizvodnje in realizacije bi po predlogu potrebovali za naslednje leto 3215 ljudi, vendar so na planirano število zaposlenih bile določene pripombe. Plan izvoza se planira v višini 10% planirane realizacije. Važnost izvoza je poudarjena že v samem predlogu, ker je od tega odvisna naša proizvodnja. Brez izvoza ne bo na razpolago deviznih sredstev za nabavo reprodukcijskega materiala. Na pripravljene predloge planov so bile dostavljene pripombe, ki se nanašajo na znižanje plana proizvodnje in s tem tudi na realizacijo, povprečno ceno in na število zaposlenih. Ob obravnavi in analizi pripomb je bilo zaključeno, da bi kazalo nekaterim ugoditi, zato so bile korekture, ki se naj bi osvojile, posredovane članom DSP, da o njih skupno z ostalimi predlogi razpravljajo in o njih odločijo.
V razpravi je bilo poudarjeno, da na plan proizvodnje ni bilo bistvenih pripomb, da je realen v okviru razpoložljivih kapacitet, da pa nastopa problem prodaje in plasmaja proizvodov. Prav zato je bila izražena misel, da bi ga bilo treba kar najbolj možno uskladiti s potrebami potrošnje in tržišča. Doslej smo bili navajeni, da smo za prodajo vse naše proizvodnje v naslednjem letu sklenili pogodbe že meseca oktobra ali novembra prejšnjega leta. Letos pa je situacija bistveno drugačna in podjetja sklepajo pogodbe največ za kritje svojih potreb v prvem četrtletju naslednjega leta. To seveda ne pomeni, da za nadaljnja obdobja ne bomo preskrbljeni z naročili, vendar se bomo morali navaditi, da pogodb za prodajo naših izdelkov za celo leto vnaprej verjetno ne bomo mogli več sklepati. S tem pa izvrševanje proizvodnega plana ni odvisno samo od tehniškega sektorja, ampak se precejšen del bremena in odgovornosti za njegovo izvrševanje prenaša tudi na komercialno službo. Iskati bo možnosti, da naš plan proizvodnje kar najbolj prilagodimo dejanskim potrebam tržišča in potrošnji. Za plasman naših izdelkov so poleg uskladitve z njeno porabo važni tudi dobavni roki, ki jih doslej v železarni vedno nismo uspeli držati. Zaradi pravočasne in promptne dobave bo naslednje leto določene izdelke delati tudi na zalogo, posledica česar bo, da bomo sedanjo vi-
Jelke nad železarno
zasedanj delavskega sveta
Analiza osebnih dohodkov za							NOVEMBER 1966			
OBRAč. ENOTA	Povpr. število zaposl.	Število opravi j. ur	Od tega nadur	Izplačani OD	OD po enotah in ceniku del	Dodatek za stalnost	Redni in izredni dopusti in ostalo	OD po uspehu OE	Povpr.	osebni doh.
									november nov. 1965 1966	
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
Topilnica	254	38.884			224.422,45	138.866,12	7.707,00	34.456,53	43.392,80	836,21	883,55
Livarna	474	78.641	1.163	400.207,68	240.483,72	13.347,00	62.057,66	84.319,30	809,79	844,32
Valjarna	301	48.297	170	253.192,17	149.540,30	8.299,00	36.020,38	59.332,49	792,36	841,17
Kovačnica	225	36.524	32	195.583,50	117,138.05	6.501,00	27.516,28	44.428,17	831,07	869,26
Meh. obdel.	539	97.415	1.333	493.208,59	289.639,71	15.992,00	70.904,97	116.671,91	753,38	831,72
Term. obdel. 60		10.120	—	50.491,80	31.281,41	1.736,00	6.850,57	10.623,82	797,40	841,53
Vzmetarna	83	13.345	202	67.586,07	41.986,41	2.330.00	9.591,52	13.678,14	753,07	814,29
Jeklo vlek	39	6.874	12	29.282,76	17.054,78	947,00	4.529,20	6.751,78	647,74	750,84
Energ. obrati 118		19.047	2	98.285,42	61.253,39	3.347,00	13.986,51	19.698,52	786,20	832,93
Stroj. rem.	205	35.341	72	174.518,55	105.346,86	5.847,00	25.935,99	37.388,70	817,63	851,31
Elektrorem.	109	18.158	62	92.346,98	55.728,68	3.093,00	14.908,37	18.616,93	812,04	847,22
Gradb. rem.	63	10.166	65	51.007,95	31.320,14	1.738,00	7.811,64	10.138,17	772,48	809,65
Promet	110	17.625	316	91.336,30	59.737,51	3.315,00	15.905,19	12.378,60	762,26	830,33
OTKR	217	34.779	111	178.165,68	106.173,32	5.893,00	26.210,77	39.888,59	796,34	821,04
Uprava	379	61.616	321	309.462,78	180.484,98	9.966,00	49.403,57	69.608,23	787,47	816,52
PODJETJE	3.230	526.832	3.861	2,709.098,68	1,626.035,38	90.058,00	406.089,15	586.916,15	791,14	838,73
šino obratnih sredstev morali povečati oziroma iz sredstev, ki nam bodo ostala po zaključnem računu iz letošnjega leta na razpolago, oddvojiti del v obratna sredstva.
Pri razpravi o predlogu statuta naše železarne je bilo v utemeljitvi povedano, da bi na podlagi zakonskih predpisov morali v podjetju izvršiti dopolnitve statuta. Ker pa so bile na veljavni statut nekatere pripombe in predlogi za njegovo dopolnitev, je bilo zato odločeno, da se v podjetju namesto dopolnitev izdela nov predlog statuta. Preden se je pristopilo k izdelavi predloga, so bili organizirani diskusijski večeri, katerih namen je bil, da bi se že predhodno dogovorili in izoblikovali predloge, ki naj bi jih vseboval novi statut. Na podlagi izoblikovanih mnenj in ob upoštevanju zakonskih predpisov je bil nato izdelan predlog statuta, ki je bil posredovan v razpravo članom delovne skupnosti. Na podlagi pripomb in dodatnih predlogov, ki so jih dostavili obrati in sindikalne podružnice, je komisija pripravila dopolnjeni predlog statuta. Pri tem predlogu se je delno ob upoštevanju pripomb, delno pa na podlagi razprav s strokovnimi delavci s tega področja prišlo do zaključka, da so iz prejšnjega besedila črtani posamezni členi, katerih vsebina je določena že s samimi zakonskimi predpisi ter temu ustrezno dopolnjena tudi besedila nekaterih ostalih členov. Tako dopolnjeni predlog je bil nato posredovan v razpravo in odločanje DSP.
Posebnih pripomb na tako izpopolnjeni predlog statuta člani delavskega sveta niso imeli, bila pa je pripomba na 17. člen, ki obravnava organizacijo in razdelitev podjetja na sektorje in oddelke in na tisti del statuta, v katerem je govor o organih upravljanja v sklopih obratov. Pripomba je bila v tem, da naj bi delavski svet odločil, ali zadržimo predlagane organe upravljanja v sklopih obratov ali pa jih ukinemo in imamo ponovno v vseh obratih obratne delavske svete. Na dane pripombe je bilo povedano, da bi mogoče morali postaviti vprašanje, kako bomo našo decentralizacijo samoupravljanja izvajali v bodoče. O tem je bilo že več sestankov, so pa mnenja o tem vprašanju še precej deljena. Razčiščenju tega vprašanja naj bi pripomogla predavanja, ki jih bodo imeli naslednji mesec na Ravnah za to strokovno in ekonomsko dovolj sposobni ljudje. Prav bo, da v naslednjih mesecih to vprašanje poskušamo razčistiti in si ustvariti take koncepte, ki bodo za naše pogoje gospodarjenja in organizacijo podjetja tudi sprejemljivi. Zato bi, kadar razpravljamo o delavskih svetih v naših nižjih organih, morali ločiti dve stvari. Eno je sklop obratov, drugo pa je vprašanje samostojnih obračunov obratov. Je pa to vprašanje, ki ga bomo morali intenzivneje obravnavati in odkrito razpravljati o našem internem prelivanju sredstev med posameznimi
obrati. Poudarjeno je bilo, da verjetno ne bi bilo prav, da v sedaj za nas izredno resnem času iščemo načine, kako bomo razdelili našo delovno skupnost, namesto da bi se dogovorili, kaj storiti in ukreniti, da dosežemo večjo intenzivnost gospodarjenja. Sigurno je, da bi v sedanjih razmerah z razdeljevanjem na večje število samostojnih enot s samostojnimi organi ne vpeljali večje ustvarjalnosti, nasprotno bi v določeni meri skalili naše notranje odnose, kar pa gotovo ni namen. Po podanih pojasnilih so člani delavskega sveta osvojili predlog in stališča, ki jih je predložila komisija za izdelavo statuta.
Na ostale predloge, ki so bili predloženi v razpravo delavskemu svetu podjetja, ni bilo posebnih pripomb in je te delavski svet, kot so bili predloženi, v glavnem sprejel in odobril. Pri predlogu za dopolnitev pravilnika o delitvi OD in pravilnika o dodatku za letni dopust je bilo povedano, da se spremembe predlagajo zaradi tega, ker so na sedanji obračun letnega dopusta zaradi nihanja OD v tem' obdobju bile pogoste pripombe, in da se bo s tem predlogom to odpravilo. Sprememba nadomestila za čas rednega letnega dopusta pa je potrebna tudi zaradi tega, ker je DS sprejel dopolnitev pravilnika o dodatku za letni dopust, tako da so tudi delavci, ki se med letom zaposlijo v železarni in je bilo to z njimi predhodno dogovorjeno, upravičeni na dodatek za letni dopust. Ker pa ti predhodno v železarni niso bili zaposleni, je bilo določiti merila, po katerih se izračuna osnova za obračun dodatka za letni dopust.
Ob predlaganih dopolnitvah pravilnika o delitvi osebnega dohodka je delavski svet razpravljal tudi o ukrepih, ki jih je na predlog komisije za osebne dohodke in oddelka za študij dela posredoval upravni odbor v zvezi s spremembo ocene dela in delovnih mest. V obrazložitvi predlaganih ukrepov je bilo povedano, da je v podjetju zaradi stagnacije OD, ki je nastala kot posledica nedoseganja proizvodnega plana in realizacije, vedno več zahtev za spremembo ocen delovnega mesta s stalno oceno in spremembo ocene dela. Zahteve so sicer razumljive, ker je bolj enostavno prerazdeliti ustvarjeni del OD, kot pa povečati njegov skupni global. Pri taki prerazdelitvi pa imajo korist samo tisti, ki se jim ocena dela ali delovnega mesta izboljša na škodo ostalih, medtem ko imajo pri povečanju skupnega glo-bala OD enakomerno korist vsi zaposleni. Vsaka parcialna odstopanja od sedanje ocene bi zato nujno sprožila vedno več zahtev po spremembah, posebno še, ker se večina zaveda, da je večanje globala OD vezano z napori vseh pri premagovanju tržnih razmer, ki so nastale z reformo.
Po predlogih in materialu, ki je bil predmet
razprave na zasedanjih v mesecu decembru, je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
— potrdi se plan proizvodnje za leto 1967. Plan ostane v absolutnih številkah obsega proizvodnje nespremenjen, menjajo pa se v livarni odnosi po posameznih proizvodnih agregatih;
— potrdi se plan, realizacije za leto 1967. Obseg eksterne realizacije ostane nespremenjen, zamenja pa se plan interne realizacije za kovačnico, zaradi česar se zniža interna realizacija podjetja od 232,452.000 na 227,930.000 in skupna realizacija od 532,452.000 na 527,930.000 novih dinarjev;
— dopolni se plan števila zaposlenih za leto 1967 in se število zaposlenih poveča od predlaganih 3215 na 3220;
— potrdi se plan izvoza za leto 1967 v višini
2,350.000	dolarjev;
— odobrijo se osnove za izračun obresti od poslovnega sklada med 114. in 117. panogo. Odstotek, ki je osnova za obračun obresti, se določi v višini 86,83% za 114. panogo in 13,62% za 117. panogo;
— na predlog komisije za osnovna sredstva so bile odobrene predlagane spremembe na osnovnih sredstvih in planu amortizacije za nadomestitev osnovnih sredstev v letošnjem letu. Ker predpisi v zvezi z revalorizacijo osnovnih sredstev še niso izdani in ni mogoče določiti odstotka sredstev, potrebnih za investicijsko vzdrževanje v letu 1967, je bil na predlog komisije za osnovna sredstva za leto 1967 določen za investicijsko vzdrževanje znesek 12 milijonov novih dinarjev. Potem ko bo znana stopnja za določitev sredstev investicijskega vzdrževanja, bo na podlagi določene vsote izračunan odstotek;
— odobri se izbris predkupnih pravic za odkup stanovanjskih hiš od v železarni zaposlenih delavcev, ki jim je bilo za gradnjo stanovanjskih hiš brezplačno dodeljeno v uživanje zemljišče ali jim je podjetje sicer drugače pomagalo pri gradnji stanovanj;
— odobreno je bilo, da naša železarna SGB v Ljubljani na podlagi pogodbe o vročanju sredstev na račun naslednjega leta že letos vroči 200 milijonov S din pod pogoji, določenimi v pogodbi za vročitev sredstev;
— razveljavi se sklep upravnega odbora, da se eno izmed stanovanj, ki smo ga v gramoznici dobili na razpolago od skupščine občine Ravne na Koroškem, dd na razpolago zdravstvenemu domu, in sklenjeno, da stanovanja, ki smo jih po pogodbi odkupili od stanovanjskega podjetja ali jih drugače dobili na razpolago v gramoznici, razdeli naša stanovanjska komisija za potrebe zaposlenih v železarni;
— ob informaciji, da je za prodajo nekaterih naših stanovanj že bila razpisana licitacija, in vprašanjih, ki so se pojavila v zvezi z razpisom, je bilo sklenjeno:
stanovanja, za katera je razpisana prodaja in za nakup katerih so se prijavili sedanji nosilci stanovanjskih pravic, se lahko prodajo le po revalorizaciji vrednosti stanovanja in naša železarna ne bo krila razlike med doseženo prodajno ceno in revalorizirano vrednostjo stanovanja;
— odobri se, da naša železarna na razstavi »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi«, ki je v Slovenjem Gradcu, odkupi najboljše ocenjeno delo domačega slikarja;
— potrdi se statut naše železarne z naslednjimi dopolnitvami:
a) v vseh členih, kjer je uporabljena beseda »delovna organizacija«, se ta zamenja z besedo »podjetje«,
b) v vseh členih, kjer je uporabljena beseda »samoupravni akti«, se zamenja z besedo »normativni akti«,
c) pri poglavju »organizacija podjetja« je povsod, kjer je možno, izpustiti besedo »služba« in jo zamenjati z besedo »oddelek« ali »odsek«,
d) v 1. odstavku 13. člena je dodati besedilo »v roku 30 dni od dneva, ko je predlog sprejel«, tako da se 1. odstavek citiranega člena pravilno glasi: »Organ, pristojen za ureditev zadeve, mora predlagatelju pismeno sporočiti odgovor v roku 30 dni od dneva, ko je predlog sprejel«,
e) v 10. členu je dodati določilo, da se pri organizacijski razdelitvi podjetja uporablja vsakokrat veljavna organizacijska shema podjetja,
f) v 163. členu je dodati določilo, da je razlog za prenehanje dela proti volji delavca podan tudi, če se na delovno mesto, ki ga zaseda, lahko zaposli delavec z večjo produktivnostjo, prizadevnostjo in strokovno sposobnostjo, tako da se člen pravilno glasi: »Razlog za prenehanje dela proti volji delavca v železarni je podan tudi, če delovna sposobnost delavca ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta, na katerem dela, ali se lahko zaposli delavec z večjo produktivnostjo, prizadevnostjo in strokovno sposobnostjo in ni možnosti, da bi se ga razporedilo na drugo delovno mesto, na katerem bi po svoji delovni sposobnosti lahko zadovoljeval zahtevam«,
g) v 166. členu je dodati določilo, da se za delavca, ki je bil odstranjen iz podjetja zaradi tega, ker ni uporabljal predpisanih zaščitnih sredstev ali je prišel na delo v vinjenem stanju, šteje, da ni prišel na delo oziroma je brez predhodnega opravičila izostal z dela;
— na predlog komisije za osnovna sredstva je bilo odobreno, da se iz osnovnih sredstev stanovanjskega podjetja Ravne na Koroškem brez povračila protivrednosti prenesejo nazaj na železarno: gasilski dom, samski dom na Ce-čovju, internat učencev v gospodarstvu in stanovanjska hiša z garažo, Gozdna pot 12. Upravljanje s prenesenimi zgradbami prevzame komunalni oddelek železarne, knjigovodske posle pa tov. Anton Rutar;
— na predlog komisije za osnovna sredstva je delavski svet odobril odkup stanovanjske hiše v Dobji vasi št. 28;
— na predlog komisije za osnovna sredstva je bila odobrena sprememba plana amortizacije za nadomestitev osnovnih sredstev v letošnjem letu;
— na predlog komisije za osebne dohodke je bilo odobreno:
a) čl. 36 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov se dopolni in glasi: »Za dneve letnega dopusta in izrednega dopusta gre delavcem nadomestilo OD v višini povprečnih OD, ki so ga prejemali za redni delovni čas v zadnjih treh mesecih pred mesecem, v katerem so nastopili letni dopust. Povprečni OD se izračuna na osnovi doseženih OD, izračunanih na osnovi enot analitične ocene za delavce s stalno oceno in na osnovi enot, doseženih po ceniku ter vrednosti enote«,
b) v čl. 13 premijskega pravilnika se v 2. odstavku tč. 2 črta besedilo »če premija ni zajeta v povprečku«, in doda nova 3. točka, ki se glasi: »za čas rednega in izrednega dopusta«,
c) v pravilniku o dodatku za letni dopust se dopolni besedilo 2. odstavka 5. člena, ki se glasi: »Dodatek za letni dopust aktivnih delavcev je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz dodatka, ki je konstanten in je za vse enak, in dodatka, ki je odvisen od višine OD delavca. Višina konstantnega dela je 110 N din, od OD odvisen del pa znaša 30 % od povprečno izplačanih OD delavca v zadnjem četrtletju pre-
teklega leta. Za delavce, ki na novo prihajajo v železarno in ši pridobe pravico do letnega dopusta, se odvisni del OD izračuna na osnovi izplačanega OD, ki ga je prizadeti prejel v prvih treh mesecih zaposlitve«;
*— dopolni se besedilo 6. člena že navedenega pravilnika, in se glasi: »Dodatek za letni dopust se delavcu izplača pred nastopom dopusta. Dodatek za letni dopust se izplačuje enkrat mesečno, in to vsakega 15. v mesecu poleg rednega izplačila OD. Prijave za dopust zbirajo obratni obračuni in jih dostavijo oddelku za obračun OD najpozneje do 28. v mesecu. Ce delavec prijavljenega dopusta ne izkoristi, dodatek za dopust pa mu je bil že izplačan, se izplačani dodatek naslednji mesec odtegne«;
— potrdijo se predlagani ukrepi UO, nanašajoči se na spremembo ocene dela in delovnih mest, in se sklene:
a) da se novo odprta delovna mesta in dela ocenjujejo po istih zahtevah in z istimi merili kot sedaj ocenjena,
b) da se nobeno do sedaj ocenjeno delovno mesto in delo ne spreminja parcialno,
c) da se k novi ocenitvi pristopi po predhodno dobro izvršenih pripravah,
d) ukrepi in omejitve veljajo za dobo šestih mesecev, v tem času pa je pripraviti predloge za morebitne spremembe ocen;
— potrdi se kontinuirani popis zalog materiala razreda III in odobri, da se ugotovljeni viški v znesku 6153,70 N din knjižijo v dobro izrednim dohodkom in manjki v znesku 6242,86 N din v breme izrednim izdatkom;
— na predlog komercialnega sektorja sta bili odobreni bonifikaciji firmi »Stalexport« v Ka-tovvicah v znesku 479,97 S kot naša obveznost za nastale stroške prevoza reklamiranega blaga in firmi »Centrozap« Katowice v znesku 413,40 ,f na račun zamudnih obresti za nepravočasne dobave naročenih odlitkov po pogodbi iz leta 1965;
— na predlog komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in za izrekanje ukrepov je bil zaradi kršitve delovnih dolžnosti izključen iz naše železarne tov. Valentin Čas, zaposlen v topilnici;
— predlog komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in za izrekanje ukrepov za izključitev iz železarne tov. Albina Kotnika je delavski svet odobril. Upoštevajoč njegove družinske in socialne razmere pa je sklenil, da tov. Albin Kotnik ostane še nadalje zaposlen v naši železarni. Kolikor bo v naslednjem obdobju šestih mesecev ponovno kršil delovne dolžnosti, se ob prvi kršitvi delovnih dolžnosti i'i'«’i«vi sprejeti sklep in se ga izključi iz železarne.
