59 Hladnikia 30: 59-72 (2012)
Notulae ad floram Sloveniae
Asplenium adiantum-nigrum L.
Nova nahajališča redkejše vrste v Julijskih Alpah in njihovem predgorju na 
Gorenjskem
New localities of fairly rare species in the Julian Alps and their foothills in Gorenjska
9549/3 (UTM 33TVM14) Slovenija: Julijske Alpe, Gorenjska, dolina Vrata, nad Poldovim 
rovtom, ob začetnem delu nemarkirane lovske poti nad Poldovim rovtom (levi breg 
Triglavske Bistrice), ki vodi proti grapi Rdečega potoka, jugovzhodno od Brinove glave, 
alpski bukov gozd (Anemono trifoliae-Fagetum), apnenec, približno 1040 m n. m. Leg. & 
det. V. Leban, 3. 9. 2011, avtorjev herbarij in fotografski posnetki.
9751/3 (UTM 3 3 TVM3 2 ) S lo v eni ja: Goren jska, Kališe (Že lezniki ) , prib ližno 7 00 m n. m. 
Det. B. Anderle, 15. 7. 2005, avtorjev popis.
9851/2 (UTM 33TVM41) Slovenija, Gorenjska, na ovršju Lubnika nad Škofjo Loko, približno 
900 m n. m. Leg. & det. N. Jogan, 3. 2. 2007, avtorjevi fotografski posnetki.
Črni sršaj je alotetraploidna vrsta, nastala s križanjem med A. cuneifolium in A. 
onopteris (W agner & al. 1993). Ti dve vrsti sta vezani na serpentin oziroma mediteransko 
območje, torej v Sloveniji redki, a tudi sicer z omejeno razširjenostjo. Za razliko od 
starševskih vrst je črni sršaj precej bolj razširjen po zmernem pasu Evrazije in Afrike 
(poldini 1 99 1 ) o ziro ma ce l o k o zm opo li tsk o ( aeschiMann & al. 2004), vendar v Severni 
Ameriki izredno redko (W agner & al., ibid.). Značilen je za pretežno suha, s hranili 
revnejša kisla tla na nekarbonatnih ali mešani kamninski podlagi (aeschiMann, ibid.). 
Pri nas naj bi toploljubna praprot uspevala na skalnatih gozdnih pobočjih na karbonatni 
ali nekarbonatni podlagi od nižin do montanskega pasu (Martinčič 2007). Natančneje je 
o njegovih rastiščnih razmerah pisal dakskobler (1994). Na Tolminskem in v Srednjem 
Posočju je črni sršaj raztreseno razširjen v submontanskem in spodnjem montanskem 
pasu, v različnih mezofilnih, termofilnih in zmerno acidofilnih gozdnih združbah (v 
bukovjih, belogabrovjih, črnogabrovjih in gozdovih plemenitih listavcev), tako na apnencu, 
dolomitiziranem apnencu in dolomitu (s pogosto primesjo roženca, fliša in laporja), kot na 
skrilavih glinavcih in flišu, običajno na bolj plitvih in skeletnih tleh (dakskobler, ibid.). 
Na obrobju subpanonskega sveta (v Obsotelju, širšem Kozjanskem, Halozah, Zasavju) je 
bila opisana tudi asociacija Asplenio adianti-nigri-Quercetum petraeae, v kateri je črni 
sršaj pogost na plitvih tleh in tam, kjer iz zemlje štrlijo večje skale, v skalnih razpokah 
(ciMperšek 2008). Omenjena združba, ki jo označujejo termofilno-acidofilne vrste, je 
razširjena na nekarbonatnih kamninah (prevladujejo silikatne kamnine z malo apnenca, 
maceljski peščenjak, andezitni tuf, roženec in diabaz) na zmerno kislih do nevtralnih tleh 
(prevladuje skeletni ranker; ciMperšek, ibid.).
Za razliko od razmer pri nas, kjer se zdi, da ta vrsta uspeva na večinoma nekarbonatni 
podlagi, v pretežno silikatni Veliki Britaniji velja, da se pojavlja le tam, kjer je silikatu vsaj 

60 Notulae ad floram Sloveniae
v sledeh primešan karbonat (JerMy & caMus 1991). Tudi v severni Italiji je vrsta pogostejša 
v predalpskem svetu s prevladujočo karbonatno podlago (Bona & al., 2005), na sušnih 
območjih v Alpah pa se ponekod lahko pojavlja vse do subalpinskega pasu. V nižinah 
brez matične kamnine na površju je pojavljanje raztreseno in vezano na stare zgradbe, 
ruševine (ibid.).
V Sloveniji je črni sršaj raztreseno razširjen po vsem ozemlju (manjka le v Karavankah; 
Jogan & al. 2001, Martinčič, ibid.), a najpogostejši je v zahodni Sloveniji v Posočju (v južnih 
Julijskih Alpah in njihovem prigorju – tudi na Bovškem, Dakskobler, še neobjavljeno), vse 
do Krasa (stergaršek & Jogan 2010), najdemo ga še ob obali, na jugovzhodu države ob reki 
Kolpi, v okolici Ljubljane in na širšem območju Pohorja. Nekoliko pogosteje se pojavlja še 
na območju Haloz (Boč, Donačka gora), le posamično pa v predalpskem fitogeografskem 
območju na Štajerskem in Gorenjskem ter v subpanonskem fitogeografskem območju 
(Goričko; dakskobler, ibid., Jogan, ibid.).
