32. številka.
Letnik VII.
Maribor, dne 23. aprila 1915.
Naročnina lisin: —
g lo leto I leta . trt teta Mesečno.
K 10 —
» 5— » 2-50 » 1—
Zunaj Avstrije:-----
Celo leto . .	„ 15*—
Posamezne številke —	10 vinarjev. —
Ins er ati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
fifrodwtewTpolitičen list za slovensko ljudstvo. [
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Nov ruski napad na Užok odbit.
Ruski obkoljevalni načrt ponesrečil. — Rusi pritegnili pri Užoku in južno-izhodni Galiciji nova ojačenja. — Novi srditi boji v Bukovini. — Na ostali bojni črti nič posebnega. — iPred novimi boji v Srbiji. — Borba med Mozo in Mezelo se nadaljuje. — Priprave za nove
napade na Dardanele in Carigrad. — Kako je v Italiji?
Cujmo češke Nemce!
- Šestletni boj naše cleželnozborske delegacije v •deželnem dvorcu v Gradcu je spravil tudi narodne zahteve slovenskih Štajercev v ospredje in širjo javnost. Položaj štajerskih Slovencev je bistveno isti, — kakor položaj Nemcev na Češkem. Za to nas zanimajo program'atiöni dogodki med češkimi Nemci mnogo bolj kakor druge slovenske pokrajine. Ne bode torej -odveč. ako seznanimo slovenskoštajersko javnost tudi s predlogi, M jih je lansko leto stavil bivši .državni poslanec profesor dr. Skedl na posvetovanju nepar-lamenlarcev glede sprave Cehov in Nemcev na Ceš-kjem. Ker se je na različni način sumničilo in opravljalo dr. Skedla, je sedaj dr. Skedl objavil svoje avtentične predloge., ki jih podlajemo v izvlečku.
Skedl skuša sporazum med Cehi in Nemci izvesti z natančno izvršitvijo avtonomije obeh narodov. iTa «voj načrt hoče Skedl uveljaviti s tem, da, se Cehom in Nemcem pri izvršitvi avtonomije zasigura popolna enakopravnost. Da se ta misel primerno izvede, naj sorbita öbe narodnosti sami za svoje narodne m gospodarske .potrebe; vodita torej naj vsaka za sebe samostojno narodno in gospodarsko upravo. V to svr-ho se naj upelje narodni davčni kataster. Temu primerno se naj proračuni za občine, za okrajne zasto-pe in avtonomna mesta (Praga, Reichenberg) delijo v dva dela in sicer: v proračun za skupne potrebščine in proračun za potrebščine posameznih narodnosti. V skupni proračun bi se plačevalo iz splošne davčne «vote, v proračun posamezne narodnosti pa samo iz davka, ki ga plačujejo davkoplačevalci dotične na rodnosti.
Sorazmerno s temi načeli bi se uravnal tudi deželni red.. Deželni zbor bi se (delil v dva dela :	v
skupni deželni zbor in ločena deželna zbora (narodne kurije) za Cehe in Nemce. Skupni deželni zbor bi reševal zadeve, ki se tičejo skupnih deželnih vprašanj, narodni kuriji pa bi vsaka za se imeli skrbeti za rešitev narodnih in gospodarskih potreb svojega naroda. Skupni deželni zbor bi moral reševati deželni proračun za skupne potrebe. Volitve v odseke in v deželni odbor bi se naj vršile z ozirom na narodne razmere. Deželni odbor naj bo sledeče sestavljen: centralni kolegij bi reševfal zadeve, ki so podrejene skupnemu deželnemu zboru, narodna oddelka pa "olimela v svojem področju gospodarske in narodne zadeve svojega naroda. Temu ustroju primerno naj se tudi deželno uriaduištvo deli v, češko in nemško sekcijo. Uradnike bi imenovala vsaka deželnozborniška sekcija za se, oziroma centralni kolegij. Načelam narodne avtonomije primerno bi naj bila urejena tudi sestava držajvnih uradov na Češkem.
Načelo, da bodo rojaki posameznega naroda sodili in upravljali svoj narod, se mora dosledno izvršiti. UradniŠtvo bi bilo razvrščeno v narodno češko in nemško uradniško skupino, s samostojno določenimi pogoji za avanziranje. V čeških okrajih bi bili nastavljeni češki, v nemških nemški, v mešanih okrajih pa, uradniki obeli narodnosti in sicer bi se V1 mešanih okrajih uveljavil proporčni ključ z ozirom n,a število prebivalstva obeh narodnosti. Vendar hi se naj te zadeve tako uredile, da bi jednotnla, organizacija, vsled tega nič ne trpela, Oblasti druge instance bi stale pa pod enotnim vodstvom ter bi se delile v nemške in češke sekcije. V tem oziru se morajo vse podrobnosti v predlogah natančno izdelati.
Pri tej sestavi državnih uradov stopi uravnava jezikovnega vprašanja z narodnega stališča v ozadje. Na podlagi ravnopravnosti obeh narodnosti bi se
pri vseh oblastnijah in uradih dovolila raba obeh deželnih jezikov. Vendar bi se moralo paziti, da bi se v enojezičnih okrajih ne vsiljevalo uradnike druge narodnosti, kar je bilo dosedaj predmet vseh pritožb. Tudi bi se naj pri vseh osnutkih, ki se tičejo uporabe jezika pri avtonomnih, kakor ‘tudi narodnih oblastih, na vse strani zavarovalo, da se z rabo drugega deželnega jezika ne prizadene ne prebivalstvu in no u-radovanju kfoka težava.