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
4232 Slovenska kemijska nomenklatura 1966
4233	Bertoncelj Ivan, Programiranje seminarjev in tečajev 1966
3587/54 Janez Žvokelj, Jekla za nizke temperature 1966
4234/1 Praktične metode i tehnike za organizirano i racionalno rukovo-denje pogonom 1965
4235/III Kako organizirati i koristiti mate-rijalnu dokumentaciju u pripremi rada 1965
4235/11	Racionalni sistemi označavanja
dokumentacije pripreme rada 1965
4237/IV Praktični postupci i metode kod izrade priručnog kataloga standardnih vremena pripreme rada 1966
4238	Priručnik za primenu osnovnog zakona o radnim odnosima 1966
4239 Domainko Dragutin, Ekonomika i organizacija proizvodnje u industrijskim poduzečima 1965
4240	Starenje proizvodnih Strojeva, smanjenje njihove proizvodne moči i problem otpisa nabavne vri-jednosti 1966
4241	Egon Zakrajšek,	Programiranje
v ALGOLU 1966
3658/66 Stevan Kukoleča, Organizacija proizvodnje 1966
4242	Kiinzi Hans, W.	Krelle, Nicht-
lineare Programmierung 1962
4243	Marinček Borut, Stoff und War-meumsatz metallurgischer Vor-gange 1964
4244	Dantzig George,	Lineare Pro-
grammierung und Erweiterungen 1966
4245	Rohren Taschen-Tabelle 1964’
4246	Scheer Leopold, Was ist Stahl 1962
4247	V. Simonovič, V.	Krunič, Sistem
automatskog programiranja Auto--et	ccd	III	1964
Bo dež ali sneg?
Svoje delo so vgradili v železarno
30-letni jubilanti v letu 1966
Inž. Franjo Mahorčič se je rodil 23. novembra 1911 v Sežani. Italijanska okupacija mu je onemogočila šolanje v materinščini, zato je obiskoval gimnazijo in univerzo v Ljubljani ter 1. 1936 diplomiral za inženirja kemije.
Zaradi gospodarske krize ni bilo mogoče takoj dobiti zaposlitve, kapitalisti pa so dajali prednost svojim ljudem. Prvo službo je mladi inženir nastopil v usnjarni v Mariboru, kjer pa se strokovno ni mogel izpopolnjevati, zato je 1. 1937 prosil za delo v ravenski železarni in ga je dobil marca 1938.
Takrat v Jugoslaviji še ni bilo metalurške fakultete, zato se je precej kemikov preusmerilo na »kuhanje« jekla; med te se je uvrstil tudi inž. Mahorčič. Po krajši specializaciji pri Bohlerju je 1. 1939 začel delati pri popravljeni SM peči, 'ko so po 22 letih na Ravnah spet začeli »kuhati« jeklo. V začetku je bil za vse sam, od laboranta v kemijskem in mehanskem laboratoriju do inženirja v topilnici in livarni, pa tudi pisarniška dela je moral opravljati.
Na tem delovnem mestu je doživel okupacijo in ostal v železarni zaradi pomanjkanja strokovnega kadra vse do odhoda v NOV avgusta 1944. Večinoma je deloval na koroškem področju od Javorja do Borovelj, v začetku kot član okrajnega in končno pokrajinskega odbora OF za Koroško.
Po osvoboditvi ga je ministrstvo za industrijo in rudarstvo postavilo za »delegata v jeklarni na Ravnah« dne 25. maja 1945. To funkcijo je opravljal do marca 1946, iko je bil postavljen za tehniškega direk-itorja in ostal na tem položaju do danes.
Ves čas je tesno sodeloval pri načrtovanju in razvoju podjetja in bil odlikovan z redom dela II. stopnje.
Smiljan Favai se je rodil 21. julija 1914 v Ljubljani. Po maturi mladi elektrotehnik zaradi splošne krize ni mogel dobiti službe. L. 1936 se je zaposlil v železarni, vendar je dve leti delal v obratnem knjigovodstvu. Šele ko so začeli graditi daljnovod iz Velenja v Žerjav in so v železarni začeli računati, da se bodo priključili nanj, je bil premeščen v elektro obrat, kjer je ostal vse do 1. 1954, ko se je obseg dela tako povečal, da so obrat razdelili na šibki in jaki tok, ter je prevzel šibkega. L. 1955 je prevzel dolžnost glavnega energetika železarne Ravne in opravlja to službo še danes.
Tudi v prostem času ostaja pri svoji stroki, saj se ukvarja z radioamaterstvom že od gimnazijskih let naprej; bil je dolgo predsednik ravenskega radioamaterskega ikluba »Malgaj«. Predvsem ga zanima gradnja aparatur, njihova solidnost in estetski videz, sicer pa študij novitet v elektrotehniški literaturi izpolnjuje še preostale proste ure, tako da je njegovo življenje res dobesedno posvečeno elektrotehniki.
Anton Radušnik je bil rojen 3. januarja 1919 na Ravnah fabriškemu delavcu. Po končani osnovni šoli se je izučil za ključavničarja ter se 1. 1936 zaposlil v železarni kot strugar.
Inž. Franjo Mahorčič
Smiljan Favaj
Anton Radušnik
Franc Gradišnik
Logar
Med okupacijo ga je ves čas preganjal gestapo, ga zaprl 1. 1941 in 1942 ter ga končno v začetku 1. 1944 odgnal v celovške zapore, od tam pa v Dachau, kjer je ostal do osvoboditve.
Po vrnitvi se je spet zaposlil v železarni, končal v letih 1946—1948 rudarsko fuži-nar9ko nadzorniško šolo v Ljubljani, delal nato v kovačnici ter pri prvi 1,5-t elektro ipeči na Ravnah. Leta 1951 je postal obra-tovodja valjarne, od 1. 1964 pa je vodja proizvodnje v valjarni.
Mož, ki je v času svoje zaposlitve v železarni opravljal dela čistilca, ključavničarja, strugarja in valjarja, je bil 1. 1961 odlikovan z redom dela s srebrnim vencem.
Franc Gradišnik se je rodil 23. oktobra 1910 na Navrškem vrhu. Dedi je bil še kmet, oče je delal v železarni. Po končani osnovni šoli se je izučil mizarstva pri starem Ledineku in končal nedeljsko obrtno šolo. Leta 1936 se je zaposlil v železarni in razen nekaj prvih mesecev ves čas delal v modelni mizarni, od 1. 1956 naprej pa je njen vodja.
V društvih dela že od 1. 1927 naprej, ko se je v takratnem pomočniškem društvu tolkel za 8-urni delavnik, ker so v obrti takrat še redno delali po 12 ur na dan. Prav tako je že takrat sodeloval pri prosvetnih društvih in nastopal na odru, do danes pa je ostal zvest prostovoljnemu gasilskemu društvu, ves čas opravljal najrazličnejše funkcije, od 1. 1952 pa je predsednik gasilskega društva v železarni.
Bogato življenje, da zmanjkuje časa za vse, kar bi človek rad opravil, ker ga nenehno ženejo termini, in je človek vesel, če opravlja delo v redu — in Gradišnik ga!
Ivan Logar se je rodil 5. julija 1916 v Stražišču fabriškemu delavcu. Osnovno šolo je končal na Ravnah, potem je do 18. leta delal na kmetih kot hlapec. L. 1935 se je zaposlil v železarni, odšel k vojakom in se vrnil. Delal je v stari livarni, pri martinovki, v livni jami. Hudo je bilo takrat delo, ko je bilo treba vse opraviti z rokami — na pripravi vložka dvigati težke kose, izpraznjevati kalupe z rokami. Kadar ni bilo v obratu dosti dela, je bilo treba pomagati zunaj kje. Nakladali so ingote za valjarno; po trije, štirje so prijeli in — ho-ruk! Kako vse drugače in lažje je danes!
Do 1. 1954 je delal v livni jami, potem so odpovedale noge in premestili so ga v žarilnico. Družino si je ustvaril, 6 otrok vzgojil, skoraj vse že spravil h kruhu in dober delavec je — upravičeno ponosen na svoje delo.
Franc Svetina se je rodil na Ravnah 29. januarja 1919. Po končani osnovni šoli se je že s petnajstimi leti zaposlil v železarni. Kot jugoslovanski vojak je prišel v ujetništvo. Celje — Volšperk — Neu-brandenburg so bile postaje do 1. 1942, ko je zaradi pomanjkanja delavcev smel spet na Ravne v železarno k stružnici.
Od takrat naprej je ves čas neprekinjeno na svojem delovnem mestu. Vesten in natančen, marljiv in skrben, kakršen mora biti človek pri odgovornem delu tekoče kontrole.
Ivan
Najmlajši letošnji »zlati« jubilant se v prostem času ukvarja s snemanjem na magnetofon, je tudi v tej dejavnosti dosegel mojstrstvo in ustvaril bogato zbirko pesmi in glasov, med katerimi mu je najdražji materin.
Filip Pongrac se je rodil 4. maja 1907. ■leta tesarju v Kotljah. Pet otrok je bilo pri hiši, zato je po osnovni šoli odšel služit na Pirkhof kot pastir in mali hlapec. Za 11 mesecev je dobil delo v železarni kot vajenec v livarni, potem je zaradi pomanjkanja dela moral spet na kmete, kjer je delal kot hlapec in tesar.
Leta 1937 se je spet zaposlil v železarni, najprej v livarni, nato v martinarni in spet v livarni ter bil 1. 1955 kot prvi moški zaposlen v lakirnici kot pleskar modelov.
Medtem se je poročil pa ovdovel in se naselil v samskem domu, skromen in tih in dober delavec, ki ga imajo predstojniki in sodelavci radi.
Ivan Paradiž se je rodil 30. maja 1910 v Dobji vasi bajtarju; oče mu je padel v I. svetovni vojski. Osnovno šolo je končal na Prevaljah, potem je delal na kmetih in v gozdu, se 1. 1929 za šest mesecev zaposlil v železarni, bil odpuščen in pomagal na Prevaljah regulirati Mežo, odslužil vojake in se končno v začetku 1. 1937 spet zaposlil v železarni.
Najprej je bil 3 leta na postaji nakladalec, potem do 1. 1966 ves čas ponovčar v topilnici, ko se je martinovka začasno ustavila in je bil prestavljen v livarno k sušenju peska.
Od petih otrok je tri že spravil h kruhu. V prostem času hodi na kmete pomagat, da bo še ostala dva. In rine skozi življenje brez pritožb.
Ivan Dretnik (bolj znan kot Bajtni An-ea) se je rodil 3. aprila 1917 najmlajši Ajn-žikovi hčerki na Tolstem vrhu. Osnovno šolo je končal na Ravnah in se izučil pri Flajmišu. Od 7. ure zjutraj do 7. zvečer je trajal uk vsak dan. Leta 1935 se je zaposlil v železarni kot strugar v mehanični, od 1. 1963 pa je v valjarni.
Bil je eden najboljših strugarjev v mehanični, priden delavec, ki ga lahko uporabijo za vsa dela.
Pa dober pevec in igralec je bil, dvajset let član ravenske godbe na pihala. Svojo partijo je sestavil in igral na več kot 100 ovsetih od meje do Velenja. Tak strokovnjak je, da mu nosijo instrumente v popravilo od Mežice do Mute, in vesel je rad in ljudje ga imajo radi.
Mihael Gradišnik se je rodil 6. septembra 1913 na Brdinjah kotlarskemu mojstru, zaposlenemu v železarni. Osnovno šolo je obiskoval v Kotljah in na Ravnah. Od 1. 1929 do 1931 je delal v železarni v strojnem remontu, nato je bil zaradi pomanjkanja dela odpuščen. Ponovno se je zaposlil v železarni 1. 1936 in delal do
1.	1944, ko je odšel v partizane v zahodno koroški odred, po osvoboditvi pa se je vrnil v železarno.
25 let je delal v kotlarni, pri generatorjih in na omrežju. Zaradi bolezni je zdaj zaposlen pri kompresorjih kot strojnik. Predstojniki ga hvalijo kot dobrega delavca, vestnega pri delu in zanesljivega, kakor ta odgovorna služba tudi zahteva. Na črti železarna — dom mu teče življenje.
k. r.
Franc Svetina
Filip Pongrac
mWi
\'t'
Ivan Paradiž
Ivan Dretnik
,
Mihael Gradišnik
Starati se začnemo takrat, ko vidimo v delu vedno manj zabave, v zabavi pa vedno več dela.
KULTURNA KRONIKA
December glede kulturnih prireditev ni bil dosti manj razgiban od novembra. Med njimi gre po pomenu za kraj prvo mesto občnemu zboru Kulturno prosvetnega društva Prežihov Voranc, ker je tak zbor prav poklican za to, da določi smer in obseg organiziranega kulturnega življenja v neki skupnosti.
Čeprav bo o občnem zboru obširno poročal Koroški fužinar v svoji 1. številki, zabeležimo že tu osnovne značilnosti: podpovprečno majhen obisk, skrbni referati, skromna diskusija, ki se je večinoma vrtela okrog novih stolov in garderob v Titovem domu, nekoliko o novih prostorih glasbene šole, nič pa skoraj ni bilo povedanega o bistvu kulture in umetnosti v našem času, nič o iskanju našega odnosa do nje. Zato pa je izzvenel občni zbor nadvse pošteno in iskreno, namreč: »Toliko smo sposobni narediti, več pa ne, zakaj torej velike besede?«
Ta realizem ob pametni politiki organiziranja gostovanj tujih ansamblov pri nas, ob nadaljnji gorečnosti nekaterih vodij sekcij ter morda bližje sodelovanje društva z delavsko univerzo so porok za enako uspešno delo v prihodnji sezoni.
Sicer pa se je mesec začel z zabavno glasbenim večerom 8. razreda dijakov celovške gimnazije. Čeravno fantje niso pokazali velikega mojstrstva ne v petju nu v igri (najbolj še s tamburicami), pa je bilo v njihovem nastopu vendarle toliko svežega in pogumnega, da so osvojili občinstvo, ki je vsaj eno stvar zanesljivo spoznalo — tako pestrega sporeda en naš razred ne bi zlepa spravil skupaj.
ZMS je priredila v Titovem domu javno radijsko oddajo »Spoznavajmo svet in domovino«, na kateri so se naši mladinci pomerili z ustrezno ekipo iz Črnomlja. Ne glede na minimalen poraz naših je treba takšno prizadevnost samo pohvaliti.
Ravenski in prevaljski oktet sta gostovala v Pliberku. O tem, kako je bilo, ko so brez vsakih prejšnjih vaj nazadnje stopili skupaj in zapeli pevci z naše in avstrijske strani, bo morda kaj več napisal inž. Sipek v Koroškem fužinarju.