Na Gorenjskem je črni sršaj redka vrsta z zelo raztresenimi nahajališči. paulin (1915) 
ga je našel na skrilavcu na zahodnem vznožju hriba Stražnik (Straški vrh), tik nad cesto 
med Črnučami in Sp. Gameljnami (9853/3). V istem kvadrantu, verjetno celo na istem 
nahajališču (med Črnučami in Gameljnami), ga je kasneje nabiral tudi Dolšak (LJU). 
Vendar omenjeno nahajališče le pogojno prištevamo med gorenjska, saj leži na obrobju 
občine Ljubljana. kocJan (2011) je odkril novo nahajališče na zahodnih pobočjih Gradišča 
pod Šmarnogorsko Grmado nad Matjaževo kmetijo (9852/4), šuštar ( 1 9 9 8 ) p a g a z a i s t i 
kvadrant navaja kot sajenega na jugovzhodnem pobočju Šmarne gore, torej že v občini 
Ljubljana. Črni sršaj uspeva še nad Čepuljami pri Sv. Joštu nad Kranjem (9751/4; LJU; 
prekoršek 1964). V herbariju LJU so s primerki dokumentirane najdbe tudi v kvadrantih 
9952/2 (LJU, ob Gradaščici pri Bokalcah, že v občini Ljubljana, leg. Deschmann) in 9648/4 
(LJU, pri Sedmerih jezerih v Triglavskem pogorju, leg. R. Justin). Uspevanje črnega sršaja 
v subalpinskem pasu v Triglavskem pogorju je glede na ekologijo vrste vprašljivo, podatek 
o tem pa je najverjetneje posledica napake pri urejanju Justinove herbarijske zbirke, v 
kateri je iz okolice Črnega jezera še nekaj tipično nižinskih vrst, npr. navadna rižolica. 
Naše najdbe v kvadrantih 9549/3, 9751/3 in 9851/2 dopolnjujejo poznavanje razširjenosti 
črnega sršaja na Gorenjskem, kjer je pojavljanje te vrste očitno redko in raztreseno, a verjetno 
vseeno bolj pogosto, kot smo vedeli doslej.
Zahvala
Tinki Bačič se zahvaljujemo za koristne nasvete in pomoč pri pisanju notice.
Literatura
aeschiMann, d., k. lauber, d. M. Moser & J.-p. theurillat, 2004 a: Flora alpina. Bd. 1: 
Lycopodiaceae−Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp.
bona, e. (ed.), 2005: Atlante corologico delle Pteridofite nell'Italia nordorientale. Museo 
Civico di Rovereto. 239 pp.
ciMperšek, M., 2008: Kserotermni gozdovi gradna in cera po subpanonskem hribovju 
Obsotelja in Kozjanskega (vzhodna Slovenija) ter njihove posebnosti. Gozdarski vestnik 
(Ljubljana) 66 (3): 187–205.

61 Hladnikia 30: 59-72 (2012)
dakskobler, i., 1994: Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja. Hladnikia 
(Ljubljana) 2: 19–31.
JerMy, c. & J. caMus, 1991: The Illustrated Field Guide to Ferns and Allied Plants of the 
British Isles. NHM, London. 194 pp.
Jogan, n., t. bačič, b. fraJMan, i. leskovar, d. naglič, a. podobnik, b. roZMan, s. strgulc - 
kraJšek & b. trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne 
in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
kocJan, J. M., 2011: Asplenium adiantum-nigrum. In: Jogan, N. (ed.) Nova nahajališča. 
Hladnikia (Ljubljana) 27: 77–78.
Martinčič, a., 2007: Aspleniaceae – sršajevke. In: Martinčič A. & al. Mala flora Slovenije: 
ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 94–97.
paulin, a., 1915: Über einige neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte 
I. Carniola (Ljubljana) 6: 117–125, 186–209.
poldini, l., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. 
Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitá di 
Trieste, Udine. 898 pp.
prekoršek, b., 1964: Prispevek k flori praprotnic in cvetnic Slovenije. Biološki vestnik 
(Ljubljana) 12 (1): 59–63.
seliškar, t., b. vreš & a. seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
stergaršek, J. & n. Jogan, 2010: Flora okolice Pliskovice (kvadrant 10248/2). Hladnikia 
(Ljubljana) 26: 21–47.
šuštar, f., 1998: Rastlinski svet Šmarne gore z Grmado. Založba ZRC, Ljubljana. 135 pp.
W agner, W. h. jr., r. c. Moran & c. r. Werth, 1993: Aspleniaceae Newman – Spleenwort 
Family. In: FNA editorial committee: Flora of North America 2. Oxford University Press, 
New York. pp. 228–245.
vid leban, brane anderle & neJc Jogan
Nonea lutea (Desr.) DC.
Nova vrsta v slovenski flori
New species in the flora of Slovenia
9953/3 Slovenija: Ljubljana, Rakovnik, med železniško progo in Orlovo cesto pri osnovni šoli 
Oskarja Kovačiča, 100 m južno od ljubljanskega Botaničnega vrta, gruščnata brežina ob 
železniški progi, 300 m. n. m., 4. 6. 2012, leg. & det. S. Strgulc Krajšek, herbarij LJU: 
10137884.
Rod Nonea Medik. (občasno zapisan tudi kot Nonnea) sodi v družino srhkolistovk 
(Boraginaceae). Slovenski imeni rodu sta dve: noneja, kot je zapisano v Mali flori Slovenije 
(Martinčič 2007) in srdovnica, kot rod poimenujejo v ljubljanskem Botaničnem vrtu.