Končno bi se naj načelo narodne avtonomije u-veljavilo tudi pri šolski zakonodaji. Radi tega bi naj se i deželni svet delil v jdve samostojni sekciji. Plenarne seje deželnega šolskega svetaj, katere so bile poprej glavne važnosti, bi se odslej vršile samo le izjemoma.
Zlato klasje«
„Information“ piše:
Avstrijski general grof Monleeuccoli, zmagovalec nad Turki pri Sv. Gothardu oh Rabi, ki je izrekel svoj čas krilate besede: „Za vojsko se rabi prvič denarja, drugič'denarja in tretjič zopet denarja“, bi sedaj ta svoj nek gotovo izpremenil in bi rekel: „Za vojsko se rabi1 prvič žita, drugič žita in tretjič zopet žita“, kajti denar še ni žito, pač pa je žito denar. Zaloge žita so arzenali za gospodarsko vojsko; če so ti polni,, potem je zasigurano, da je država pripravljena in preskrbljena za vojsko sploh,. Resničnost menda, nobenega drugega nauka izza te svetovne vojske ni tako neizpodbitno dokazana, kakor ta, da. je podlaga in živi jenski pogoj v s ai k e zdrave države krepak kmečki, stan.
Hujskači proti domači iu krepki agrarni politiki so jo v tej svetovni vojski temeljito skupili in če bi se bilo, ravnalo po njihovem nasvetu, bi se Avstrija in Nemčija sedaj nahajali pred gospodarsko katastrofo, katere bi tudi vsi junaški čini na. bojiščih ne mogli odvrniti.
LISTEK.
Izumitelj strojne puške.
Hiram Maxim mora biti še v grobu hvaležen, da ga ni zadela usoda francoskega zdravnika, Guillo-iina, katerega znana iznajdba je ostala za veuno žalostno spojena z njegovim imenom. Krvava giljotina je proti Mapimovi iznajdbi nedolžna stvarca, saj je Maxim izumitelj najstrašnejšega merilnega stroja — mitraljeze ali strojne puške. Hiram Maxim je potomec stare francoske hugenotske rodbine, ki se je v 18, stoletju preselila v Ameriko. Hiramov oče se je pa; najprej lotil poljedelstva in je še le moral les posekati, da si je mogel urediti,svoje polje. Pozneje je opustil poljedelstvo in se jobavil samo z žago, ki je dala mlademu Hiramu povjbd, da se je lotil raznih tehničnih poskusov, za katere je imel poseben dar in tudi prav posebno veselje» Oče ga je dal zato v uk v majhno tovarno za vozove. Toda Hiram ni dolgo tu vzdržal. Sel je v uk k loščarju Danijelu Flyntu, koder je imel več časa'za svoje tehnične poizkuse. Prva njegova iznajdba v tem času je bila mišja past. Pozneje je šel na potovanje in se j?e preživljal z naj-raizličnejšim delom. Bil je natakar, tkalec, pomivalec posode v restavracijah, skratka, lotil se je vsakega dela, ki mu je prišlo pod roke. Naenkrat mu je šinilo v glavo, da bi postal «laven bokser. Sel je v šolo za boks in je prosil za sprejem. Todlai profesor mu je rekel po amerikansko odkrito; „Imate preveč izbul-
jene oči in kedaj je še videl kdo borilskega mojstra s tako veliko glavo! Izbijte si boksanje iz glave!“
Maxim je ubogal in sie je kmalu popolnoma posvetil mehaniki. Splošno pozornost je obrnil nase s plinovim strojem. Napredoval je sčasoma toliko, da je postal inženir v razsvetljevali)em zavodu Schyler-jevem. Pozneje je ustanovil lasten zavod za razsvetljavo. Leta 1881 je odšel v London, da vnovči svoje patente na električnem polju. Iznajdbe so bile — kakor pravi sam — njegova „kronična bolezen.“ Vr-nivši se iz Angleškega, si’je domislil, da bi sestavil avtomatično puško, ki bi oddala več strelov v sekundi, Oprijel se je dela v delavnici v Hatton Garjdenu, in ni odnehal, dokler ni imel gotovega prvega modela strojne puške. O teh novih poskusih pripoveduje sam: „Ko so še mi posrečili prvi poskusi, sem delal in mislil noč in dam, dokler ni bil načrt puške gotov v vseh svojih podrobnostih. Potem sem napravil nek model, ki'je oddajal po deset strelov v eni sekundi! Ko je časopisje objavilo poročilo o tej iznajdbi k,(znanega Maxima“, so splošno smatrali puško s 600 streli v eni minuti za humbug. Toda. poskusi, ki sem jih izvršil javno, so kmalu prepričali marsikoga, da so časopisi imeli prav.“ Maxim je razkazoval svojo iznajdbo v več deželah. Nemški cesar mu je rekel baje: „To je puška bodočnosti, nobena druga!“ Kitajski državnik Litin g Cang je bil navdušen za to iznajdbo, toda vprašal je previdno, koliko stanejo patroni za to puško v minuti. Ko je slišal, da nad 3000 K, je vskliknil prestrašeno:	„Za Kitajsko strelja ta
puška preveč hitro.“ Perzijski šah pa je hotel strojček kar seboj vzeti, toda Maxim mu je pojasnil, da puška ni njegova last, temveč akcijsEe družbe, in da
potemtakem nima, pravice, da bi odločeval o njej. Kakor znano, so rabili Francozi Mlaximovo puško že v vojni s Prusijo leta 1870-1871. Strojna puška pa takrat ni prišla do prave veljave. Šele moderna vojna s svojimi strelskimi jarki je pokazala vso strahovito učinkovitost zboljšane in spopolnjene Maximove iznajdbe.
Vojaški zdravnik v staroveških vojnah.