Trije Ravenčani — Tatjana Rozina, učiteljica likovnega pouka na osnovni šoli, Franc Janže in naš Franc Boštjan so se udeležili razstave slikarjev-amaterjev, ki so jo priredili v Črni tamkajšnje kultur-no-prosvetno društvo, ZMS in turistično društvo. Boštjan je prejel prvo nagrado, Rozinova pa nagrado za vsa razstavljena dela.
Boštjan sodeluje z risbo »Sledovi vojne« na veliki slovenjgraški razstavi.
n. r.
Oglas
V londonskem Timesu se je lani pojavil naslednji oglas:
»Ob praznovanju stoletnice našega podjetja prirejamo prvič v zgodovini njegovega obstoja razprodajo. Izkoristite ugodno priložnost. Naslednja razprodaja bo šele leta 2066. Brigg & Sons, London, St. James Street.«
JUBILANTI DELA V LETU 1966
Obrati		Delavci			Delavke	
	10 let	20 let	30 let	10 let	20 let	30 let
JEKLARNA						
Topilnica	6	8	1	—	—	—
Livarna	9	9	—	—	2	—
Mod. mizarna	2	2	2	—	—	—
Čistilnica	10	3	—	—	—	—
PDJ	3	—	—	—	—	—
Obračun jeki.	—	—	—	1	—	—
Skupaj :	30	22	3	1	2	—
TPO						
Valjarna	8	10	2	—	—	—
Kladivarna	8	5	1	—	—	—
PD TPO	1	1	—	—	—	—
Termična obdelava	1	1	—	—	—	—
Skupaj :	18	17	3	—	—	—
SKLOP MEH. OBR.						
Mehanska obdelovalnica	18	18	1	2	1	—
PDM	1	—	—	—	—	—
Obračun MD	—	1	—	1	—	—
Tajništvo MD	—	—	—	—	1	—
Vzmetarna	2	2	—	—	—	—
Skupaj:	21	21	1	3	2	—
VZDRŽ. ENERG. OBR.						
Konstrukcijski biro	3	—	—	—	—	—
ENERG. OBRATI	6	1	2	—	—	—
VZDRŽEVALNI OBR.						
Strojni remont	6	3	—	—	—	—
Elektro remont	4	1	—	—	—	—
Gradbeni remont	2	3	—	—	—	—
Promet	5	2	—	—	—	—
PD vzdrž.	—	1	—	—	—	—
Skupaj:	26	11	2	—	—	—
OTKR	8	5	—	3	—	—
UPRAVA	5	9	1	11	1	—
Vsega:	108	85	10	18	5	—
Brezposelnost mladine na Ravnah
(Diskusija na konferenci občinskega komiteja ZMS Ravne)
Dovolite, da se na kratko dotaknem najbolj perečega problema, ki tare naš aktiv že več let. Ni težko ugotoviti, da je bistvo tega problema brezposelnost mladine, ki je vključena v mestnem aktivu. Skoraj ni sestanka, na katerem ne bi prišli na površje problemi in težave brezposelnosti mladincev. Da je problem velik, nam pokaže že to, da je ena tretjina mladincev oziroma mladink brez zaposlitve. Po večini smo to dekleta s končano administrativno šolo, nekaj nas pa je tudi brez šolske izobrazbe oziroma samo z osnovnošolsko izobrazbo. Posebno težko je za nas mlada dekleta, saj ni v celi občini takega podjetja, kjer bi se lahko stalno zaposlile. Če pa je že kje kakšno delo, ki bi ga lahko opravljala tudi mlada dekleta, gre to mimo nas in niti ne vemo, da smo potrebne, dokler ni mesto že zasedeno. Na primer v domu telesne kulture so odprli bife, v katerem sta nameščeni dve dobro situirani poročeni ženi. Ali pa drug primer, ko dobi situirana žena službo honorarne knjigovodkinje na
Smučarski koči. Tudi takšno delo bi lahko opravljala ena izmed nezaposlenih deklet. Lahko bi našteli še veliko primerov, kjer bi lahko našli mladi ljudje svoj kruh in dobrine, ki smo jih potrebni prav sedaj, ko se hočemo osamosvojiti in prenehati biti v breme staršem. Včasih nam starejši ljudje svetujejo, naj se zaposlimo kot gospodinjske pomočnice. Mislim, da si s temi nasveti mečemo pesek v oči. Saj smo pripravljene tudi za to delo, pa kaj pomaga, ko nas pa nočejo vzeti z izgovorom, češ premlada si še, ne znaš tako gospodinjiti kot druge, bolj izučene ženske. Morda to le ne drži popolnoma. Saj včasih zveš za mesto gospodinjske pomočnice, kaj pa pomaga, ko pa te že prej odslovijo, preden zvejo, ali res ne znaš gospodinjiti, samo zato, ker zvejo ali pa preprosto vidijo, da je dekle še mlado.
Seveda tisti, ki sprejme žensko v službo, kakršna je ta, pričakuje od nje največ, kar izmore, saj se dobro zaveda, da mora plačati socialno zavarovanje, kar pa ni tako
malo, zato ni čudno, da zelo upada povpraševanje po gospodinjskih pomočnicah.
Rada bi se na kratko dotaknila vprašanja življenjskih razmer, v katerih živimo. Ne morem trditi, da nas starši ne razumejo, ko jih prosimo za denar, brez katerega človek ne more živeti. Dejstvo pa je tudi, da komaj čakajo, da bi jih razbremenili in da bi se osamosvojili. Prav me, dekleta, občutimo pomanjkanje denarja, kadar je treba obiskati zdravnika. Ker nismo zaposlene in niti več šoloobvezne, tudi ne socialno zavarovane, zato tudi nismo deležne ugodnosti, ki jih imajo ostali člani naše socialistične družbe. Primer:	pred
kratkim je neko mladinko začel boleti zob. Vsi vemo, kaj se pravi trpeti zaradi zoba. Ko sem jo vprašala, zakaj ne gre k zdravniku, mi je dejala, da nima denarja pa tudi doma so na tesnem in se boji prositi za denar. Mimogrede naj omenim tudi to, da je prav ta mladinka z zobobolom prišla na mladinski sestanek. Vprašam se, ali je to pravilno? Ali moramo res že zdaj spoznati dejstvo, da je merilo za srečo denar? Saj nismo črnogledi. Kljub temu da bi si lahko prizadeta dejala: »Zakaj bi pa še hodila na sestanke, saj me ne bo zob nič manj bolel, pa tudi pomagati mi ne morejo,« je prišla. Torej imamo tudi mladi zavest in čutimo hvaležnost do družbe, obenem pa tudi od nje pričakujemo razumevanje, da tako ne gre naprej. Iz dneva v dan nas je več, ki nimamo zaposlitve. Lahko trdim, da prav to naraščanje nezaposlenih v občini lahko privede do družbenih problemov. Nekateri mladi živijo v upanju, da se bo le našla rešitev za to stanje, drugi pa se začenjajo vdajati negativnim vplivom, ki počasi odnašajo od miadih vse dobro in v njih se nabirajo negativnosti. Seveda se negativni pojavi takoj zabodejo v oči starejših ljudi, ki potem trdijo: »Mladina je pokvarjena, le poglejte jo, kaj dela!« Nočejo se pa zavedati, da je morda vzrok za to pozabljivost ljudi, ki so prav tako dolžni skrbeti za pravilno vzgojo mladih. Tu mislim predvsem na gospodarske organizacije na Ravnah, predvsem pa kadrovanje v železarni.
V aktivu amo skoraj vse mladinke hčerke staršev, ki so zaposleni v železarni ali pa so tam pustili svoje zdravje in sedaj ob majhnih invalidninah preživljajo tudi nas. Ko smo zaprosile za zaposlitev, pa za nas ni bilo prostora. V službo se sprejema še zmeraj po zvezah, posebno pri ženski delovni sili. Želir.i povedati tudi to, da nas ni sram prijeti za delo vsake vrste, le vrednoteno naj bo tako, da bomo lahko preživljale same sebe. Upam, da smo to dokazale že letošnje poletje, ko smo pomagale pri meritvi zemljišča na Ravnah in ko smo fizično delale v železarni. Tudi v tujino smo mladi hodili delat, čeprav s težkim srcem, saj vemo, da nas tam le ponižujejo, a kaj pomaga, saj nekje moramo dobiti denar. Razmislimo torej, kam to pelje! Mislim, da tudi drugi organi, na primer SZDL, ZK, pa tudi mladinska organizacija ne znajo odigrati isvoje vloge ipri reševanju tega problema.
Na koncu svoje diskusije bi želela od konference, da spregovori o teh problemih in zavzame smernice za rešitev in ublažitev tega socialnega problema.
Anica Satler
Ali dovolj skrbimo za kvaliteto
Razgovor z vodjem metalurškega laboratorija inž. Jožetom Borštnerjcm
Dobra kvaliteta, kratki dobavni roki in zmerne cene so tri glavne komponente za uspešno poslovanje. In ker je kvaliteta prva in tudi tista, ki najbolj vpliva na roke dobave in oblikovanje prodajne cene, si zasluži največ pozornosti.
Razumljivo je, da »barometer« izmečka niha, ni pa v redu, če so ta nihanja prevelika. Pred kratkim je »barometer« močno zanihal pri rojstvu jekla — v topilnici, in to v negativni smeri. Ker vemo, da ste ugotavljali vzroke, iskali napake in analizirali problem, prosimo za konkreten odgovor, kje so vzroki in kakšne ukrepe ste predlagali, da bi izmeček obdržali v predpisanih mejah.
Res je, da je izmeček v oktobru 1966 v topilnici skokoma narastel do take mere, ki presega vse dosedanje številke. To je seveda bil znak za preplah. Pri tem je treba poudariti, da je bil tako velik izmeček ob relativno nizki proizvodnji, kar da na zunaj še slabšo podobo. Ker je topilnica obrat, (ki oskrbuje druge z jeklom, ki ga ti predelujejo in obdelujejo, se vse napake iz topilnice neposredno odrazijo v stroških in rokih drugih obratov, delno pa tudi v obliki reklamacij pri naših naročnikih in je zato zaskrbljenost upravičena.
Naj podam kratek povzetek iz analize o vrsti in vzrokih za tak skokovit porast izmečka.
— Večina izmečka je nastala pri predelavi kovaških ingotov, zato je bila izdelana analiza tudi samo v tej smeri.
— Po količini je nastal največji izmeček pri 251 el. peči ter SM peči, ki imata tudi največji delež v proizvodnji. Presenetljivo pa je, da ima relativno glede na količino prekovanih ingotov največ izmečka 10 t el. peč, o kateri je doslej prevladovalo prav nasprotno mnenje.
— Največ je izmečka pri nelegiranih in malo legiranih nizkoogljičnih jeklih (C-15, C-22, C-25 ter EC-kvalitete).
— Največkrat se pojavljajo kot napake makro vključki v različni obliki, dalje slaba površina in slaba kovnost. Vse te tri napake se med seboj prepletajo in so v medsebojni vzročni zvezi. Pogoste so tudi razpoke v vročem. Kosmiči, za katere smo vsi mislili, da jih je največ, so šele na petem mestu.
— Časovno je pri 25 t el. peči velik porast izmečka v času od 2. do 10. oktobra. V tem obdobju (od 5. do 10. oktobra) je topilnica imela tudi redukcijo toka. Direktnega vpliva te redukcije ni mogoče zaznati, ker šarže neposredno po zastoju niso pokazale več izmečka. Brez dvoma pa obstaja indirekten vpliv, ker se zaradi zastojev zmanjša pazljivost ljudi in povečajo težave v organizaciji dela (hladna livna jama, ogrevanje ponovc). Posebno usodne za kvaliteto so lahko tudi kratke prekinitve toka med oksidacijo in rafinacijo, ker pokvarijo temperaturni režim v peči.
— Pri el. peči je treba od posebnosti pri izdelavi, ki bi mogle vplivati na kvaliteto, omeniti predvsem neprimeren temperaturni režim (hladna oksidacija, ogrevanje med rafinacijo) in pa namerno ali -nenamerno
nepravilna izbira vložka. Zaradi pomanjkanja legur je namreč dostikrat treba improvizirati vložek za legirane šarže iz legiranih odpadkov. Velikokrat pa ta improvizacija izpade tudi nenamerno zaradi zamenjanih odpadkov. Mck-ri odpadki (predvsem apno in legure) so pri vseh šaržah prav tako potencialen vzrok za nastajanje izmečka v različnih oblikah. Možnosti za
Inž. Jože Borštncr, vodja metalurškega laboratorija
redno ogrevanje in sušenje trenutno v topilnici ni, govori se pa o nujni potrebi tega že več -let. Z večjo vztrajnostjo bi pri rekonstrukcijah, k-i jih je izvedla jeklarna v svojem sklopu, bilo do sedaj tudi to možno (kljub pomanjkanju prostora) konstruktivno in organizacij siko -sprejemljivo rešiti.
— SM peč je začela obratovati po pettedenski prekinitvi 11. oktobra. Domneva, da je hladen hod peči vzrok za izmečak v tem obdobju, ne drži, ker je med slabimi šar-žami prav pri SM -peči precej šarž, ki so izmeček zaradi tega, ker so bile prevroče. Neizvežbanost posadke peči z novim načinom analiziranja v -kemijskem laboratoriju, ki je bil uveden v septembru in se je SM peč z -njim srečala šele v oktobru, prihaja prav tako do izraza. Dejstvo namreč, da laboratorija ni več v topilnici in da posebno ob -koncu šarže ni mogoče dobiti rezultata analize ogljika kar ustn-o, je ljudi zmedlo. Začetna -neuvežbanost v kemijskem laboratoriju, slabo litje prob ter slab dogovor glede prednosti analiziranja so nesi-gurnost še povečale. Nekontrolirana hitrost žilavljenja o-b koncu šarže je izrazit plod te nesigurnoiSti. Ta napaka ima za posledico ali »slabo izkuhano« šaržo, če je žilav-ljenje prepočasno, ali pa naogljičevanje v iponovci, če šarža »uide«.
— Posebej velik izmeček zaradi makro vključkov se je pokazal pri šaržah, kjer so bili kovaški ingoti indirektno liti. Ta postopek je znan in je bil pri nas v septembru na novo uveden z namenom, da bi izboljšali površino ingota in s tem izboljšali kovno-st ter kvaliteto odkovkov. Videti pa je, da je bil vpliv v naših razmerah premalo raziskan in postopek prehitro vpeljan v redno proizvodnjo. Slaba kakovost livne opeke in neurejeno delo v livni jami sta povzročila prav nasproten učinek o-d zaželenega.
— V livni jami je proces tako glede temperature in hitrosti litja kot glede splošnega reda praktično nekontroliran. Prav makro vključki so odraz takega neurejenega režima ter nekvalitetnega dela in pa seveda tudi izredno slabe kvalitete livnega ognjestalnega materiala.
— Posebni predpisi za delo v peči za posamezne kvalitete v glavnem obstajajo, manjkajo pa splošni predpisi, ki veljajo za vse kvalitete. Prav tako ni točno odrejenih predpisov za livno jamo.
— Poudarim naj, da se je pokazalo, da je način zajemanja -podatkov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo analizo vzrokov za izmeček, zelo pomanjkljiv. Izmeček se namreč lahko pojavi tudi pri šaržah, kjer vsaj po dokumentaciji ni možno ugotoviti kakšnega posebnega vzroka. Nasprotno pa ni izmečka pri šaržah, kjer bi to lahko pričakovali. Izmeček je posledica ene same napake le v primeru, če je bilo delo res popolnoma v nasprotju s pravili. Navadno pa izmečku botruje splet napak, ki so šele pri skupnem učinkovanju usodne. Tako vplivajo npr. nesušeni dodatki na povečanje vodika v jeklu Ta pa more povzročiti kosmiče tudi pri manjši vsebnosti, če splošna čistoča jekla ni v redu. Poveča pa lahko tudi nevarnost za razpoke v vročem, za katere je glavni vzrok predvsem v režimu litja. Prav za oktober moramo reči, da je to sočasno nastopanje vseh mogočih napak, ki so v večji ali manjši meri znane že od prej, povzročilo tako velik izmeček. Ce pa ni učinkovitega načina zapisovanja in zbiranja dokumentacije, potem je zasledovanje v-plivov težko ali pa včasih celo nemogoče.
Iz analize vzrokov seveda izhajajo tudi predlogi za zmanjšanje izmečka na sprejemljiv minimum.
— Urediti je treba predpise za izdelavo in litje in jih v sprejemljivi obliki posredovati tistim, ki jih morajo izvajati ter izvajanje kontrolirati.
— Dolžnosti pri izdelavi, izvajanju in k-o-ntroli predpisov naj bodo natančno razmejene, za kar je treba podvzeti potrebne organizacijske ukrepe, ki sedaj manjkajo. Le tako bo možno zahtevati tudi potrebno disciplino.
— Vsaka novost naj se obvezno uvaja p-o naprej določenem programu osvajanja in naj se uvede šele na podlagi poročila o uspešnem osvajanju. Učinkovitejše sodelovanje metalurškega oddelka in topilnice je pri tem nujno potrebno.
— Vztrajati je treba pri takojšnji ureditvi peči za -ogrevanje in sušenje dodatkov.
— Odpraviti je vsako improvizacijo glede vložka in tehnološkega postopka, četudi bi bila nuja še tako velika. Pri -komplici-
ranem postopku, kot je izdelava jekla, kjer že zaradi načina dela ni mogoče vedno držati vseh vplivov v kontroliranem območju, se improvizacija prej ali slej maščuje.
— Nabavljati je le take surovine in pomožne materiale, ki zagotavljajo normalno delo. Temu mora biti prilagojen tudi program šarž pri pečeh. Po potrebi bo npr. pri ognjestalnem gradivu preiti tudi na uvoz.
Takoj je treba tudi ojačati vhodno kontrolo ter urediti potrebne prevzemne pogoje za surovine in pomožni material.
