Franjo Krek:
Jokajoči deklici,
ki je iz cerkoe grede izgrešila pot proti domu*
i 7/ si izgubila pot — ne jokajl
Jaz pouem ti, kam in kod — ne jokaj! —
V  cerkvi prej si prav lepo molila, videl te nebd Gospod — ne jokajl Zrla si k oltarju in na leco,
ne pa v kakšen kot — ne jokaj!
K dobrim staršem, hčerka, zdaj želiš si,
brzo rada bi odtod — ne jokaj!
Tebe deklica b/agoslovi naj Stoarnik,
Tebe! — s tabo oes uaš rod!— ne jokaj!
Ne poznaš soetd še, mila moja,
in njegooHi he zablod — ne jokaj/
Z mrežami je svet preprežen; zanke
so nastauljene poosod — ne jokaj!
Bog, ki ti tako srčnd ga Ijubiš,
Bog prepolen je dobrot — ne jokajJ
Angela je On določil tebi,
da te čuval bode zmot — ne jokajl
V  božjem, angelskem se. zaoetišču
treba b&ti ni nezgod — ne jokaj!
-—t----------
* Pesnik — pred 25. in oeč leti neumorno priden sofrudnik »Vrtčeo" — nam sporoča: »Gazelice sicer niso več moderne. Pa zahaj bi ne bilo malo razlike? Punčika — Skrbinčeua iz Lok — je po desetem opravilu prijokala mimo iupnišča. Kje gre pot na Loko ? Obrisal sem ji solzice. ,Ti bom pa jaz pokazal potl' Pomirila se je. Izročil sem jo zanesljiui ženski. Zadevica se mi je zdela uredna spel ene pesmice."