Zdravniška umetnost je bila v starem veku in to pred vsem na Grškem na zelo visoki stopinji. Kakor pri drugih uspehih človeškega duha, vidimo tudi tukaj, da so znali stari Grki mnogo več nego njihovi potomci koncem srednjega veka,	,
Trne Hipokratovo in Galenovo se še dosedaj blešči na slavnih straneh zgodovine zdravništva. Tudi mnogi izmed sanitetnih svetnikov cesarskega Rima so gotovo izvršili znamenitejše čine, ki daleko nadkrilju-jejo bedasto srednjeveško mazaštvo. Razumljivo je torej, da so imeli zdravniki vršiti važne naloge v teh mnogoštevfiluih in klvavih bitkah sthjrega veka. Že Homer piše o tem. Seveda se nam to zdi nekoliko še premalo za celo grško armado pred Trojo, če slišimo samo dvoje imen zdravnikov, Mahaona in Podaleiria. Tem bolj pia, sta bila ta dvaj zdravnika spoštovana. In še danes citirajo pozni kolegi 'Mahaonovi radi besede kralja Idomenea, da se more en zdravnik glede vrednosti primerjati z večjim številom bojevnikov. In Homer nam na raznih mestih nudi tudi ypogled v
Dočim pride v Angliji na vsakih 1000 prebivalcev 34 ton pšenice i,n rži lastnega pridelka, pride v Nemčiji na vsakih 1000 prebivalcev 240 ton. Ta velik uspeh je dosegla Nemčija vsled svojega skrbnega obdelovanja zemlje in ker se je pri tem posluževala vseli gospodarsko-znanstvenih pridobitvah v vseh strokah poljedelstva.
Pred 100 leti se je pridelalo v Nemčiji na hektarju povprečno 9.2 msterskili stotov pšenice in 8.8 meterskili stotov rži. Leta 1914 se je pridelalo na hektar jU polja 21.0 meterskili stotov pšenice in 18.5 me-ierskih stotov rži. Pri pšenici znaša torej prirastek 134.78%, pri rži pa 110.22%.
V Avstriji se je pridelalo pred 100 leti na enem hektarju 9.2 meterskili stotov pšenice in 9.1 meterskili stotov rži, leta 1914 pa 13.4 meterskili stotov pšenice in 13.8 meterskili stotov rži. Pridelalo se je torej več za 45,65% pšenice in za 51,64% rži'. Na Ogrskem se je pridelalo pred 100 leti na hektarju 9.2 meterskih stotov pšenice in 8.79 meterskih stotov rži. V lanskem letu se je pa pridelalo 12.7 meterskih stotov pšenice in 11.6 meterskih stotov rži.. Torej je bil pšenični pridelek večji; za 33.04% m ejevskih stotov, rži se je pa pridelalo za 51.96% več.
Ce primerjamo te številke z onimi Nemčije, pridemo do zaključka, da bi s'e lahko na, ogrski zemlji, ki je vsaj tako rodovitna kakor je nemška, pridelalo štirikrat več pšenice in rži, kakor se je sedaj pridelalo, ako bi se namreč zemlja obdelovala tako razumno in napredno kakor v Nemčiji. Ce primerjamo množino pridelane pšenice in rži na Ogrskem z, ono v tostranski državni polovici, vidimo, da, je Ogrska zaostala celo za Avstrijo in sicer pri pšenici za, 7.61% in pri rži za 20%, pri čemur je pa pripomniti, da, zemlja v tostranski državni polovici ni z daleka, tako rodovitna kakor na Ogrskem.
Leta 1913 se je pridelalo na (Ogrskem 50,3 milijonov meterskih stotov pšenice in 13,6 milijonov meterskih stotov rži.
Ogrska bi lahko, če se jo primerja z Nemčijo, pridelala letno do 200 milijonov meterskih stotov pšenice in 39 milijonov meterskih stotov rži.
Ti podatki prekašajo glede važnosti vsa, druga državno-pravna vprašanja in naj služijo v; bodoče kot merilo. Ce tedaj primerjamo razmerje med množino pridelane pšenice na Ogrskem, pridemo do zaključka, da je dualizem v gospodarskem življenju dveh, držav, ki sta na življenje in smrt med seboj tako 'tesno združeni, med državama, ki se morata skupno boriti za svoje življensbe interese, dualizem, ki se protivi, podrediti svoje posamezne interese skupnim intenesam cele države, da je tak dualizem največji nasprotnik življenskih interesov cele države. Avstrija pridela sedaj čez 16 milijonov meterskih stotov pšenice 5,n 27 milijonov meterski stotov rži, Ogrska pa čez 50 milijonov meterskih stotov pšenice in 13 milijonov meterskih stotov rži.
Tostranska državna polovica ne pridela tedaj toliko pšenice, kolikor je sama rabi. Profesor dr. Jur rij Stoklasa je izračunal, da rabi prebivalstvo tostranske državne polovice, ki broji 27,550.000 prebivalcev,
27,550.000	meterskih stotov pšenice, torej pridela Avstrija za celih 11 milijonov meterskih stotov pšenice manj, kakor je rabi. Teh 11 milijonov meterskih stotov pšenice pa hi morala Avstrija dobivati iz Ogrske. Saj ima Ogrska ravno tiste interese, da se ohrani in vzdrži armada in prebivalstvo ter neoslabljena moč cele države, kakor tudi naše državne polovice! Glede vprašanja žita se torej Ogrska ne more in se tudi ne sme postaviti na stališče: Ogrska proda žito tistemu, kateri ponuja višje cene. Tudi najbolj zakrknjen boriteli ogrskega državnega prava mora priznati, da je obramba države skupna zadeva obeh državnih polovic. Da se pa to doseže v polnil meri, morata imeti obe
državni polovici dovolj žita in sicer ne samo za armado, ampak tudi za civilno prebivalstvo.