— Določene zastoje in poslabšanje kvalitete povzroči tudi delno neurejeno vskla-diščenje in neurejeno oskrbovanje in transport materiala do peči. Ta problem je neodložljiv in se ga morajo takoj organizacijsko lotiti skupaj topilnica, nabavni oddelek, transport in vhodna kontrola.
— Ker je temperaturni režim tako važen, mora biti možnost merjenja vedno za-garantirana z zadostnim številom vložkov.
Način zajemanja podatkov o izdelavi šarže ter ocenjevanja napak pri izmečku naj se prilagodi, tako da bo možno kvalitetno situacijo sproti ocenjevati. Pri tem morajo neposredno sodelovati topilnica, metalurški oddelek in kontrola.
— V kovačnici je treba urediti zasledovanje kovanja, tako da bo možno oceniti vzroke izmečka tudi po formatih ingotov. 'Za to je potreben poseben dogovor med kovačnico in metalurškim oddelkom.
Za izvedbo teh predlogov so potrebne konkretne zadolžitve in vrstni red izvajanja, ker vsega jasno ni mogoče izvesti naenkrat.
— Na Skupnem sestanku v topilnici, ki mu je prisostvoval tudi tehnični direktor, je bilo dogovorjeno, da se najprej, tj. do začetka januarja, pregledajo in na novo izdajo predpisi za izdelavo in litje z ustreznimi zadolžitvami za izvajanje in kontrolo izvajanja.
— S komercialnim sektorjem je dogovorjeno, da se težišče vhodne kontrole surovin prenese na surovine za topilnico. Dogovorjena je nabava po določenih prevzemnih pogojih ter ustrezna kontrola kvalitete.
— Z letom 1967 je treba začeti z novim zajemanjem podatkov ter s popravljeno klasifikacijo napak pri ocenjevanju izmečka. Sproti je treba izdelovati tudi analizo izmečka z najnujnejšimi pokazavci, ki bodo omogočili hitro oceno položaja. Za to sta zadolžena kontrola in metalurški oddelek.
— Začelo se je tudi s konstrukcijo in gradnjo peči za ogrevanje dodatkov, da bi bilo vsaj delno možno zadostiti kvalitetnim predpisom.
— Takoj naj bi bil postavljen dispečer za uravnavanje transporta in oskrbe peči z vložkom in surovinami, da ne bi tega opravljali mojstri in asistenti.
— Po potrebi se naj pritegne k strokovnemu sodelovanju še Metalurški inštitut v Ljubljani.
Pri vsem tem pa mora biti jasno, da samo organizirano, načrtno delo privede do uspeha in da je potrebna glede na specifično preobremenitev prostora v topilnici še posebna disciplina, da se v takih razmerah lahko sploh organizirano dela. Zato je primerna organizacija dela in tehnolo-
ška disciplina osnovna zahteva za izboljšanje kvalitete.
To sta dve stvari, na kateri imajo odločilen vpliv predvsem člani kolektiva topilnice. V ostalem pa so upravičeni pričakovati podporo in razumevanje vodstva podjetja in neposredno pomoč vseh služb in pomožnih obratov.
Ugotavlja se, da pride v topilnici do izmečka tudi zaradi zamenjave odpadkov, ki nastane zaradi prcklasifikacije šarž. Kakšni ukrepi so bili izdani, da se to ne bi več ponavljalo?
Zamenjava materiala nasploh je zadnje čase med glavnimi kvalitetnimi problemi v valjarni. Ce pride pri proizvodih do zamenjave, je verjetnost še veliko večja pri odpadkih. To velja tako za valjarno kot za lastne odpadke v topilnici in drugih obratih. Zamenjave so tipičen odraz nereda in slabe organizacije. Tu ni potrebna nobena znanost, temveč samo smisel za red v lastni hiši ter trda roka, da ta red vzdržuje oziroma sankcije proti tistemu, ki ga /krši.
Preklasifikacija iz ene kvalitete na drugo je sicer lahko vir zamenjav. Zato pa je med vodstvom kvalitetne kontrole in pripravo dela TPO že davno dogovorjeno, da se prvotna oznaka ohrani do konca predelave ter se spremeni šele na končnih izdelkih in v odpremnih papirjih. Večina pre-klasifikacije namreč nastane, ker jeklo ne ustreza stavljenim pogojem, čeprav je kemična sestava v redu oziroma le malo odstopa. Če se torej v predelovalnih obratih držijo tega dogovora in če je vskladiščenje odpadkov na pripravi vložka v redu, ne more priti do težav pri uporabi odpadkov v topilnici.
Ali se v naši železarni posveča enaka pozornost medobratni kontroli in končni kontroli? Konkretno, zanima nas, kako lahko pride do tega, da se recimo v valjarni vložni material za vzmeti dobavi vzmetarni kot kvalitetno dober, v vzmetarni pa se po izdelavi ugotovi, da material ne ustreza.
Isti princip kontrole velja za zunanje naročnike kot za domače obrate. Če je kdaj drugače, je to napaka kontrole. Logično pa je, da se lepotne napake, ki ne vplivajo na uporabnost, po dogovoru med obrati tolerirajo. Prav tako po dogovoru prevzemajo obrati med seboj izdelke z napakami, ki bodo po predvidevanju pri nadaljnji obdelavi odpadle. Do tod je vse v redu.
Zgodi se pa, da se iz nuje, ker smo pač z roki vedno v zamudi, ali pa na posebno prigovarjanje kakega obrata, prevzame preveč defekten izdelek in to po navadi prek mnenja pristojne kontrole. To ni v redu in se po navadi maščuje.
Kar se tiče vložnega materiala za vzmeti, je prevladalo res včasih mnenje, da je za doma vse dobro. Mehanizirana proizvodnja v novi vzmetarni je to že kar v prvem obdobju zavrgla. Bilo je treba izdelati prevzemne pogoje, ki so sedaj v skladu z DIN predpisi. Če pride material sedaj v vzmetarno z napakami, je to znak, da kontrola ni bila dovolj natančna.
»... vodstvo OTKR razišče problematiko in predlaga konkretne ukrepe ...« Tako sc navadno končujejo nekateri sklepi tchnič-
Pot k novemu OTKR
nc konference. Zanima nas, ali sc predlagani ukrepi tudi vedno spoštujejo in izvajajo.
Da, tako je večkrat zapisano v sklepih. Povedati moram kar vnaprej, da ni vedno ■možno v naših razmerah »raziskati problematike«, ker dostikrat pri naši organizaciji ni potrebne dokumentacije ali ni več materiala, pa tudi večkrat ne specializiranih ljudi, ki bi lahko tako preiskavo uspešno izvedli v kratkem času, ko je stvar še aktualna.
Predlagani ukrepi se v veliki večini izvajajo. Huda bolezen oziroma organizacijska hiba pri nas pa je, da po daljšem obdobju, posebno če je nastopila prekinitev v proizvodnji, na ukrepe pozabimo in začnemo z istimi napakami znova.
Ali bi še sami hoteli dopolniti najin razgovor v zvezi s kvalitetno proizvodnjo v naši železarni?
Problem izmečka ni pereč samo v topilnici, o katerem sem zaradi osnovne važnosti povedal nekaj več. Prav tako zaskrbljujoč je namreč v livarni, kjer je izmeček prekoračil v zadnjih treh mesecih vse normative in resno ogroža proizvodnjo in roke. Tudi v kovačnici, valjarni in v drugih obratih je izmeček vzrok zaostankov, zamujanja rokov in povečanja stroškov in reklamacij oziroma zmanjšanju naročil. Zato morajo kvalitetni problematiki prisluhniti vsi, ne samo tisti, ki smo neposredno za to zadolženi.
Tovariš inženir, hvala za odgovore!
J
Naivnost
»Prosim, tovariš profesor,« je vprašal Janko, »kako to, da lahko ljudje hodijo po zemlji, če je okrogla in se vrti?«
»Zaradi gravitacijskega zakona.«
»Hm!« se je zamislil Janko, »kako pa je bilo prej, preden so izdali ta zakon?«
SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA
Na sejah meseca decembra je upravni odbor največ časa posvetil predlogom in materialu, ki je bil posredovan v razpravo in odločanje delavskemu svetu podjetja. Obravnaval je načine, možnosti in oblike zbiranja finančnih sredstev, potrebnih za gradnjo stanovanj. Posebno se je v razpravi zadržal na problemu, kako izboljšati naše poslovanje in zagotoviti boljši poslovni uspeh. Poročilo, ki je bilo za obravnavo tega za železarno tako aktualnega vprašanja pripravljeno, je samo opozorilo, da v zadnjem četrtletju letos v realizaciji znatno zaostajamo. Vzrokov za tako stanje je več. Po ugotovitvah ti le delno izvirajo iz nove situacije, nastale z gospodarsko reformo. Porast izmečka, ki je zadnje mesece nenormalno visok predvsem v topilnici, nastaja pa tudi v drugih obratih, je dejansko naša notranja slabost in dokaz, da se čut za večjo gospodarnost, ki jo od nas zahteva gospodarska reforma, v zadostni meri še ni razvil. Reklamacije in nepravočasne dobave naročenih izdelkov so vzrok, da naročila odpovedujejo naši sicer doslej stalni odjemalci. Čeprav se zaostajanje v proizvodnih rezultatih že odraža tudi v gibanju osebnih dohodkov, še ni zapaziti resnejšega prizadevanja za povečanje odgovornosti in plodnejše delo. Računajoč na realizacijo, ki smo jo dosegli meseca novembra, imamo v železarni precej preveliko število zaposlenih. Števila zaposlenih pa verjetno ne bi mogli v taki meri znižati, da bi si lahko zagotovili povišanje osebnih dohodkov. Zato je pot samo v boljši in obsežnejši proizvodnji, ki pa je dosegljiva ob istočasni regeneraciji sedanjega sestava zaposlenih. Premestitev, da ne bi bilo treba odpustiti večjega števila zaposlenih, pa se lahko doseže še z večjim prenosom del, ki jih opravljajo druga podjetja na področju železarne za potrebe našega podjetja. Slabo delo in tehnološka disciplina pa se ne pojavljata le pri neposrednih proizvajalcih, temveč tudi pri delovodskih in drugih zadolžitvah, sta pa med glavnimi ovirami, da naša železarna ne sledi zahtevam gospodarske reforme. Čeprav odpust večjega števila zaposlenih ne bi bil sprejemljiv, pa bi bilo za utrditev notranje discipline in reda prav, da v situaciji, v kateri se nahajamo, zmanjšamo število zaposlenih z odstranitvijo neprizadevnih in ne zadosti produktivnih delavcev ali z njihovo premestitvijo na druga delovna področja, kjer bi lahko bili ustvarjalni. Za rešitev nakazanih problemov so bili predloženi ukrepi, ki bi jih za izboljšanje poslovanja morali sprejeti v železarni.
Razprava je potrdila ugotovitev, da s takim obsegom poslovanja, ki smo ga dosegli v zadnjem četrtletju, ne moremo nadaljevati, in da bi vsako odlašanje urejevanja nakazanih problemov lahko imelo za železarno še težje posledice. Ukrepi, ki jih bomo s tem v zvezi morali izvršiti, pa ne smejo prizadeti samo neposrednih proizvajalcev, ampak tudi ostale skupine zaposlenih, da pa je, preden se bo pristopilo k zmanjšanju števila zaposlenih v železarni, treba najprej zmanjšati število ljudi, ki jih imamo izposojene od drugih podjetij. Razprava o vzrokih nezadovoljivega gibanja poslovanja naše železarne je opozorila tudi na upravičene pripombe, da višina izračunanega odstotka premij ne odraža sedanjih slabih proizvodnih rezultatov in delovne ustvarjalnosti posameznikov. Zato je bilo predlagano, da naj bi se od
1.	novembra dalje za vse upravičence, dokler v železarni ne bomo ponovno dosegli normalne produktivnosti dela, blokiralo izplačilo premij nad 25%. Različni odstotki premij so sicer v glavnem rezultat proizvodnih rezultatov proizvodnih obratov, delno pa tudi odraz nepopolno zajetih kriterijev. Čeprav je bilo v razpravi izraženo načelno soglasje k predlaganemu ukrepu, je vendar prevladala misel, da tak ukrep ne bi smel trajati predolgo, sicer bo pričel delovati destimulativno. Nekateri so menili, da tudi premijski kriteriji, ki so postavljeni, v celoti verjetno ne ustrezajo ali pa so premalo vezani na doseganje realizacije. Po mnenju upravnega odbora pa bi pri sprejetju takega ukrepa kazalo upoštevati določeno previdnost. Vsak, čeprav tudi začasen poseg v naše normativne akte, vnaša nezaupanje v njihovo stabilnost in objektivnost. Zato bi se po mnenju upravnega odbora z namenom, da se od-
pravljajo nesorazmerja, ki nastajajo pri izračunu, vsak mesec morala izvršiti kontrola in pregled doseganja premij.
Po obravnavi problemov, ki so bili na sejah predmet razprave, je upravni odbor s posameznih področij poslovanja sprejel naslednje sklepe:
Predlog plana proizvodnje, realizacije, izvoza in števila zaposlenih za leto 1967 je posredovati v odobritev delavskemu svetu podjetja s predlogom:
— da plan proizvodnje ostane nespremenjen, menjajo pa se v livarni odnosi po posameznih proizvodnih agregatih;
— da plan eksterne realizacije ostane nespremenjen, menja pa naj se plan interne realizacije za kovačnico, zaradi česar se zniža interna realizacija podjetja od 232,452.000 Ndin na 227,930.000 Ndin in skupna realizacija od
532,452.000	Ndin na 527,930.000 Ndin;
— skupno število zaposlenih naj se poveča od predvidenih 3.215 na 3.220, medtem ko naj ostane plan izvoza nespremenjen.
Stanovanja, za katera je razpisana prodaja in za nakup katerih so se prijavili sedanji nosilci stanovanjskih pravic, se lahko prodajo le po revalorizirani vrednosti stanovanj in naša železarna ne bo krila razlike med doseženo prodajno ceno in revalorizirano vrednostjo stanovanja.
V komisijo za prodajo stanovanj, ki jo imenuje stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem, se kot predstavniki naše železarne imenujejo: inž. Janez Bratina, Peter Orožen in Maks Petelinšek.
Predlog, da bi se od železarne na izobraževalni center za določeno število stanovanj, ki so bila zgrajena s sredstvi naše železarne, prenesla pravica upravljanja, se ne osvoji. Stanovanjske probleme je kot doslej reševati skupno z našo stanovanjsko komisijo.
Na obvestilo gradbenega vodstva »Gradis« Ravne na Koroškem, da so razpolagalno pravico za stanovanje na Cečovju št. 73 pripravljeni odstopiti samo pod pogojem, da to stanovanje odkupi član njihove delovne skupnosti, je bilo ugotovljeno, da od naše železarne ni zadržka, da tega stanovanja ne bi mogel odkupiti član njihove delovne skupnosti, če bo izpolnil pogoje licitacije, vendar za njega ne veljajo pogoji odplačila, ki so določeni za zaposlene v naši železarni.
Ugodeno je bilo prošnji dr. Bogomira Cel-cerja ter se pri prodaji stanovanja tako njemu kakor tudi Jožetu Kertu in Alojzu Horjaku pri odplačilu stanovanja nudijo isti pogoji, ki veljajo za člane naše delovne skupnosti, pod pogojem, da ostanejo zaposleni na območju Raven. Ce bi tega pogoja ne izpolnili, morajo še pred svojim odhodom plačati celotni preostali neodplačani znesek stanovanja.
Z namenom, da bi razprava, ki jo je organi-
zirati o načinih in oblikah zbiranja sredstev za gradnjo stanovanj, lahko bila uspešna, je že prej pripraviti nekatere podatke in predloge, ki naj bi služili kot osnova za razpravo, zato je bilo sklenjeno:
— komunalni oddelek železarne mora pripraviti analizo prosilcev za stanovanja. V podatkih, ki morajo biti oddvojeno prikazani za prosilce, ki so brez stanovanja, in ločeno za tiste, ki prosijo samo za zamenjavo, mora za vsakega prosilca biti navedeno število družinskih članov, zaposlenih v železarni, in povprečna višina OD, ki odpade na družinskega člana;
— vodstvo splošnega sektorja mora ugotoviti, kako so v drugih podjetjih začeli zbirati sredstva za gradnjo stanovanj;
— ugotoviti je pravno možnost in tolmačenje etažne lastnine stanovanj;
— proučiti je možnost prodaje še preostalih stanovanj, za katerih odkup se sedanji nosilci stanovanjskih pravic niso prijavili, in ugotoviti vzroke, zakaj tega niso storili;
— preštudirati je možne oblike predplačila in namenskega varčevanja in predvideti možnost ublažitve pogojev za gradnjo stanovanj v Dobji vasi.
Predlog za dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, s katerim naj bi se izvršila sprememba obračuna nadomestila za čas rednega letnega dopusta, je posredovati komisiji za osebne dohodke z nalogo, da o predlogu razpravlja, in če se s predloženo spremembo strinja, predlaga delavskemu svetu njegovo potrditev.
Predlog, da naj se nekaj osnovnih sredstev — zgradb, ki so bile prenesene v upravljanje stanovanjskega podjetja Ravne na Koroškem, prenese na našo železarno, je dostaviti komisiji za osnovna sredstva, da za delavski svet pripravi predlog o prenosu predlaganih zgradb. Ker bi za upravljanje s temi zgradbami morali imeti v podjetju osnovano posebno upravo, ki pa po ugotovitvi upravnega odbora ne bi bila potrebna, je bilo odločeno, da se upravljanje s prenesenimi zgradbami, če bo predlog potrjen, prenese na komunalni oddelek železarne, za vodenje finančnih poslov za te zgradbe pa se določi tov. Anton Rutar.