Poslednje velja osobito sedaj. V bodoče bo vprašanje velevažno, kako spraviti v sklad partikularnem državnega prava z monarhističnimi interesi, ki zahteva/), da se pridela več žita, kakor closedaj.
V bistvu nam je torej jasno, kaj nam je tozadevno ukreniti, le prave besede ne moremo najti, kajti vse dosedanje označbe za novo razmerje med Avstrijo in Ogrsko so ali politično že preveč diskreditirana ali pa sploh niso prikladna.
Gospodarski odnošaji med Nemčijo in Avstro-Ogrsko*
Sedaj se pridno razpravlja vprašanje, kako se naj gospodarsko razmerje med Avstro-Ogrsko in pa Nemčijo uredi po sedanji vojski. Časopisi in brošure razpravljajo o tem vprašaJnju. Oglašajo pa ise tudi že industrijalci in parlamentarci v, .medsebojnih razgovorih. Nastalo je živo medsebojno občevanje med Avstrijo in Nemčijo. Gospodarski politiki iz Nemčije se informirajo na Dunaju, avstrijski in ogrski zahajajo v Berolin.
Ali, tako piše „Edinost“, nekaj zelo interesantnega in za nepoučenega opazovalca nepričakovanega so pokazala ta izmenjavanja misli. Iz posnetkov, ki; smo jih prinesli iz razprav o tem predmetu po listih in raznih publikacijah, je bilo razvidno, da je vsled sedanjih dogodkov zastavila živahna propaganda za najtesneje gospodarsko združenje obeh držav, ki naj bi našlo pred vsem izraza v carinski uniji. In misliti je bilo, da bo ta propaganda zadobivala čim dalje tem večjega razmaha v nemških krogih na obeh straneh. ,To pričakovanje je bilo takorekoč na dlani. In vendar so se začele stvari že sedaj kazati drugače. Je pač tako, dia ima gospodarsko življenje svoje posebne poti, ki se ne pokrivajo vsikdar s strujami, ki jih ubira politika. Klasičen ;vzgled za veljavnost' te resnice nam je nudil Bismarck, ki je očitno zastopal načelo, da morete biti dve državi v politični zvezi med seboj in vendar istodobno v gospodarskem boju. Tja stališče je Bismarck tudi praktično izvajal nasproti — in to jej najinteresantnejše — nasproti Av-stro-Ogrski. Bismarck je bil ustanovitelj evropske» grupacije, ki je dobilo"svojo vidno obliko v trozvezi. Ta tvorba pa je oil a v resnici le dviozveza, ki se jej je pridružila Italija iz praktičnih razlogov le kot nekak kontonist. Trozveza je torej v resnici predstavljala le ujedinjenje militarienih in političnih sil Nemčije in Avstro-Ogrske v skupne svrhe in je dobivala svojo sankcijo v smeri avstro-ogrske in nemške politike, v časopisju in v parlamentarnih izjavah pri nas in na Nemškem. Posebni entuzijasti so naglašali celo, da. je ta zveza postala srčna stvar narodov. In vendar: isti Bismarck je pri zastopanju gospodarskih interesov Nemčije svobodno hodil svoje poti, če tudi so se včasih neprijetno zadevale gospodarskih interesov AvJstro-0grške. Svojo gospodarško in trgovsko politiko je urejal tako, da je služila gospodarskim interesom Nemčije, Tega pa naj se ne razume kot kako rekriminacijo z »a/še strani, ampak le kot konstatacijo neoporečenega dejstva, ki se pojaivlja in uveljavlja tudi danes.
Iz zgoraj omenjenih razprav o bodočem gospodarskem razmerju med Avstro-Ogrsko in Nemčijo izhaja, /da. je prvotna propaganda, nastala med prvimi vtisi sedanjih velikih svetovnih dogodkov, že začela pojemati.
Praška „Union“ opozarja na konferenco v Bendimi v marcu minulega leta, na kateri je podpredsednik nemškega državnefga zbora Paasche kot predsednik konference zahteval čim tesneje, trgovsko-po-
litično in gospodarsko zbližanje obeh zveznih držav» vpoštevajoč posebne in opravičene interese vsake države, Id pa mu mora prednjačiti politična zveza.
Iz teh besed izhaja, da tendenca po gospodarskem amalgamiranju obeh držav naleta v Nemčiji na odpor, kjer ne kažejo volje, da bi političnim ciljem žrtvovali kak gospodarski interes!
Gospodarski pisatelj Diehl je spisal brošuro — proti carinski uniji, kjer opozarja, da niti Avstrija in niti Ogrska ne tvorite enotnega carinskega območja, ampak ste spojeni le po pogodbeni skupnosti, ki se sklepa od časa do časa. Diehl opozarja na globoka nasprotstva, id silno otežujejo ustvaritev skupne carinske črte z močno industrijalizirano nemško državo. Vzajemni interesi zahtevajo pač — tako izvaja Diehl — trdnejih gospodarskih vezi, po katerih naj bi stremili obe državi, ali s tem da ne sme biti krčena trgovsko-politična svoboda vsake države.
Najhujši nasprotniki carinske skupnosti so nemški agrarci, ker se boje konkurence od strani ob drugačnih razmerah delujočega poljedelstva v avstro-o-grski monarhiji !
Iz teh izja|v na nemški strani morejo uvideti ti. entuzijasti carinske unije, dia poti do tega cilja nikakor niso tako uglajene, kakor si predstavljajo oni v svojem navdušenju. Posebno pa avstrijska industrija, si mora stvar tisočkrat dobro premotriti. Ce drugod nočejo političnim ciljem žrtvovati gospodarskih interesov — tudi pri nas ni, 'da bi moralo biti drugače.