Predlog statuta naše železarne je upravni odbor po širši razpravi osvojil in sklenil, da ga je posredovati v razpravo delavskemu svetu podjetja s predlogom, da je:
— v 16. členu dodati, da se organizacijska struktura in razporeditev železarne določa in ureja z vsakokratno veljavno organizacijsko shemo podjetja;
— v 163. členu dodati, da je podan pogoj za odpust tudi, če se na to delovno mesto lahko zaposli delavca z večjo produktivnostjo, prizadevnostjo in strokovno sposobnostjo;
Polno do zadnjega kotička
— v 166. členu dodati besedilo, da se odstranitev v primerih, navedenih v 4. odstavku citiranega člena, šteje, da delavec ni prišel na delo oziroma je izostal z dela brez predhodnega opravičila.
Z namenom, da bi v železarni izboljšali sedanje poslovanje in odstranili ugotovljene pomanjkljivosti, je bilo odobreno, da je takoj pristopiti k naslednjim ukrepom:
— odpraviti je najemanje delavcev iz drugih podjetij ter na ta mesta zaposliti delavce, ki so že zaposleni v železarni. Zato se mora odpovedati pogodba s komunalnim podjetjem Ravne na Koroškem, ki ima v naši železarni trinajst delavcev, ter vrniti kvalificirane delavce, ki so izposojeni od Hidromontaže in Inštalaterja;
— omejiti je angažiranje drugih podjetij ter dela na novogradnji, nadomestitvi in vzdrževanju v večji meri prenesti na zaposlene v železarni. Zato se morajo v sklopu energetsko vzdrževalnih obratov osnovati investicijske grupe:
a) za elektromontažo,
b) za strojno montažo,
c) povečati grupe jeklenih konstrukcij,
d) osnovati posebno grupo za pojačanje gradbene dejavnosti, regulacije Meže, kanalizacije in drugih zemeljskih del;
— zaradi nezasiguranih naročil je dati odpoved delovnega razmerja nezadostno produktivnim in nezadostno discipliniranim delavcem iz proizvodnih in pisarniških delovnih mest. Obratovodje in oddelkovodje so zadolženi, da predložijo imena in utemeljitev za zaposlene, ki se predlagajo za premestitev na druga dela, in za tiste, ki naj bi se jim dala odpoved delovnega razmerja;
— pri ugotavljanju nezadostno ustvarjalnih delavcev in tistih, ki na dosedanjem delu ne ustrezajo, je upoštevati tako fizične kakor tudi ostale delavce. Kadrovski oddelek mora na podlagi rezultatov preizkusa znanja izvesti tudi premestitve zaposlenih v pisarnah;
— upravni odbor ob sedanjem doseganju proizvodnje in realizacije dvomi v tako visok odstotek izračunanih premij. Zato je že izračunane premije prekontrolirati, pregledati njihovo doseganje po posameznih upravičencih in jih uskladiti po prizadevanju in doseženem poslovnem uspehu. Pregled in uskladitev izvrši strokovno vodstveni kader vsak za svoje neposredno podrejene.
Z ostalih področij poslovanja in dela podjetja so bili sprejeti naslednji sklepi in zaključki;
Poročilo posebne komisije o stopnji ogroženosti stanovanjske hiše Adolfa Šteharnika je v nadaljnjo obravnavo dostaviti komisiji za osnovna sredstva. Pri izdelavi predloga o načinu rešitve zahteve naj komisija ugotovi tudi možnost, da bi njegovo stanovanjsko hišo odkupila za potrebe svojih delavcev Vatrostalna v Zenici ali Hidromontaža v Mariboru, ki sta se nekoč že zanimali za njen odkup.
Na problem, ki je bil nakazan, da sodelujoči pri izvedbi inventure ne bodo mogli izkoristiti proste zadnje sobote v decembru, je bilo sklenjeno, da se sprejeti sklep o uporabi proste sobote dopolni, in sicer; kjer ni možno, da se inventura opravi prej, naj delavci, ki so zadolženi, da sodelujejo pri izvedbi inventure, izkoristijo prosto soboto 24. XII. V obratih, kjer pri inventuri sodelujoči zaradi razooreda dela proste sobote ne bi mogli izkoristiti 24. XII., naj vodstva obratov ali oddelkov prizadetim namesto proste sobote odobrijo prost neki drug dan v tednu.
Na vlogo vodstva energetskega oddelka, da naj upravni odbor intervenira za rešitev njihovega predloga za povišanje ocene delovnih mest asistentom in delovodjem energetskega oddelka, je bilo sklenjeno, da je zahtevati od oddelka za študij dela in komisije za osebne dohodke pojasnilo in vzroke, zakaj njihovi vlogi ni bilo mogoče ugoditi in z vsebino odgovora seznaniti vodstvo prizadetega oddelka. Ob obravnavi njihove vloge je upravni odbor osvojil stališče komisije za osebne dohodke v zvezi s spremembami ocene dela in delovnih mest. Zaradi stagnacije osebnih dohodkov, ki je nastopila kot posledica nedoseganja plana prodaje in realizacije, je vedno več zahtev za spremembo ocene delovnega mesta s stalno oceno in posameznih ocen dela. Vsako občasno reševanje in odstonanje od sedanjih ocen pa bi imelo za posledico nove zahteve po spre-
membah, kar vsaj v sedanji situaciji ne bi bilo sprejemljivo. Zato je bilo odločeno, da je zaradi vse pogostnejših zahtev po spremembi ocene delovnih mest predlagati delavskemu svetu, da odobri:
— da se novo odprta delovna mesta in dela ocenjujejo po istih zahtevah in z istimi merili kot sedaj ocenjena;
— da se nobeno do sedaj ocenjeno delovno mesto in delo ne spreminja parcialno;
— da se k novi ocenitvi pristopi po predhodno dobro izvršenih pripravah;
— predlagani ukrepi naj veljajo najmanj za dobo šestih mesecev.
Pritožba Stanka Uršnika, zaposlenega v prometnem oddelku, zoper izrečeni ukrep komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in za izrekanje ukrepov in njeno odločitev, da mora povrniti tudi povzročeno materialno škodo, se v smislu čl. 122 pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih zavrne. Delno se spremeni samo rok o povrnitvi materialne škode, tako da mora znesek odplačati v dvanajstih rednih mesečnih obrokih.
Sredstva, ki jih ima letos železarna predvidena v planu neinvesticijskih izdatkov za novoletno jelko v znesku 1,300.000 Sdin, se razdelijo, kot sledi;
— za obdaritev socialno šibkih članov delovne skupnosti 800.000 Sdin. Sredstva se nakažejo TO sindikata, ki tudi določi za vsak posamezni primer višino zneska;
— SD Fužinar prejme za nabavo športne opreme in rekvizitov za mladinsko eksperimentalno šolo 500.000 Sdin. Sredstva se v obeh primerih lahko uporabijo samo za namene, za katere so nakazana.
Ob informaciji, da se predstavniki ostalih dveh slovenskih železarn strinjajo z izdajo skupnega strokovnega biltena, se sklene, da uredništvo našega Koroškega fužinarja v prvi polovici naslednjega meseca skliče sestanek predstavnikov vseh treh železarn. Na sestanku se je dogovoriti o nakladi, formatu, zbiranju prispevkov, višini honorarjev in o ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na izdajo biltena. Sestanka se v imenu naše železarne udeležita tov. Marjan Kolar in inž. Jože Rodič.
Poročilo APS o znižanju stroškov poslovanja v topilnici, ki so osnova za ugotovitev in obračun nagrad za uvedeni racionalizatorski postopek za izdelavo surovega jekla, je odstopiti oddelku za študij dela, da izvrši obračun nagrade za posamezna obdobja. Ker v topilnici proizvodnja vse mesece ni potekala po novem tehnološkem postopku, je pri izračunu izločiti časovna obdobja, ki pri obračunu stroškov ne prihajajo v poštev.
Ob ponovni razpravi racionalizatorskih predlogov uvedbe postopka za izdelavo surovega jekla je upravni odbor na podlagi dodatnih informacij v zvezi z racionalizatorskim predlogom obzidave SM peči odločil:
— oddelek za študij dela mora vse raciona-lizatorske predloge, katerih nagrade bi presegale znesek 1000 Ndin, in predloge vodstvenega kadra, preden jih (potem ko so podatki zbrani) posreduje komisiji za racionalizacije, dostaviti predhodno v pregled in obravnavo strokovnemu kolegiju;
— strokovni kolegij mora za primere, kjer gre za uvedbo nove tehnologije, ugotoviti realnost predloga in določiti rok, v katerem naj se pripadajoča nagrada izplača;
— zadolži se vodstvo tehniške kontrole in raziskav, da ugotovi in dostavi upravnemu odboru poročilo o vzrokih velikega odstotka izmečka v topilnici.
Na predlog komisije za racionalizacije je bilo odobreno izplačilo nagrad;
— tehniškemu direktorju inž. Franju Ma-horčiču v znesku 2080 Ndin za racionalizacijo rekonstrukcije sušilne peči za livarski pesek. Nagrada se izolača enkratno;
— inž. Milanu Dobovišku in inž. Radu Jeler-čiču v znesku 7200 Ndin za zidaloi racionalizatorski postopek zidanja oboka SM peči. Od odobrenega zneska nagrade pripada inž. Radu Jelerčiču 70% in inž. Milanu Dobovišku 30%;
— pri predlogu za dvig oboka nad gorilci in načinu izvedbe oboka za zmanjšanje pritiskov, ki nastanejo pri dilataciji, je bil upravni odbor mnenja, da je samo ena martinska kampanja prekratek rok, da bi se lahko v celoti ugotovil doseženi efekt racionalizacije. Zato je bilo odločeno, da se obema za sedaj izplača po 25% pripadajočega zneska, ostalo pa pozneje, če bo
pri isti kvaliteti v štirih normalnih martinskih kampanjah dosežena in dokazana sedanja vzdržljivost opeke.
Na predlog oddelka za študij dela je bila potrjena sprememba normativov za obračun premije za zaposlene v VO. Normativi so bili potrjeni za dobo treh mesecev z veljavnostjo od 1. XI. 1966 dalje. Po preteku časa, za katerega potrjeni normativi veljajo, je opraviti analizo doseganja premije in z njo seznaniti upravni odbor.
Na vprašanje, kako je obračunati OD delavcem, ki so v soboto, 3. tm., izostali z dela zaradi tega, ker so ob zadnji poplavi celo noč sodelovali pri reševanju naprav in imetja naše železarne, je bilo zaradi enotne obravnave odločeno;
— delavcem, ki so od petka na soboto, 2. tm., celo noč sodelovali pri reševanju naprav in so naslednji dan redno nadaljevali delo v dopoldanski izmeni, je delo ponoči šteti kot delo prek polnega delovnega časa in jim ga obračunati z dodatkom za nočno delo;
— delavcem, ki so v noči od petka na soboto,
2.	tm., sodelovali pri reševanju naprav, pa naslednji dan dopoldne niso prišli na delo, se nočne ure ne plačajo, ampak prenesejo kot nadomestilo za izgubljene delovne ure 3. tm. s tem, da se jim za ure nočnega dela prizna in izplača samo dodatek, določen za nočno delo.
Ob ugotovitvi, da so nekateri zaposleni ob zadnji elementarni nezgodi pri reševanju naprav in imetja železarne pokazali mnogo požrtvovalnosti in prizadevnosti, je bil upravni odbor mnenja, da bi bilo prav, da se jim izreče primerno priznanje, v izjemnih primerih pa odobri nagrada v zahvalo za njihovo delo in prizadevnost. Ker upravni odbor ni razpolagal z imeni in številom teh prizadevnih delavcev, se je sklenilo, da je ob zadnji elementarni nezgodi najbolj prizadevnih in požrtvovalnih delavcev od vodstva civilne zaščite železarne zahtevati seznam.
Pritožba v železarni zaposlenega Ivana Kljajiča zoper odločitev, da letos pri nas ni upravičen do rednega letnega dopusta, je bila zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da je komisija za kadre in delovna razmerja v njegovem primeru pravilno postopala v smislu določil našega pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih in da mu je svojo odločitev sporočila že pred nastopom dela v naši železarni.
Ob obravnavi predloga komisije za kadre in delovna razmerja, da je od absolventov dveletne šole za priučevanje in MIŠ, ki se letos po končanem šolanju niso zaposlili v naši železarni, zahtevati povrnitev izplačanih zneskov štipendije, je bilo sklenjeno, da mora kadrovski oddelek ugotoviti, če je prizadetim bila dana možnost, da se v naši železarni zaposlijo. Ce je ta možnost bila dana, je od vseh prizadetih zahtevati povrnitev izplačanih zneskov štipendije. Ce pa so se želeli pri nas zaposliti in njihovim prošnjam ni bilo mogoče ugoditi, se jih vračila štipendije oprosti.
Na predlog komisije za kadre in delovna razmerja je upravni odbor v smislu določil čl. 10 pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih kot za to pristojen organ na prosto razpisano delovno mesto obratovodje strojnega remonta imenoval tov. Hermana Lesjaka, do sedaj zaposlenega na delovnem mestu vodje priprave dela VEO.
Na predlog komisije za kadre in delovna razmerja se sklene, da je od našega štipendista inž. Edvarda Košnjaka, ker se ne želi zaposliti v naši železarni, zahtevati, da vrne izplačane zneske štipendije.
Na predlog komisije za kadre in delovna razmerja je bil našemu štipendistu Rudolfu Mo-riju za čas od 1. II. 1966 do 31. III. 1967 odobren brezobrestni kredit v višini dosedanjega zneska mesečne štipendije.
Na opozorilo v zvezi z dostavo prijav za kršitev delovnih dolžnosti in odvozom tujih motornih vozil iz železarne je bilo odločeno:
— vodstvo splošnega sektorja mora izdati vodji VNS navodila, da mora o prijavi kršitve delovne dolžnosti, preden jo dostavi disciplinski komisiji, obvestiti prizadetega vodjo obrata ali pa se predhodno posvetovati z vodstvom splošnega sektorja;
— tujim voznikom tovornih motornih vozil je ob 14. uri, ko zaposleni v dopoldanski izmeni v na.jvečiem številu zapuščajo tovarno, prepovedati odvoz iz podjetja. Tuji vozniki
tovornih vozil lahko iz podjetja pni' glavnem vratarju odpeljejo šele, ko je večina zaposlenih že zapustila področje podjetja. Če to ne bi bilo izvedljivo, je ugotoviti možnost, da se odvoz tujih motornih vozil preusmeri na izhod pri vratarju na postaji.
Na prošnjo umetnostnega paviljona iz Slove-njega Gradca, da bi akademskemu kiparju Radu Nikoliču za izdelavo skulpture za svetovno likovno razstavo v naši železarni brezplačno dali na razpolago 800 kg odpadne pro-krom pločevine, je bilo ugodeno pod pogojem, da se med našimi prokrom odpadki nahaja pločevina, ki bi za izdelavo skulpture bila uporabljiva.
Prošnja skupščine občine Piran, da bi naša železarna za ureditev plaže, ki poteka tudi mimo našega počitniškega doma v Portorožu, prispevala sorazmerni del finančnih sredstev, je bila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odklonjena.
Ugodeno je bilo prošnji zveze gluhih v Dravogradu in za obdaritev njihovih socialno šibkih članov odobrena enkratna dotacija v znesku 50.000 Sdin.
Ugodeno je bilo prošnji gasilskega društva Kotlje in za njihovo poslovanje odobrena enkratna dotacija v znesku 100.000 Sdin.
Na predlog prometnega oddelka se je šoferju osebnega avtomobila Ivanu Šteharniku odobrila nabava potnega lista in za naslednje obdobje pet avstrijskih dnevnic, ki jih mora obračunati na podlagi opravljenih potovanj v to državo.
Tov. Antonu Godcu je bilo odobreno dvodnevno službeno potovanje v Avstrijo.
Odobreno je bilo podaljšanje že odobrenega službenega potovanja Francu Košaku v Luksemburg od prej odobrenih osem na deset dni in direktorju Gregorju Klančniku v Anglijo od prej odobrenih sedem na sedem in pol dni.
Na predlog tehniškega sektorja je bila odobrena smerna racionalizacija za mehanizacijo ravnanja vzmeti. Racionalizacija se razpiše največ za dobo dveh let. Racionalizacija, s katero naj bi po izračunu povečali v vzmetarni dohodek za 40 milijonov Sdin pri končni fazi proizvodnje 3000 ton gotovih vzmeti, je razdeljena na štiri etape. Skupini, ki naj bi izvedla racionalizacijo za mehanizacijo ravnanja vzmeti, pripada nagrada 3,000.000 Sdin, ki si jo po lastnem dogovoru med seboj razdelijo. Za nosilca racionalizacije je bil določen vodja vzmetarne.
Upravni odbor je odobril, da naša železarna za potrebe svojega deviznega poslovanja pristopi k Jugoslovanski banki za zunanjo trgovino, podružnica Ljubljana, medtem ko ostalo finančno poslovanje še nadalje obdržimo pri Kreditni banki Celje, podružnica Slovenj Gradec.
Upravni odbor je na svojih sejah moral razpravljati še o ostalih prošnjah za odobritev izredno plačanih dopustov, povračilu prevoznih stroškov, o ugodnostih izrednega študija in o vseh ostalih zadevah, v katerih so se posamezni zaposleni ali ostale organizacije obrnili na njegov naslov. O rešitvi teh vlog in prošenj pa so bili vsi prizadeti osebno pismeno obve-
na to, kdo ,kaj reče, temveč kaj kdo reče, ne glede na ime in funkcijo. Vse bolj bo treba graditi pamet v naše delo.
Diskutanti so po vrsti ugotavljali slabosti v naši praksi, ki ovirajo hitrejši razvoj samoupravljanja in ,s tem tudi izpolnjevanje gospodarske reforme.
Še zmeraj je pri nas preveč kritike »post festum« (po izvršenem dejanju), prevečkrat smo državljane idealizirali, namesto da bi jih aktivirali. Ena od važnih sestavin gospodarske reforme je selekcija in regeneracija kadrov, njihovo uresničevanje pa pogosto zavira ponekod pretogi zakon o delovnih razmerjih.