Kaj se godi v Italiji?
Italijanom treba miru in pameti. Ministrski predsednik Salandra je sprejel radikalnega poslanca Agnellija, k! je v imenu mnogih intervieincijonističnib. družb in društev prosil za avdijenco, da predloži ministru želje dežele in zahtevaj da se Italija odloči za udeležbo v vojski. Salandra je to zahtevo odklonil in pripomnil, da je danes predvsem potreben mir, pamet in disciplina. Pričakuje, da bodo Agnellijevi somišlie-ni ki v sedanjem za Italijo težavnem trenutku tudi v tem smislu storili svojo dolžnost.
Dijaki delajo rabuke. Znanemu Nemcem prijaznemu profesorju de Lollis je pred dnevi v kolegiju s palicami grozila množica Nemcem sovražnih dijakov. Profesor je eno uro zdržal, nato pa zapustil vseučilišče, med tem, ko so dijaki kričali „poreat“.
Koncesije od Avstrije brez vojske. „Münchner Neueste Nachrichten“ pišejo: Neki politik, ki ima ozke zveze z Giolittijem, poroča v „Giornale d’Italia“, da Giolitti ni nikdar izjavil, da je vojska neizogibna» ampak je nasprotno mnenja, da Italija lahko brez vojske dobi važne in zadostne koncesije od Avstrije in da ni nastopilo nobeno novo dejstvo, da bi omajalo to prepričanje. V isti številki prinaša „Giornale d’Italia na uvodnem mestu pogovor s socialističnim poslancem Graziadei, v katerem, se povdarja, kako koristna je bila dozdaj nevtraliteta za Italijo, Italija ne sme pozabiti, da med njo in Nemčijoi ni n'kakih interesnih nasprotstev, da bo po miru Nemčija Italiji lahko mnogo koristila in da bo Nemčija, četudi se izjalovijo njeni načrti, ostala še zelo močna. Nihče ne more vedeti, kako dolgo bo obstojal trosporazum. posebno riisko-angleška zveza.
Upokojeni generali. Italijanski kralj je upokojil 9 starih in imenoval 24 mladih generalov.
Popis tujcev v Italiji. Italijanska vlada je zapovedala okrajnim oblastem, da popišejo vse tujce, ki sè nahajajo na njihovem ozemlju, a ravno tako, da popišejo tudi vse častnike, M imajo žene tuje narodnosti.
Za italijansko zračno forodovje. Te dni je poslanec Pavia, predsednik društva za nabiranje na-
prakso vojaškega zdravnika. Slišimo, kako odstranjuje iz ran osti pšic ter maže rane s hladečoi mastjo. Sicer pa moremo misliti, da Homer ta dva zdravnika le vsled tega imenuje z imeni, ker sta bila najbolj proslavljena zdravnika ter sinova boga zdravilstva Asklepij'a in da so bili razen teh dveh tudi še drugi zdravniki v službah armade. Mnoga mesta, v Iliadi to namigujejo. Diodor potrjuje, da so tudi v Egiptu spremljali zdravniki armade. Ti zdravniki so bili že stalno v službi, so imeli stalno plačo ter imeli nalogo, streči ranjencem.
Pozneje je zdravniška služba pri Grkih nazadovala. Ko bi moral namreč Alkibiades iti proti Si-rakuzom, je nastal na zborovanju naroda spor o tem, ali naj gre sploh z armado zdravnik. In prav gotovo bi prišlo do negativnega sklepa, če bi ravno navzoči Hippokra.tes ne predlagal svojega, sina. Njegov sin pa ni dobival plače in je bil sploh edini zdravnik v grški armadi. Iz tega bi se dalo vsekakor sklepati, da sta bila v grški armadi pred Trojo tudi samo le imenovjana dva zdravnika. Razmere so se zopet izboljšale pri slavnem pohodu 10.000 Ksenofonovib vojakov, kjer se na enem mestu govori o osmih zdravnikih, lii so bili prideljeni armadi, da strežejo ranjencem. Tudi drugje so v Ksenofontovih spisih mesta, iz katerih se da sklepati, da. je bila zdravniška služba v armadi dobro urejena. V knjigi „Kyrouplajdeia“ (Kyrova vzgoja) daje Kyrov oče med navodi k vojvodski umetnosti tudi nasvet, naj bi bili za vojake vedno pripravljeni dobri zdravniki. Drugje naglaša-jo, da je Kliros ubogal ta nasvet in pri svojem pohodu proti Kaldejcem celo dovolil, da so njegovi zdra-
vniki zdravili tudi ranjene vojake. Iz drugih Ksenofontovih poročil je razvidno, da so bili v Spartanski armadi že stalni zdravniki, ki so pripadali k stalni armadi ravno tako, kakor godci in vedeževalci, ki jih seveda tudi ni smelo mainjkati. Določeno je bilo še tudi, da morajo zdravniki na bojišču stanovati z drugimi nekombatanti v. posebnem državnem stanu, v katerem so stanovali tudi civilni komisarji armade, ki so bili iz prvih slojev. Tu so toraj kar najbolj spoštovali zdravnike in vsled tega je tem bolj čudno, da je bilo v Atenah ravno nasprotno.
Da to pomanjkanje spoštovanja na,pram zdravnikom ni edini slučaj, to dokazuje okoliščina, da največji grški zgodovinar Thukydides, ki ni bil v nobeni z vie zi z Atenčani, ne omenja v Svojih pogostih popisih vojn niti nai enem mestu vojaških zdravnikov. Tudi drugi grški zgodovinarji omenjajo le tu pa tam zdravnike, ki so se udeležili vojn v spremstvu in v službah knezov.
Pri starih Rimljanih je bilo vojaško zdravstvo za Časa republike še manj razvito, nego pri Grkih. Ker so se pa Rimljani takorekoč neprenehoma vojskovali, ta okoliščina še bolj iznenadi. Mogoče jo je razlagati le s tem, da so Rimljani smatrali dejstvo, hrabro prenašati dobljene rane kot neizogibni dokaz osebne pogumnosti in hrabrosti. Tiemu naziranju bi odgovarjalo tudi to, da so prvi zdravniki v Rimu izšli iz suženjskega stanu in so zavzemali torej popolnoma nesvobodno in sramotno stališče. Take sužnje-zdravnike so seveda imeli le visoki uradniki, vojsko-
niške pomoči. Rim pred dobo cesarjev ni imel stalne vojske. Vsled tega tudi ni bilo primerno, ustauavljati stalno zdraviliško službo. In razen tegla pa rimskih zdravnikov tedaj sploh ni bilo. Zdravniki so bili do dobe cesarja Avgusta, salmi Grki, torej tujci, ljudje druge vrste poleg rimskih državljanov, ki jim je Sela Caiesar dal državljansko pravico. Tjäkia ljudi niso mogli na nolfen način jemati s seboj v vojno. Orožje je postalo sedaj mnogo strašnejše, toda pri normalnih razmerah ranjence vendar skrbpejše in uspešnejše zdravijo. Rimski vojaki, ranjeni v strašnem boju mož proti možu z manj ali bolj topimi meči, sulicami in pšicami, so morali pač vsled pomanjkanja vsake postrežbe in zdravniške pomoči, bedno poginiti na mestu, kjer so bili ranjeni, ali pa umirali vsled razmeroma ne nevarnih ran, ko so jih prenašali v tabor* Se le cesar Avgustus je uvedel ob onem z ustanovitvijo stalne armade pravilno zdravniško službo, kakor priča o tem mnogo poročil. Iz teh izvemo tudi, da so se čestokrat vojskovodje sami brigali za ranjence» in njih osklrbo. V taborjih začetkoma ni bilo posebnih bivališč za bolnike in ranjence. Težko ranjene so čestokrat izročali v privatno oskrbo. Se le za časa cesarja Trajana so v vojaških taborjih ustanovili takozvane valetudini,rije. jako dragoceno sliko o organizaciji zdravniške službe v armadi rimskega cesarstva' nam nudijo izkopine v Bademi v Svici, kjer je bila skoro gotovo svoječasno rimska vojaškla postaja. Tu so našli razen drugih različnih starin tudi prav mnogo kirurgičnega orodja, priprav za oskrbo ranjencev.
vodje in patriciji, ki so jih jemali tudi s seboj v vojsko^ dočim so bili preprosti vojaki brez vsake zdrav-
Ali ste že kupili srečke »,Slovenske Straže”? Kupite takoj! Srečka samo 1 K.
rodnih prispevkov za zračno- brodovje, izročal fiar&ud-nernu ministrstvu 1,775.000 lir. Skupaj je bilo «osle: nabrani,h v to svrho 3,680,150 Ir. Pričakovat, je še prispevkov v znesku 200.000 lir.
Gabriel tPAimnzio, star sovražnik 'Avstr; e A i njene pozicije ob Adriji, je sklenil., kakor poročalo iz Pariza, da se vrne v Italijo, kjer namerava polteno delovati.
Do skrajnosti.
V Nemčiji so se vršili novi vpoklici pod orožje, in pri nas se bode vpoklicalo devet novih črnovojuiš-kih letnikov, ld še dosedaj niso bili črnovojniški zavezanci, pod orožje. Naj poprej bo moral o tem sklepati ogrski državni zbor, nakar se bo isto v tostranski državni polovici določilo potom odredbe. Vpoklici v Nemčiji in razširjenje črnovoj niške zavezanosti pri nas označujejo v največji meri resnost časa in trdno voljo obeh vlad, iti do skrajnosti.
Bumunska proti bolgarski zvezi.
Soüjski „Dnevnik“ piše: „Vemzelos je pred svojimi ožj:mi pristaši in uredniki prijateljskih listov med drugimi izjavil to-le: V začetku leta, se je veliko .govorilo o napadu Avstrije na Srbijo. Dne 11. januarja, je sporočil angleški poslanik v imenu sira Ed, Gre-ya, 'da dajo velesile trosporažurna veliko kompenzacijo Grški v Mali Aziji, če poda Grška svojo pomoč Srbiji,. Pozval me je, da naj se v s’vrho popolnega dogovora v 'tej stvari obrnem na angleško, francosko in rusko vlado in mi rekel, da je prepričan, da, te vlade zadovoljno sprejmejo vsak moj predlog1. Tedaj me je pozval, da bi umaknil ugovore, ki sem jih prej v imenu Grčije napravil proti teritorijalnim odstopitvam Srbije Bolgarski, ker bi take odstopit ve re mogle več porušiti ravnotežja na Balkanu, kajti kompenzacija, kt bi jo dobila Grška v Mali Aziji, bi ne bila, v Škodo Grški. Povedal sem vse kralju. Polieg tega sem povabil načelnika generalnega, štaba, podpolkovnika Me-iaksisa, na posvetovanje glede vojne pomoči, ki bi jo imeli podati Srbiju Metak sis je izjavil, da ne bi niti zveza Grške z Rumunsko ne bila dovolj močna, da, bi odpravila nevarnost, ki grozi Grški s Stranj Bolgarske. Drugega dne sem govorili s kraljem. Posledica razgovora je bila, da bi se nam ne bilo treba ozirat na prigovore generalnega štaba, če bi se nam posre-čdo skleniti zvezo z Rumu usko. Kralj me je pooblastil, da naj sondiram Romunsko glede take zveze. Sklical ; sem ministrski svet, ki je odobril načrt. V Rumunsld napravljeni koraki pa niso imeli zadovoljivega uspeha. Ni preostajalo torej drugo, nego, ali se pogoditi z Bolgarsko in privoliti v njene zahteve, ali pa zavreči predlog sira Ed. Grey a. Dioznal sem, da, Romunska zato zavrača vojno sodelovanje,, da, bi Bolgarska sploh ne posegla v akcijo. Zato sem bil pripravljen,, .dati Bolgarski Kovalo.“
Med Bolgarijo in Turčijo.