Od teoretičnih do konkretnih vprašanj je segala debata, da bi se končala ob znanem primeru bolnišnice v Črni. Zanjo kot za druge podobne primere velja ugotovitev, da je treba stvar razčistiti v okviru občinske skupščine, nesentimentalno, ekonomsko in iznajdljivo, kajti z vmešavanjem kakršnih koli političnih forumov »od zunaj« se takšne stvari ne dajo več urejati.
k. r.
Te ženske
SZDL—organ nepartijske demokracije
(Iz razgovora s predsednico GO SZDL Vido Tomšič)
10. decembra 1966 je tovarišica Vida Tomšič obiskala Ravne. Po ogledu železarne in kulturnih ustanov je sodelovala v razgovoru, ki ga je priredil občinski odbor SZDL in so se ga udeležili predstavniki delavnih kolektivov ravenske občine.
Iz vprašanj in odgovorov se je oblikovala podoba našega časa z gospodarskega in političnega gledišča, pojasnjeno pa je bilo tudi trenutno najbolj pereče vprašanje naše občine — usoda črnske bolnišnice.
Potrjena so bila dejstva, da pomeni naša reforma v najširšem smislu revizijo vseh odnosov na osnovi ekonomske računice. Kakor torej reforma ini nekaj političnega, je vendar ni mogoče izvesti brez političnega dogovora, v katerem igrata važno vlogo Zveza komunistov in SZDL, pri čemer si ni treba delati utvar, da bomo reformo v celoti izvedli v kratkem času in bo šele 1. januar 1967 pokazal, kdo je sposoben dobro gospodariti.
Dosti slabosti se je pokazalo v času delovanja reforme. Z glavnimi je opravil brionski plenum; do takrat so bile namreč resolucije jasne, praksa pa neredko dvojna. Vendar s tem seveda še ni vse opravljeno, saj so ljudje oziroma nekateri kolektivi vse preveč razpoloženi za vsakodnevno nacionalizacijo, kar pomeni, da naj bi enemu jemali in dajaili drugemu. Etatizem (težnja za povečano vlogo države v družbenem in gospodarskem življenju) pa je imel svoje možnosti prav v neurejenih odnosih med gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi.
Če SZDL hoče pomagati reformi, mora usklajati različne interese in ustvarjati skupno politiko. Predvsem pa potrebuje naše samoupravljanje kot bistveni sestavni del reforme pomoč SZDL.
Če mora namreč Zveza (komunistov delovati med množicami in se boriti za cilje reforme (glavna sta samoupravljanje in delitev po delu), pa mora SZDL spremljati najrazličnejše tokove, ki so v družbi, ter voditi razpravo o najrazličnejših mnenjih, skratka, SZDL naj bo organ nepartijske demokracije, v katerem ima vsakdo možnost za izražanje svojih misli. Treba se bo navaditi na borbo mnenj in se ne ozirati
On: »Lijubim te! Reci, da boš moja! Nisem tako bogat kot Borut Drozg, nimam avta ne lepe hiše, toda najdražja, ljubim te in brez tebe ne morem živeti!«
Ona: »Tudi jaz te ljubim, dragi, toda — kdo je Borut Drozg?«
Na sodišču
Sodnik: »Obtoženec, kako je bilo mogoče, da ste se tako zelo napili?«
Obtoženec: »Zašel sem v lahkomiselno družbo. Štirje smo sedeli pri steklenici žganja, toda trije >so bili abstinenti.«
Visoka gostja si jc ogledala železarno
MERJENJE, MERJENJE!
Zamislite isi stanovanjski blok, v katerem živi, recimo, 40 strank, a vso porabo električnega toka registrira samo eno skupni števec. Vsak mesec razdeli porabljene kilovate na posamezne stranke en človek. Pri razdelitvi 'upošteva število in kapaciteto električnih agregatov (luči, kuhalniki, televizorji, feni itd.), ki jih imajo stanovalci. Ne more pa seveda vedeti in zato tudi ne upoštevati, koliko časa ima kdo kaj vklopljeno. Lahko uporabi drug način: razdelitev izvrši na osnovi izjav posameznih strank, koliko časa in katere električne naprave so imeli vklopljene. Posledice takšnega izračunavanja si lahko predstavljate: nekateri stanovalci bodo plačevali preveč, drugi premalo, nastal bo prepir in morda sem pa tja kakšen pretep. Verjetno bi v takšnem sistemu manj štedili s tokom, saj bi skoraj vsak sklepal, da je bolje porabiti več kot plačati za drugega.
Prav podoben način razdeljevanja vseh vrst energije (razen električnega toka) je v našem podjetju. In to niso imajhne številke. Kar predstavljajte si, kam vse so speljana in razpredena omrežja zraka, plina, katrana in mazuta, centralne kurjave in acetilena; v bližnji prihodnosti se bo pridružil še butan.
Merilnih instrumentov za merjenje količin imamo tako malo, da slkoraj ni vredno govoriti: za acetilen, centralno kurjavo in toplo vodo ni nobenega, za hladilno vodo lin kisik so po trije. Na ostalih omrežjih ni boljše. Edino na plinovodih se je v zadnjem času stanje popravilo, ko so montirali še na odcep za čistilnico in na vejo za žarilnioo TPO po enega. Tudi nekaj kovaških in valjarskih peči je opremljenih s števci za plin, v generatorski postaji pa sta dva za registracijo celotne proizvedene količine.
In tako se vsak mesec oglašajo obrato-vodje in drugi — predvsem iz metalurških obratov — ter izražajo svoje začudenje in nezadovoljstvo nad višino zaračunane energije. Pri takšnih razgovorih bi včasih lahko odložil slušalko na mizo, šel ven in si živce malo pomiril s cigareto. Po vrnitvi bi bila v slušalki samo sprememba v hripavem glasu, in še kar naprej vztrajanje pri dokazovanju, kako nelogično je bila ta in ta vrsta energije zaračunana. Argumentov je ogromno: »dve peči nista delali ves teden; en pnevmatski stroj je bil odklopljen že pred mesecem; poraba kisika ni v skladu z nobenimi znanimi normativi; namesto vode nam pošiljate neko gnojšnico, plačujemo pa, kot da je vino...« In tako dalje in tako naprej. Razumljivo: energetiki se junaško branijo in servirajo svoje »neizpodbitne« dokaze: »naši instrumenti nam pokažejo takšno proizvodnjo te in te energije. To moramo razdeliti: plin smo zaračunali glede na vašo proizvodnjo, potem smo malo korigirali, iker je bil rezultat izračuna po ustaljenem ključu malo prenizek; zrak je razdeljen pravično glede na instalirane pnevmatske stroje; morda res tisti agregat ne dela več, toda priključili ste novega brez naše vednosti in ga pri razdeljevanju energije nismo upoštevali. Vi nas ne boste učili, kako naj zaračunavamo energijo; nabavite si števce, pa bo mir.«
Vse v preprostem stilu in pod visokim pritiskom. Najbolj žalostno pri vsem je, da je poraba vseh vrst energije prevelika.
Kako je drugod?
Podobne tovarne v inozemstvu pa tudi nekatere v naši državi imajo svoja energetska omrežja in agregate opremljene s številnimi števci, termometri, manometri in regulacijskimi napravami. V takšnem podjetju obstaja oddelek energetskega gospodarstva, ki ga sestavljajo poleg vodje toplotni tehniki, elektrotehniki (vmes tudi inženirji), analitiki, ekonomiki, instrumen-talci s kompletno delavnico za popravilo in kontrolo merilnih instrumentov, daktilo-grafi in evidenčniki. Ti ljudje vsak dan zasledujejo in beležijo porabo vseh vrst energije po obratih in oddelkih. Sestavljajo dnevna, tedenska, mesečna itd. poročila in jih dostavljajo obratovodjem ter ostalim up ravnim službam. Izdelujejo analize specifične porabe energije, jih primerjajo s svetovnimi in odkrivajo vzrbke neekano-mičnosti porabe energije in agregatov. Ta oddelek skrbi za vzdrževanje in kontrolo merilnih instrumentov vseh vrst. Avtoritativno vpliva na nabavo novih. Sodeluje pri izdelavi perspektivnih planov podjetja. Zasleduje strokovno literaturo o energetiki in predlaga uvajanje novih energetskih medijev, spremembe tehnologije pri proizvodnji in porabi energije. Virši občasne meritve na posameznih agregatih in izdeluje toplotne ter druge bilance, zasleduje izkoriščenost in ekonomičnost energetskih naprav, izkoriščanje energetskih surovin in podobno.
Takšen oddelek je organiziran v sklopu energetskih obratov in ima rang obrato-vodstva.
Začetek in perspektive pri nas
V novo organizacijsko shemo iz leta 1964 je v sklopu energetskih obratov vnesen oddelek za energetsko gospodarstvo. Torej spada pod glavnega energetika vzporedno s termoenergetskim obratom in elektroenergetskim oddelkom.
Oddelek za energetsko gospodarstvo je tudi že formiran od spomladi 1966 v začetnem sestavu: vodja, termoenergetik, toplotni tehnik, elektrotehnik, ekonomik in administrator. Vodja oddelka opravlja začasno še funkcijo obratovodje elektroremon-ta. Ekonomik je odšel k vojakom. Zato delo tega oddelka še ni .moglo zaživeti v polnem (tempu, vendar je že samo formiranje velik napredek ;in določena garancija za boljše gospodarjenje z energijo.
Kot na dlani pa je dejstvo pomanjkanja merilnih instrumentov, brez katerih tudi najboljši 'kadri ne morejo uspešno delati. Nobeno izračunavanje, -naj bo še tako pedantno, ne more dati tako točnih rezultatov kot ustrezne merilne naprave. Merjenje je pa osnova za vso ostalo dejavnost tega oddelka.
Smo v težkem gospodarskem položaju, ki ga je povzročila gospodarska reforma. V interesu nas vseh mora biti najekonomič-nejše izkoriščanje vseh vrst energetskih
Spet so ukrotili Mežo
.medijev. Vodstva Sklopov in obratov lahko ogromno prispevajo že, ako nabavijo nekaj merilnih instrumentov za svoje obrate iz fonda amortizacije. Kakšne instrumente je treba nabaviti, bo povedal oddelek za energetsko gospodarstvo. Seveda z nabavo teh sredstev ne bo avtomatično rešen problem ekonomike. Že sedaj si morajo vodstva prizadevati za izboljšanje discipline delavcev pri delu z energijo, pri vzdrževanju naprav in omrežij. Vse preveč je pokvarjenih ventilov, slabega tesnjen j a, odprtih vrat na pečeh, odprtih gorilnikov brez potrebe, premočnih pretokov Skozi gorilce, ventile itd. Ko bo vsak sproti lahko sledil po instrumentu, koliko dejansko potroši zraka, acetilena, vode in drugega, bo zanimanje za štednjo večje. Ako s skrbnim gospodarjenjem zmanjšamo porabe energije samo za 1 odst., prihranimo .mesečno prek 20 milijonov starih dinarjev, na leto okrog 250 milijonov.
Proizvodni Obrati odpremi jajo proizvode v desetdnevnih etapah. Koristno bi bilo ob koncu dekade tudi vedeti poleg količine in vrednosti odpremljene robe še za porabo vseh vrst energije. Interesantna je specifična poraba, to je poraba na enoto proizvoda. S tem ima vodja možnost takoj ukrepati za odstranitev pomanjkljivosti, ako je poraba prek predpisanega normativa in se stanje v naslednji dekadi popravi. Brez najnujnejših merilnih instrumentov oddelek za energetsko gospodarstvo najbrž ne bo mogel začeti s sestavljanjem desetdnevnih poročil in jih dostavljati obrato-vodstvom ter drugim upravnim službam.
S formiranjem tega oddelka se je začelo novo obdobje pri gospodarjenju z energijo, skrbeti pa moramo vsi, da bodo prihranki energije vedno večji.
T. V.
Živalski svet
Dve bolhi prideta iz Ikina pa vpraša prva drugo:
»Greva peš alli vzameva psa?«
Problemi tehnične kontrole v železarni
Vzporedno z razvojem tehnike nasploh in z razvojem tehničnih dosežkov se pojavljajo vse večje zahteve glede kvalitete materiala, ki je v praksi podvržen vedno bolj rigoroznim pogojem eksploatacije. Od prvih začetkov proizvodnje, posebno industrijske proizvodnje, se je ta oblika človeškega dela razvijala in izpopolnjevala vzporedno z razvojem sredstev za proizvodnjo, a istočasno s tem razvojem se je občutila potreba po vse kvalitetnejših proizvodih.
Torej, če gledamo od začetka modernega načina proizvodnje sredstev, to se pravi industrijskega načina, se vseskozi srečujemo s pojmom kontrole, ki od začetka do danes spremlja vsako industrijsko proizvodnjo. Čeprav sta kontrola in proizvodnja nekako povezani in si ne moremo zamisliti ene brez druge, je vendar v določenih krajših periodah opaziti večje ali manjše dispro-porcije v njihovem razvoju. To se pravi, da je možno, da je način proizvodnje nekega izdelka popolnoma moderen in sodoben, da pa je kontrola kvalitete tega izdelka zastarela, da ne rečemo primitivna. Lahko je tudi obratno — škodljive posledice ima lahko eden ali drugi primer.
Najidealnejše je, če razvoj proizvodnje in kontrole dosežeta isti nivo in kadar je trend razvoja v smislu modernizacije proizvodnje in kontrole enak.
Kakšno je danes stanje v železarni glede tehnične kontrole? Ali je tehnična kontrola pri nas takšna, kot je, sposobna sprejeti nase odgovornost za kvaliteto, katero pred njo postavlja renome železarne? Kakšen je renome železarne pri naših kupcih in kdo je zaslužen oziroma odgovoren za ta renome?
To so vprašanja, s katerimi avtor tega članka želi izzvati diskusijo v našem kolektivu, trudeč se, da bo pri tem kar najbolj objektiven in ne da bi si lastil pravice o kakršnihkoli sodbah o teh vprašanjih.
Smo priče hitrega tempa razvoja naše železarne, ki se tako širi, da je v zadnjih šestih letih skoraj podvojila bruto proizvodnjo. Poleg tega pa se vsak dan uvajajo v ciklus proizvodnje novi in sodobni stroji, uvajajo se moderni tehnološki postopki, nastajajo sodobne koncepcije proizvodnje. Na vseh sestankih, na katerih se razpravlja o programu in planu proizvodnje za naslednji mesec oziroma za naslednje leto, se vedno govori o novih dodatnih tonah proizvodnje. Stotine, tisoče ton! Razumljivo je, da se pri tem vedno misli na stotine in tisoče ton kvalitetnega materiala. Sicer to ni nihče posebno poudaril, a razume se samo po sebi.
To je jasno tudi vsakomur, kadar se o tem govori na kateremkoli sestanku. Vendar pa, kadar je potrebno v obratu dogovor sestanka realizirati, se pokaže, da so stvari, ki so bile na sestanku tako jasne, da o njih ni bilo treba govoriti, nekaterim še vedno nejasne oziroma jih celo nasprotno pojmujejo. V obratu se resno lotijo postavljene naloge, trudijo se, da se doseže in preseže postavljeni plan proizvodnje, mesečni ali letni. Koliko pa bo kupec od te »realizirane proizvodnje« vrnil in reklamiral zaradi neustrezne kvalitete, je potem zadeva samo določene grupe ljudi oziroma samo nekaj ljudi, ki morajo skrbeti za to. Če bi bilo
potrebno postaviti nekoga celo pred sodišče zaradi te ali one reklamacije, tedaj ne razmišljamo mnogo, ker se že vnaprej točno ve, kateri je ta.
Torej tukaj se začenja prvi problem, ki se pri nas pojavlja in katerega do sedaj še ni nihče reševal. Ta problem bi mogli izraziti v obliki vprašanja: »Kdo je kriv in v kakšni meri je kriv za določeno reklamacijo?«
Preden odgovorim na to vprašanje, naj navedem najprej nekatere primere iz naše vsakodnevne prakse. Odgovor je treba vzeti z rezervo, ker je to moje subjektivno mnenje. Vzemimo kot primer valjarno (valjarno sem vzel popolnoma slučajno, lahko bi vzel katerikoli drugi obrat).
1. primer: Material je namenjen za izvoz. Kontrolor ugotovi površinske razpoke materiala, jih označi in vrne material v obrat, da razpoke zbrusijo. V obratu se pobrusi samo barva označenega mesta, nakar se material zopet kontrolira. Kontrolor ponovno označi površinske defekte in vrne material v obrat. Obrat pa zopet po odbruše-nju barve material vrne kontrolorju. Lahko se isto ponovi še enkrat ali pa se kontrolor naveliča in enostavno ne zaznamuje več razpoke in material odpremi kupcu. Po določenem času kupec reklamira material zaradi površinskih razpok. Kdo je kriv za reklamacijo?
2. primer: Material gre skozi ravnalni stroj. Potem kontrolor ugotovi, da je material še vedno kriv in ga vrne na ravnanje. Po drugem ravnanju kontrolor spusti material dalje, a čez nekaj dni ga kupec reklamira zaradi ukrivljenosti. Kdo je kriv za to reklamacijo?
3. primer: Kontrolor je pregledal brušeni material iz jeklovleka in ugotovil, da je nekaj palic izven toleranc. Ostalo je bilo odpremljeno kupcu. Čez nekaj časa pa ta
reklamira material zaradi dimenzijskega odstopanja. Kdo je kriv za to?
Lahko bi naštel še več takšnih primerov, toda raje bom naredil zaključek na osnovi teh treh. Kdo je kriv za reklamacijo?
V vseh primerih lahko krivimo kontrolorja, ker je dovolil, da se material odpremi. Kontrolor je plačan za to, da skrbi za kvaliteto odpremljenega materiala. Temu zaključku bi dodal še eno pripombo. Predpostavljajmo, da je v tovarni 2000 proizvodnih delovnih mest. Kaj je bolje: da bi na vseh 2000 mest postavili dva tisoč kontrolorjev, ki bi na vsakem delovnem mestu kontrolirali pravilnost dela in v tem primeru za vsako reklamacijo kaznovali kontrolorje, ali pa da enostavno ukinemo kontrolo in da vsak delavec na svojem delovnem mestu odgovarja za delo, ki ga opravlja v procesu proizvodnje in za katerega dobi od podjetja plačo? Mislim, da tukaj komentar ni potreben.
S tem pa se začne drugo važno vprašanje. Kakšen sistem kontrole bi uvedli pri nas? Ali bi za vsako operacijo proizvodnje postavili kontrolorja ali bi prešli na tako imenovano avtokontrolo ali pa bi poiskali sredino med tema dvema skrajnostima?
Ta problem ni težko rešiti, če ga opazujemo s čisto tehničnega vidika. Rešitev problema pa otežkočajo drugi momenti: strokovnost kadra, socialni momenti, pravilnik o nagrajevanju, v znatni meri tudi zastarelost koncepcij, osebni momenti, interes ljudi do novitet in drugo.
Da bi čim bolje nakazal važnost problema organizacije kontrole pri nas, mi dovolite, da prikažem še nekatere momente iz naše prakse.
Pri vlivanju ingota v topilnici so iz kateregakoli razloga litje prekinili in ga potem znova nadaljevali. Ker se na površini ingota to ne opazi, gre tak ingot v valjarno ali kovačnico. Ingot se segreva, pri valjanju ali pri kovanju pa pride do pokanja ingota na mestu, kjer je bilo litje prekinjeno. Jasno, da je to izmeček! Pogosto se takoj
Ojnice za ladje
Kvadrati
ugotovi, kdo je za to kriv, zgodi se pa tudi, da se to ne da takoj ugotoviti, potem pa se vršijo razna prepričevanja in raziskave in končno se sprejme določen pravilen ali nepravilen sklep. Poglavitno pri tej stvari je samo eno: če bi mojstri v topilnici takoj opozorili na ta ingot, ker oni edini od začetka vedo za pravi vzrok izmečka, bi bili stroški izmečka veliko nižji.
V valjarni valjajo material za pile. Valji niso dobro nameščeni in dimenzija ne ustreza zahtevam kupca. To ne bi bilo prav nič nenormalno, če se to ne bi odkrilo šele, ko je treba poslati kupcu šest ton materiala. Če bi se pri valjanju kdorkoli spomnil, da prekontrolira točnost dimenzije, bi bilo samo nekaj prvih palic izmeček. Tako pa je izmečka 6 ton in rok dobave zamujen.
Termična obdelava visoko legiranega in brzoreznega jekla zahteva posebno pozornost in strog temperaturni režim. Ne sme se reči, da tega v kalilnici ne znajo. Zgodi pa se, da se iz kateregakoli razloga ne drži točno predpisani režim. Mojster in preddelavec to vesta, toda molčita. Sledi brušenje ali kakšna druga mehanična obdelava, beležijo se drage delovne ure, toda pred odpremo se ugotovi, da je material razpokan in je proizvod zaradi tega izmeček.
Dosti je takih primerov. Vprašajmo se, ali so ljudje, ki so vedeli, da nekaj ni v redu, a to niso signalizirali naprej in s tem povečali stroške izmečka, brezvestni ali ne? Lahko jih imenujemo, kakor hočemo, vendar vem, da ima večina mojstrov, preddelavcev in obratovodij često pred očmi samo postavljeni plan proizvodnje, ker je bilo na nekem sestanku sklenjeno, da mora biti v tem mesecu in v tem obratu proizvodnja tolika. Ponovno pa poudarjam, da nihče ni rekel, da mora biti tolikšna proizvodnja kvalitetnega materiala, kajti na sestanku se to samo po sebi razume.
Poseben problem pri naši celotni kontroli je zamenjava materiala. Mislim, da ne bi bilo treba posebno naglašati, kakšno škodo trpi naše podjetje zaradi tega. Težava pa je še večja, ker je težko ugotoviti, ali je neki material zamešan ali ne. Najčešče to odkrije šele kupec. Mnogi za to tožijo kon-
trolorje. Moje mišljenje pa je, da je kontrolor kriv zaradi tega, ker ni odkril zamenjave, v nobenem primeru pa ni kriv za zamenjavo samo. Zato se je treba boriti, da ne pride do zamenjave materiala, ne pa tožiti kontrolorja, da ni ugotovil zamenjave. Vedeti moramo, da so kontrolorji samo navadni ljudje in da iskrilec ne more osem ur z isto pozornostjo ločiti material samo na osnovi isker.
Po drugi strani pa imamo v našem proizvodnem programu materiale, ki se ne morejo ali pa komaj morejo ločiti samo na osnovi isker. Na primer: C-45, pa C-35 ali VCMo-135 in VCMo-230 itd. To se pravi, da je edini način, da ne pride do zamenjave materiala, dobro premišljen in organiziran tok materiala skozi obrate in delovna zavest vseh ljudi, ki imajo s tem materialom opravka.
Če smo se že dotaknili organizacije kontrole pri nas, potem moramo nakazati še en problem. Predvsem postavljam dve vprašanji.
Prvo: ali je pri nas kdo pri določevanju termina dobave vkalkuliral v ta termin tudi čas, ki je potreben za kontrolo?
Drugo: če je kdo pri določevanju plana proizvodnje v nekem obratu mislil na to, da na primer v valjarni ne zadostuje, če dnevno izvaljamo 200 ton materiala, ampak da mora teh 200 ton dnevno pregledati nekvalificiran in priučen kontrolor?
Prvo vprašanje postavljam zato, ker ni redek primer, da se kupcem točno določi dobavni rok in da obrat le en dan pred tem rokom preda material kontroli. Na ta način se je rešil odgovornosti za eventualno prekoračenje roka, ker je svoje delo izvršil v »regularnem« času. Zaradi zamude roka nosi krivdo kontrola.
Drugo vprašanje pa sem postavil zato, ker obstajajo realne meje fizične zmogljivosti kontrole in se mora pri povečanju proizvodnje računati s temi mejami, ki so često ožje od kapacitete posameznih obratov. V tem primeru predstavlja kontrola »ozko grlo«. Treba je vedeti tudi to, da en kontrolor ne more osem ur kontrolirati materiala z isto pozornostjo in z istimi kriteriji.
Če iščemo rešitve glede na vse te probleme, se nam samim po sebi ponuja kot edini sistem — sistem vzorčne kontrole.
To ni nobena noviteta, ki bi si jo sami izmislili. Ta sistem je že davno uveden v mnogih podjetjih tako v inozemstvu kot pri nas. Ne bi tukaj podrobneje opisoval tega sistema, dotaknil bi se le nekaj prednosti tega načina kontrole glede na klasični stoodstotni način kontrole.
Prva in najvažnejša prednost je, da so stroški kontrole znatno nižji, število ljudi v kontroli je manjše, kapaciteta kontrole je večja, kvaliteta oziroma sigurnost kontrole pa je ista in po trditvah nekaterih avtorjev celo večja kot pri stoodstotni kontroli.
Sistem vzorčne kontrole zahteva določene predpogoje in ravno to so težave, ki onemogočajo, da se ta način kontrole takoj ne uvede tudi pri nas.
Ta način kontrole zahteva višji strokovni nivo kontrolorja, pri nas pa je razen nekaj redkih primerov ta nivo precej nizek. Sicer ima vodstvo OTKR v načrtu enomesečni tečaj za kontrolorje v letu 1967, katerega se bodo morali udeležiti vsi kontrolorji v
železarni. Vodstvo posameznih obratov je izrazilo mišljenje, da bi se ga udeležili ne samo kontrolorji, temveč tudi nekateri delavci iz obrata, kar je v vsakem primeru umesten predlog. Po končanem tečaju bodo morali vsi slušatelji polagati izpit in glede na uspehe tega izpita se bo izvršila ponovna razdelitev delovnih mest v kontroli.
Drugi važen pogoj za vzorčno kontrolo je izenačenost proizvodnje glede na kvaliteto, za kar bodo morali prej ko slej začeti skrbeti obratovodje. Dejstvo je, da pri nas kvaliteta proizvodnje niha, najslabše pa je, da skoraj nihče v tovarni ne more reči zakaj. Vsak zna navesti ta ali oni razlog — ampak vse le na pamet ali po občutku, ker kolikor je avtorju članka poznano, ne obstajajo nobene globlje študije o tem.
Pripravljeni smo, da z vsemi silami rešujemo problem izmečka v določenih primerih in kadar izmeček naenkrat toliko naraste, da postane aktualna vrednost točke. Kadar pa »gre vse v redu«, nas to uspava, namesto da bi sistematično in dolgoročno zasledovali gibanje škarta in iskali vzroke zanj. .
Skoraj prepričan sem, da bi mi npr. v valjarni malokdo mogel takoj odgovoriti na vprašanje:
»Pri kateri dimenziji neke kvalitete je procentualno največ škarta in kaj je temu vzrok?« ali nasprotno:
»Pri kateri kvaliteti neke določene dimenzije je procentualno največ škarta?«
Vse kaže, da sta ta dva pogoja poleg ostalih resna ovira za uvedbo vzorčne kontrole pri nas in s tem za zmanjšanje stroškov kontrole.
Vzorčna kontrola pa bi rešila še neki problem, to je: prevelika administracija v procesu kontrole in delno tudi v proizvodnji. Pot materiala od obrata do obrata in od kontrole do špedicije in odpreme spremlja ogromno pisarije. Obrat in priprava dela obrata .imata svoje papirje, formularje, kartone, evidenčne knjige, fascikle, kontrolor ima zopet svoje papirje, formularje, kartone, evidenčne knjige, fascikle itd. in odprema svoje. Ako natančneje pogledamo ta »administracijska sredstva«, vidimo, da se večina podatkov ponavlja in prepisuje. Zadostuje, da se v vsem procesu prepiše napačno samo ena številka, npr. številka šarže, kar se tudi neredko dogaja, pa je treba angažirati cel bataljon ljudi, da se najde napaka — če se sploh najde. O stroških raje ne govorimo. Vse to bi morali omejiti na razumno mero in se držati načela: »Kar se da malo prepisovanja.«
V zvezi s tem je še ena stvar, ki je ne smemo pozabiti in povzroča kontroli velike težave. To so neurejeni tehniški pogoji in tehniška dokumentacija v splošnem. Ta ima celo vrsto bistvenih pomanjkljivosti, ki se odkrijejo šele, ko je treba material kontrolirati, tj. neposredno pred odpremo. Ni redko, da tudi obratni nalogi niso napisani tako, kot je treba, da vsebujejo dosti nejasnosti in protislovij in se v skrajnem primeru niti ne ve, kaj kupec zahteva. Avtor tega članka nima namena tukaj kateregakoli kritizirati, opozoriti želi le na stvari, ki včasih povzročajo velike težave. Na primer v nekem obratnem nalogu je napisano (citiram dobesedno stavek iz obratnega naloga):
Upokojenci so nas obiskali
Dvakrat »lepo« — tisočkrat »hvala«
Upravnemu odboru ravenskega Društva upokojencev pod predsedstvom Maksa Večka se je posrečilo med finančno najbolj šibke člane društva razdeliti skromno zimsko pomoč. Za lepo spoštovanje in skrb se obdarovano članstvo prav srčno zahvaljuje predsedniku kakor tudi ostalim članom odbora.
Želimo tudi, da bi bilo leto 1967 prav tako ali še bolj lepo in uspešno za naše društvo, zato kličemo srečno in zdravo novo leto 1967 prav vsem članom podružnice Ravne na Koroškem.
Železarna Ravne je 17. decembra 1966 za svoje nekdanje sodelavce — upokojence priredila ogled tovarne in skupno slavnostno kosilo v kavarni Doma železarjev na Ce-čovju.
Povabljenih je bilo, reci in piši, lepo število 180 veteranov. Od teh se jih je odzvalo vseeno 165.
Točno ob določeni 10. uri nas je sprejel pri glavnem vratarju sekretar podjetja tovariš Homan. Takoj nato nas je v imenu tovarne pozdravil z ganljivimi besedami komercialni direktor tov. Florjančič. Rekel je, da je prepričan, da železarna ne hi bila taka, kot je danes, alko ne bi prav upokojenci, ki so prestopili pred 30 ali 35 leti prag tovarne, s svojim trudom in zavestjo k temu pripomogli, zato se vsakemu posebej odkrije.
Po končanem govoru nas je sprejelo kar pet vodičev, ki so nam v skupinah razkazali vse novosti zadnjih let v tovarni. Kar sapo nam je jemalo ob pogledu na tehnične 'pridobitve, ki so postavljene v novih zgradbah. Ponosni smo, da naši mladi ljudje s svojim delom in razumevanjem naše pridobitve na tako lep način večajo.
V Domu železarjev smo imela čast, da se je kosila udeležil tudi glavni direktor Gregor Klančnik, ki smo ga že ob vstopu v dvorano pozdravili is splošnim veseljem in aplavzom. Tudi on nas je v svojem govoru pozdravil, nato pa nas seznanil tudi z delom in vodenjem podjetja. Ob koncu je dvignil kozarec ter nam voščil srečno novo .leto 1967.
Naš predsednik Maks Večko se je direktorju prav lepo zahvalil za lepo sre-
»Material mora v poboljšanem stanju imeti trdoto 250 HB, v surovem trdota ne sme biti preko 250 HB, žarjen.« To je vse!
Cesto se zgodi, da v ON niso navedene tolerance za dane dimenzije, niti ni navedeno, po katerih standardih kupec želi, da se mu izroči material. Jasno je, da to zadržuje odpremo materiala in ustvarja niz drugih problemov.
Avtor tega članka se zaveda, da tukaj ni zbrana vsa problematika kontrole pri nas, in si ne pripisuje pravice, da izkaže končne zaključke. Želel je le, da v kratkih orisih poda probleme kontrole kvalitete pri nas z namenom, da bi se čimprej sestal kompetenten forum, ki bi dal dokončne zaključke o vseh iznesenih in neiznesenih problemih tehnične kontrole v železarni.
Inž. Dušan Arsenovič
Čanje. Po nekaj urah veselega razpoloženja smo šli domov, a to lepo srečanje nam bo ostalo še dolgo v prijetnem spominu.
Vodstvu železarne Ravne tisočkrat hvala, vsemu kolektivu pa srečno in uspešno novo leto 1967.
Za društvo upokojencev Ravne Milemot Lotar
KAKŠNI SMO
Marsikdo misli: ker je tovarna naša, je naš tudi material, ki je v njej! Takšno mišljenje privede do kraje pa tudi. do drugih oblik izkoriščanja ljudskega premoženja, nazadnje pa do »kraje« celega objekta, kakršen je — bolnišnica v Črni.
Slišati je resne govorice, da bo ta bolnišnica ukinjena. Vprašamo se seveda — zakaj? Odgovor je enostaven: socialna nima denarja, vzdrževanje bolnišnice se ne izplača.
Ce pomislimo, da je tudi nova bolnišnica v Slov. Gradcu vedno prenapolnjena z bolniki, se vprašamo, zakaj se torej ne izplača bolnišnica v Crni? Sredstva za vzdrževanje bolnišnic se dajo dobiti na razne načine, človeških življenj pa ni mogoče nadomestiti.
Tako spet pridemo do vprašanja: zakaj socialna nima dovolj denarja, iko vendar prispevek posameznega zavarovanca ni majhen? S tem pa smo pri naši izhodiščni točki o »kraji bolnišnice«. Poskusimo zdaj to razložiti.
Socialno zavarovanje nima denarja tudi (ne samo) zato, ker ga po nepotrebnem izkoriščamo v prvi vrsti zaradi izmišljenih bolezni, ki jih zdravnik niti z naj večjim prizadevanjem ne more odkriti, ker jih ni. Socialno zavarovanje pa je le (vsaj za ta dan) okradeno za hranarino, ki jo mora izplačati delavcu, ki ni bil na delu.
Enako krademo tudi, če kličemo zdravnika na dom zaradi ikomodnosti, pa se vzrok izkaže premnogokrat kot neopravičen. Po veselici rada glava boli, vročine pa ni — naj torej zdravnik veseljaka zapiše v bolniški stalež! — Kraja! In takšnih kraj je še mnogo vrst. In tudi zaradi takšnih dejanj grozi bolnišnici v Crni ukinitev, da ne govorimo o trpljenju tamkajšnjih bolnikov, ko bodo čakali na prevoz v slovenjgraško bolnišnico, in da sploh ne omenjamo naših zdravnikov, ki jih tak »nočni turizem« vodi od Koprivne do Kotelj.
Lotar Milemot
OBRATNE NEZGODE V DECEMBRU 1966
Anton Uršnik, meh. obdeloval. — Pri zategovanju matice se je udaril na sredinec desne roke.
Dominik Plimen, špedicij a. — Pri rezanju na krožni žagi mu je stisnilo kazalec.
Štefan Kobolt, livarna. — Pri potiskanju Okvira iz valjčnice na obračalni stroj mu je zmečkalo prstanec na desni roki.
Ernest Šuler, topilnica. — Pri zapiranju preboda SM peči se je snelo kladivo z ročaja in mu padlo na mezinec desne roke.
Janez Zavolovšek, špedicija. — Pri zlaganju nožev je padel z lestve in si zlomil desno roko.
Komljan Djokovič, čistilnica. — Pri odbijanju matice mu je del zračnice odletel v obraz in ga poškodoval pod levim očesom.
Avgust Kokal, topilnica. — Pri zapenjanju kokile z verigo mu je stisnilo palec na desni roki.
Jože Planinšec, kovačnica. — Pri obračanju gredic mu je zmečkalo palec na desni roki.