„polnische Zeitung“ poroča iz Sofije: V zadnjem času je opažati, da izvršujejo Turki v odrins-kem okraju gotove vojaške priprave. Notranji minister iTaalat bej se je nedavno mudil v Odrinu. Smatra se, da te priprave ne izražajo nezaupanja na-pranv Bolgariji, temveč da so le namenjene za morebitne* ruske akcije, o katerih se mnogo govori, ne da bi se vedelo, kako in kje naj se vršijo. Sicer pa je res, da se trudijo velesile trojnega sporazuma ustreči vsem bolgarskim željam in jo tako spraviti ob svojo stran. Bolgarske želje po grški Makedoniji niso več nobena ovira, le na Srbijo se še trosporazum o-zira in to je vzrok, da je Bolgarija še nepristranska. Pravijo, da je zadnje potovanje Goltz paše imelo namen, opozoriti merodajne kroge na nevarnost, da Bolgarija preide na stran trosporazuma.
Turčija in Bolgarija.
„Kölnische Zeitung“ javlja,: V Carigradu smatrajo za velik nedostatek, da postaja tovorni izvoz iz Bolgarije v Turčijo vedno redkejši. Bolgarija se izgovarja, da so njene železnice preobložene. Sporočilo se je celo orijentalski železniški družbi, da bo morda blagovni promet za cela dva mesca popolnoma ustavljen. To je v Garigradu naravnost osupnilo in se smatra za akt sovražnosti. Vodilni turški krogi nujno želijo, da se te razmere skoraj zboljšajo, kar je le mogoče, ako ima Bolgarija, resno voljo.
Poostritev straže ob srbsko-bolgarski meji.
„Agenoe telegraphiaue bulgare“, uradni bolgarski poročevalni urad, poroča: Da se poostri stražen-je v vojaškem okraju Rila, kamor vsled zadnjih dogodkov v Macedoniji in Srbiji še vedno pogosto prihajajo begunci, je bilo vpoklicanih kakih 1000 mož e-nega poziva k tritedenski orožni vaji, da se ojači na ta način postojanka 7. divizije v Rili- Ta odredba merodajnih krogov ima čisto vojaški in policijski značaj.	________________
Mijsho-pusko bojišče.
Maribor, 23. aprila.
Dočim vlada na celi ostali fronti, izvzemši artilerijske boje, skoraj popolen mir, so se napadi v
: Karpatih zopet začeli. Jasno še ni, ali se je že nar znanjena nova razvrstitev ruskih čet izvršila, ali pa imajo sedanji ruski napadi ravno namen, da, Brijejo gibanja za fronto. Pri Užoku, kjer so Rusi zopet začeli napadati, smo se najbolj vrinili v rusko fronto, in zato je umevno, da so ji naše postojanke ob tej-le točki posebno neprijetne. Poročila z bojišča pravijo, da imamo tudi mi za vse slučaje dovolj rezerv« Zato lahko zopet pomirjeni zremo v bodoče boje, ki se bodo odigravali v Karpatih.
Zelo značilna za razmere v ruski armadi pa je vest rumunskih listov, da je od sredine marca pa do sedaj, torej v teku enega mesca, prestopilo okoli 17 tisoč Rusov rumunsko mejo in se dalo razorožiti. In največ je med njimi kavalerije.
Da smo vzdržali zadnji velikanski ruski naval v Karpatih, je nat ves svet naredilo globok utis, ki tem bolj učinkuje, čim več se izve o zadnjih bojih. Naši karpatski armadi in njenemu poveljniku Boroe-viču se klanjajo celo tam, kjer so poprej le malo dali na nas. Upajmo, da bo tudi učinek na nevtralne države za nas ugoden.
Ituskl naval na Karpate izjalovljen.
Vojni poročevalec graškega lista „Grazer Volks. folatt“ poroča svojemu listu z bojišča z dne 21. aprili: Ruski naval ha Karpate, ki je stal Rtu se ogromnih žrtev, je smatrati neizpodbitno za izjalovljenega, kar je jasno razvidno iz objavljenih ruskih uradnih razlaganj, ki pravijo, dä je baje imelo rusko armadno vodvt .o le samo nameri spraviti pod svojo oblast glavni karpatski greben pri Užoku,, kar se mu pa ni po-sreč lo na celi vel,ki izhodni bojni črti.
Pred novimi boji!
V dolinsah rek Ondava, Laborea in Ung je sovražnik zadnje dni poskušal z novimi napadi preklali našo bojno črto, a predrzni poizkus se mu je zopet izjalovil. V gornji dolini reke Ciroka pri ogrskem mestecu jNagy-Polaiiy (zahodho od Užoka) so se vedili več dni in noči zaporedoma srditi boji, Rusi so imeli pri teh napadih, kakor pri-, vseh prejšnjih, velike izgube. Mnogo tisoč mrtvih Rusov je ostalo na bojišču, čez 3000 neranjenih sovražnjh vojakov pa je prišlo v naše ujetništvo.