ŠPORTNE VESTI
SMUČANJE
Smučarska sezona je v polnem razmahu in prva tekmovanja v Gorjušah in na Črnem vrhu so že pokazala, .kako so smučarji pripravljeni na letošnjo sezono.
V Gorjušah so tekači tekmovali za God-čev memorial. V konkurenci članov, ki so tekli na 10 km dolgi progi, so manjkali Bavče in Seljak, iki sta ina Švedskem, in Cveto Pavčič, ki verjetno ne bo več tekmoval. Odlično je tekel naš Karpač, ki je samo z 20-sekundnim zaostankom zasedel odlično 2. mesto. Tudi Dretnik je itekel zelo dobro in zasedel 4. mesto. Nič čudnega torej ni, da se je zvezni trener Janez Pavčič odločil tudi za ta dva tekača pri sestavi državne reprezentance za bohinjsko mednarodno srečanje. Vse kaže, da sta Karpač in Dretnik dobro pripravljena in da bosta skupaj z Bavčetom udarna moč našega Fu-žinarja, iki bo tudi v državnem merilu veliko pomenila.
Razveseljivo je, da se je tudi pri mlajših mladincih med najboljše plasiral mladi Podojstršdk, ki je z osvojenim petim mestom dokazal, da na Ravnah še vedno raste mladi rod dobrih tekačev.
V ekipni konkurenci, kjer se ocenjujeta dva člana in starejši mladinec, so naši tekači v tekmovanju za Goidčev memorial zasedli drugo mesto.
Alpska elita se je zbrala na Črnem vrhu, kjer je bilo tekmovanje v veleslalomu. Na startu so bili vsi znani tekmovalci, le med tekmovalkami je manjkala dosedanja stalna članica državne reprezentance Krista Fanedl, iki ne bo več tekmovala. Ko smo prebirali vesti s tega tekmovanja, smo mislili, da tudi Tevževa ni nastopila, vendar smo pozneje od vodje potovanja zvedeli, da je Vida startala, vendar zaradi padca odstopila.
Pri članih je potrebno omeniti 4. mesto Pusfoslemška iz Mežice, pri mlajših članih pa se je zelo dobro izkazal naš Har-nold, iki je s 3. mestom dokazal, da bo potrebno nanj resno računati. Mladi Fortin iz Mežice je bil tokrat peti v konkurenci starejših mladincev, upamo pa, da se bo na prihodnjih tekmovanjih prebil še višje.
NAMIZNI TENIS
Namiznoteniški igralci .so končali tudi z drugim delom ekipnega tekmovanja za moške in ženske ekipe in tako so nam poznani novi člani zvezne, prve in druge republiške lige. Na teh tekmovanjih so nastopili tudi igralci in igralke našega Fužinar-ja; moški v Logatcu na turnirju II. republiške lige, ženske pa na Ravnah v I. republiški ligi.
Rečemo lahko, da je Članska ekipa v sestavu Bavče, Pandev in Gutenberga/r kljub porazu z Mariborom uspešno zaključila tekmovanje, zlasti po zaslugi veteranov Bavčeta in Pandeva, ki sta nazorno pokazala, kako se je potrebno boriti za klubske barve. Drugo mesto v skupni razvrstitvi je dovolj, da bodo lahko naši fantje igrali v bodoče v I. republiški ligi. To pa lahko ocenimo v sedanjih pogojih ikot lep uspeh. Obenem pa moramo takoj pripisati, da je
vprašanje, če bo lahko NTK Fužinar poslal tri igralce (toliko namreč šteje ekipa) na prvi del I. republiške lige, saj je Gu-tenberger 'zelo slab v šoli, Jamšek pa pomaga celovškemu KAC priti v prvo avstrijsko ligo. Priznati moramo, da NTK Fužinar vzgaja mlade igralce, vendar trenutno ti mladi kot tekmovalci ne predstavljajo še ničesar v republiškem merilu niti ne pri pionirjih ali mladincih, kaj šele pri članih.
Naša ženska ekipa si je v obeh delih priborila 5. mesto (ikje so časi, ko je -bilo 3. mesto neuspeh?). V ekipi so igrale članice Krajgerj-ev-a, mladinka Hanuševa in pionirka Petračeva. Te tri igralke, prva včasih nerazsodna, drugi dve pa brez potrebne tekmovalne -rutine so Ravnam sicer priborile pravico -sodelovanja na tekmovanju za vstop v zvezno ligo, vendar je vprašanje, če se splača, da bi se tega tekmovanja s tako igr-o tudi udeležile.
Pri namiznem tenisu bo treba še krepko za-sukati rokave, da bo ta športna panoga zopet predstavljala kvaliteto vsaj na republiški ravni. Ali pa smo mogoče preveč nestrpni?
»VSE PREJ KOT ROŽNATE PERSPEKTIVE ZA LETO 1967«
nam je dejal predsednik športnega -društva Fužinar inž. Jože B-o-rštner, ko smo ga vprašali, če so da-ni v-si pogoji za uspešno športno dejavnost v letu 1967. Povedal nam je tudi, -da gre športno društvo Fužinar v letošnje -leto z veliko izgubo in brez zagotovil za sredstva, ki bi jih potrebovali za športe -V -zimski sezoni (smučanje, kegljanje, namizni tenis). V negotovosti je tudi nadaljnja udeležba odbojkarskega kluba v
zvezni ligi in seveda tudi množično udejstvovanje drugih iklubov, -ki ga je športno društvo Fužinar uspešno zastavilo v letu 1966.
Vsi, ki morete, -po-magajte!
KEGLJANJE
Naše keglj-avke so na-s zopet prijetno presenetile. V tekmovalni skupnosti Maribor so med ekipami zasedle 1. mesto, za kar jim moramo tudi mi iskreno čestitati., V konkurenci posameznic je bila Hafnerjeva druga, podrla -je samo tri keglje manj kot Strgarjeva, tretja pa je bila Jezerškova. Samo tako naprej!
-ate-
ZA RAZVEDRILO
Kaj je paradoksno
Ce dolgove vnaprej plačaš.
Ce »hohštapler« v -pritličju stanuje.
Če jasnovidec črno g-leda.
Če 'je operni pevec na slabem glasu.
Če se ti kdo približa, pa praviš, da je še-1 predaleč.
V šoli
»Vedno morate odgovarjati s celim stavkom,« je rekel učitelj učencem. »Če npr. vprašam: ,Kaj imam v -roki?1 -ne -smete odgovoriti: ,Go>bo,‘ temveč: ,V roki imate gobo!1 No, povej Tonček, kaj imam na nogah?«
»Čevlje.«
»Napačno! Vili?«
»Nogavice.«
»Spet -napačno! Peter?«
»Kurja očesa!«
Djura Andro, Počitek
Ali je to odnos do skupnosti ?
Predlansko pomlad je občinska skupščina Ravne na Koroškem odločila, da se lahko pri krajevnih skupnostih ustvarijo skladi za družbeno dejavnost z namenom, da od vseh gospodarskih organizacij zberejo finančna sredstva za finansiranje družbene dejavnosti v svojem kraju in da ta sredstva tudi pravilno razdelijo- med posamezna društva. Določen je bil tudi znesek in tako vplačujejo gospodarske organizacije 100 ND na zaposlenega na leto, denar pa se plačuje v tiste sklade pri krajevnih skupnostih, kjer sodelavci stanujejo. Torej, pravilna delitev. Tudi to lahko rečemo, da so skladi upravičili svoj obstoj in da kljub težavam uspešno delajo. Do tu je vse v redu.
Ni pa v redu, da nekatere gospodarske organizacije nočejo vplačevati dogovorjenega prispevka, še več, med njimi so tudi take, ki lansko leto niso plačale niti dinarja! Ali ta podjetja pozabljajo, da živijo v skupnosti, ki si prizadeva razvijati kulturo, telesno vzgojo in druge družbene dejavnosti in da so dolžni pri tem tudi pomagati? Ali pa morda mislijo, da jih to nič ne briga? Ce je tako, se bridko motijo. Motijo predvsem zaradi tega, ker so ta sredstva potrebna za kulturno in telesno vzgojo njihovih otrok, če že sami nočejo razgibati duha in telesa, če že sami ne gredo v knjižnico, si tam sposodijo knjigo in jo tudi preberejo, če že sami ne čutijo potrebe, da bi naredili nekaj zamahov v našem zimskem bazenu, če že sami ne čutijo potrebe, da gredo poslušat opero, če že sami ne čutijo potrebe, da vsaj sodelujejo kot gledalci na iraznih športnih prireditvah. Če že sami nočejo, njihovi otroci hočejo, in vsi smo dolžni, da jim pri tem hotenju pomagamo. Ali ne bi bilo žalostno, če bi odklonili otroka, ki želi v telovadnico ali v bazen ali v
knjižnico, ker bi pač zvedeli, da je to otrok tistega očeta ali matere iz tiste gospodarske organizacije, ki za tako dejavnost ni dala niti dinairja? Ali ne bi bila to najhujša diskriminacija, ali se ne bi temu uprli? Prav gotovo bi se! Vidite, prav tako diskriminacijo delajo sedaj 'tisti, ki nočejo razumeti potreb, ki nočejo pomagati. Pravim, nočejo, ker izgovarjati se na težave nima smisla. Kdo pa j,ih nima? Potrebno je samo razumevanje samoupravnih organov in direktorjev, ker videti naprej samo do nosu niti za ene niti za druge ni pohvalno, prej bi rekel žalostno.
Po evidenci sklada za družbeno dejavnost pri krajevni Skupnosti Ravne na Koroškem v letu 1966 v ta sklad nista vplačala niti dinarja komunalno podjetje Ravne in trgovsko podjetje Žila Ravne, so pa še druga podjetja, Iki niso vplačala polnega zneska.
Dragi športniki, športni delavci, kulturni in drugi družbeni delavci, ki se vsak dan pehate za sredstvi in s svojim nesebičnim delom pomagate pri vzgoji mladine, prav je, da veste, zakaj živite v pomanjkanju, kaj vam dela sive lase in kaj vam zbija moralo pri vašem delu.
-ate-
ALI ZNAMO SLOVENSKO
Nekaj napak se tako vztrajno ponavlja v naših dopisih in poročilih, da je treba vedno znova govoriti o njih. Najbolj presenetljivo je pri njih pravzaprav to, da zdrknejo izpod peresa tehnikam in ekonomistom, katerih vsakdanji posel sta preciznost in racionalnost, varčevanje s časom in nedvoumno izražanje.
Kdo hi vedel, čemu govorimo in pišemo kar naprej »tekom letošnjega leta«, ko povemo popolnoma isto (pa še pravilno), če rečemo »letos«. Govorimo o »nastopu na delo«, ko bi lahko prav tako, le krajše, govorili o »zaposlitvi«. Pri nas stvari nenehno
FOTOKRITIKA
Naša varnostno nadzorna služba je sicer preprečila »izhod« vsem tem predmetom, koliko pa je šlo v izgubo časa za »organizacijo« in izdelavo, si lahko izračuna vsak sam
»imajo vpliv« na ika,j, namesto da bi »vplivale«. In tako bi lahko naštevali v neskončnost, samo dopise bi bilo treba vzeti v roke in druge take tiskovine, ki iz dneva v dan krožijo po železarni, vendar zaključimo s preprostim pravilom — čim krajše se bomo izražali in čim bolj preprosto, tem bliže bomo pravilni slovenščini.
Drugo področje napak je nekritično vključevanje hrvatizmov v naš jezik. Po svoje je razumljivo — vojaščina, poslovni stiki, televizija, politika, vse to nas nenehno druži s Hrvati in Srbi. Seveda tudi ne moremo pričakovati, da bi bil vsakdo od nas tako podkovan v materinščini, da bi takoj našel za hrvatizem domačo besedo. Zato pa ima vsakdo zdravo pamet, se pravi, da zna ločiti smiselno od nesmiselnega. Po tej poti pa se lahko izognemo mnogim napakam. Poglejmo samo nekaj primerov.
»Odgovarjati« pomeni v slovenščini odgovoriti na neko vprašanje. Ker predmeti nimajo te sposobnosti, torej vijak ne more »odgovarjati« matici, lahko pa ji »ustreza«. Na sestankih se tudi ne menimo »po« vprašanjih. Kljub mnogim zvezam, v katerih lahko ta prislov oziroma predlog uporabljamo, takšne ni med njimi. Kakor nihče ne govori »po vremenu«, »po zdravju«, »po politiki« itn., temveč »o vremenu, zdravju, politiki«, tako govorimo pač tudi »o vprašanju«.
Zaključimo naše kramljanje o napakah z drobnim poglavjem iz jezikovne kemije, proti kateri grešimo iz nevednosti in o kateri bomo prihodnjič povedali kaj več.
V železarni vsak dan varimo, žarimo in kalimo, govorimo pa pogosto napačno o varenju, žarenju, kalenju. Zakaj napačno? Zato, iker se v vseh takšnih primerih i ni izgubil, ampak se je spremenil v j. Torej: var-i-ti > var- i-enje > varjenje; enako žarjenje in kaljenje. Če poznamo to preprosto pravilo-, bomo znali tudi pravilno pisati zvonjenje (zvoniti), taborjenje (taboriti) itn.
Tihožitje
Kristina Vauče, roj. 31. 10. 1916, v železarni od 1. 11. 1957, rczkarka v mehanični delavnici. Os. upokojena 31.	12.
1966
Mihael Kamnik, roj. 2. 9. 1911, v železarni od 16. 1. 1942, kovač v kalilnici. Os. upokojen 31. 12. 1986
Jože Doberšek, roj. 16. 2. 1907, v železarni od 23. 6. 1930, obratovodja strojnega remonta. Os. upokojen 31. 12. 1966
Avgust Koprivnik, roj. 9. 8. 1917, v železarni od 2. 1. 1946, strugar v mehanični delavnici. Invalidsko upokojen 21. 10. 1966
Mihael Kranjc, roj. 26. 9. 1906, v železarni od 1. 10. 1947, nakladalec na pripravi vložka — topilnica. Os. upokojen 31. 12. 1966
Ivan Filip, roj. 28. 3. 1911, v železarni od 21. 1. 1946, kovač vzmeti v vzmetarni. Os. upokojen 1. 12.
1966
Pavel Harnold, roj. 27. 6.1910, v železarni od 2. 9. 1925 s presledki, delovodja strugar.ne v mehanični delavnici. Os. upokojen 31.12.1966
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža VINKA KONECNIKA se zahvaljujem sodelavcem železarne za darovane vence in za pomoč v težkih urah ter godbi na pihala za žalostinke.
Zena
OBVESTILO
Kolektiv Smučarske koče sporoča, da je cesta od Ošvena do Smučarske koče zelo primerna za prireditev sankaških tekem, ter vabi na ogled in obisk.
DECEMBRA 1966 SO NASTOPILI DELOVNO RAZMERJE
Antonija Segel — SS, Anka Drezgič — VSS, Marija Havle — NiSS, Boris Jočič
— SS, Anton Žvikart — SS, Slavko Barič
— NK.
ODŠLI SO IZ PODJETJA
Frančiška Štor — NSS, Mirko Venek — KV, Stanislav Jug — NK, Jože Pšeničnik
— NK, Anton Kolar — KV, Jože Knez — KV, Mirlko Rane — PK, Valentin Cas — NK.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sindikalni podružnici vzmetarne in vsem prirediteljem za prisrčno odhodnico in za podarjene spominke ob mojem odhodu v pokoj.
Ivan Filip
SLOVARČEK TUJK
avditorij — poslušalstvo, dvorana s poslušalci
avizirati — naznaniti komu kaj, opozoriti koga na kaj, obvestiti, sporočiti biblioman — strasten zbiralec knjig bibliofilstvo — ljubezen do knjig blendati — zasenčiti
ciničen — nesramen, brezobziren, posmehljiv, prezirljiv, ujedi j iv, strupen decenij — desetletje
degeneriran — izrojen, izprijen, spačen, pokvarjen, propal efekt — učinek, vtis, uspeh, posledica finalnost — namernost forsiranjc — vsiljevanje, tiščanje, prenapenjanje
ingerirati — vmešavati se, vtikati se, posegati v tuje zadeve kongenitalen — prirojen, deden, pri rojstvu dobljen kreten — bebec, slaboumnež plasma — postavitev, namestitev; vložitev (denarja); prodaja blaga; uvrstitev; doseči dober plasma — zasesti dobro mesto (pri tekmi) ponderirana cena — tehtna srednja cena posesivnost — svojilnost postpozicija — postavitev nazaj; zapostavljanje
preferenčen — ugodnosten, bolj ugoden sinopsis — strnjen pregled; zbornik gradiva o istem vprašanju sugestija — vplivanje, nasvet, pobuda, namig
talisman — vražni obesek, iki naj odvrne nesrečo in prinese srečo
HUMOR
Bogataš
»Ko sem prišel v New Yonk, sem imel samo en dolar v žepu. Tako sem začel.«
»Kaj pa isi naredil z dolarjem?«
»Brzojavil sam očetu, naj mi pošlje denar.«
Meso in mleko
Igralec Foller bi moral v svojem novem filmu pobožati leva.
»Ne pride v poštev,« je odbil. »Zakaj pa ne?« je vprašal režiser. »Žival je zrasla ob mleku in se vam je ni treba bati.« »Tudi jaz sem zrasel ob imleku,« je rekel Poller, »danes pa jem meso.«
Smola
V Chicagu ise je neki 'vlomilec o polnoči spravil nad blagajno mr. W'hita. Ura je bila eno in imož se je potil, ne da bi bil prizadejal jekleni omari kakršnokoli škodo.
»Prekleto,« je dejal, »nič drugega mi ne preostane, kot da zaprosim starega za roko njegove hčeilke!«
Naši upokojenci
Tomaž Plcsivčnik, roj. 28. 9. 1910, v železarni od 20. 1.1939, nazadnje pom. prevzemnik v špediciji. Os. upokojen 31. 12. 1966