Ti srditi ruski napadi na naše postojanke pri Užoku značijo, da so se za sovražno bojno črto izvršile zadnji čas važne spremembe. Kakšen namen ima sovražnik, s temi spremembami, se bo videlo šele prihodnje dni.
Ruskemu prerokovanju o dalje časa trajajočemu odmoru na karpatski bojni črti so verjeli samo le lahkoverni ljudje. Naše čete stoje skrbno inpaznona straži vsak trenotek in so, pripravljene, vsako sovražno šahovo potezo s protiodredbami takoj primerno odbiti. Zmaga naše armade v Karpatih je neizpodbitna; da smo zmagali v dosedanji gigantski borbi, izpričujejo : tudi izjave našega sovražnika,, ko isti našteva svoje velikanske izgube, ki so mu jih prizadjali Avstrijci. Sovražnik je premagan, a boj se še vedno nadaljuje. Ta borba se mora. vršiti tako dolgo, da bo sovražnik-, popolnoma izčrpan in poražen. Pogoji za srečni nadaljni izid velikanske borbe v Karpatih so dani, radi tega se nam ni treba bati bodočih napornih bojev,
Tudi v južnoizhodni Galiciji, se pripravljajo novi ivečji boji. Zadnje dni se je na tem prostoru vršil srditi artilerijski dvoboj, ki je navadno uvod za hude infanterijske borbe. Tudi na tej bojni črti se opaža močno gibanje sovražnih čet. Rusi dobivajo za sivo jim hrbtom velika ojačen ja.
Ruska ojačeuja v Karpatih.
Ruski list „Utro Rossi]“ piše, da so pritegnili Rusi na. karpatsko bojno črto izdatna ojačenja, toda prav nič težke artilerije, ker so ceste in pota zelo slaba.
Ob Runajcu.
Ozemlje ob Diunajeu od Melsztyna (severno-iz-hodno od Krakova) do Zakljičina in celo do bližnje okolice mesta Tarnov (na desni strani reke) je že več tednov v posesti avstrijskih čet. Povsod se poznajo sledovi hudega boja.- Hiše so od ruskih granat silno poškodovane. Prebivalstvo kljub temu, da je krvava bitka divjala v neposredni bližini njih stanovanj, ni zapustilo svojih sel. Večina kmečkega prebivalstva je ostala na svoilh domačih tleh. Dasiravno švigajo po zraku šrapneli in granate noč m dan, vendar se pomladansko poljsko delo vrši nemoteno naprej. Armadno vodstvo je celo dovolilo, da pomagajo vojaki različnih narodnosti obsojati gališkim kmetom njih polja. Vojaška uprava je določila, da se smejo uporabljati vojaški konji za pomladanska poljske, dela. Večkrat se pokažejo na boricontu puški zrakoplovci, katere pa ogenj avstrijske artilerije navadno takoj prežene nazaj. Ob gromenju topov nadaljujejo poljski kmetje in vojaki obdelovanje polja. Mnogokrat se zgodi, da zadene plug na kose krogel in šrapnelov, da vrže plug iz zemlje. Celi kupi lakih predmetov so nakopičeni ob robovih njiv.
Vas Lentovice ob Dunajcu, kn štejejo 250 hiš, sovražnik noč in dan obstreljuje. Velik del prebivali cev, ki so poprej zbežali, se je sedaj z dovoljenjem vojaških oblasti zopet vrnil na svoje močno poškodovane domove. Večino poslopij so Rusi ubogim poljskim kmetom popolnoma razstrelili. A poljski oratar tako lj ubi svoj domači krov, da ga ne zapusti, če tudi je njegovo življenje v vodni1 nevarnosti.
Boji na severnem Rusko-Poljskeui.
Milanski list „Corriere dela Sera“ objavlja u-radno poročilo ruskega generalnega štaba, ki pravi, da je bilo gibanje nemških čet v zadnjih dnevih na severnem Rusko-Poljskem zelo živahno, Očividno je imelo gibanje Nemcev namen, razbremeniti avßtrijs-ko-nemške čete, vojskujoče se. na Karpatih. Kljub našim postojankam — pravi rusko poročilo — ki so povsem ugodne in utrjene, smo posebno vsled slabega vremena prisiljeni, da začasno ustavimo, napadalno prodiranje v Karpatih.
Ruska pristanišča in pomlad.
Kronstadt, petrograjsko pristanišče, je večkrat pokrito z ledom do 3. majniica. Pristanišče v Rigi je zamrznjeno do 10. aprila, posamezna ruska pristanišča v Baltiškem morju ne morejo občevati po morju od polovice novembra pa do polovice majnikja. V Hel-singforsu morejo začeti s plovbo še le okoli 20. aprila. Ker pa je,bil tam zadnje tedne precej hud mraz, do 30 stopinj, je mogoče, da bo Rusija imela tu letos še dalje časa žaprt promet. Ravno tako je v pristanišču Arhangelsk ob Belem,morju, v edinem velikem pristanišču, kamor morejo dovažati vojni materijal iz ostale Evrope. Tudi tam je bila huda zima, mraz do 30 stopinj, tako da najbrž tudi lomilci ledu,, ki si jih je naročila Rusija iz Kanade, niso mogli odpreti mo* rja za dovoz vojnega materijaJa iz Amerike in Francoske. Arhangelsko pristanišče je njavialdna zamrznjeno pol leta, nekako od 21. oktobra do 21. aprila.: Toda led odplava iz pristanišče še le okoli polovice mesca majnika in tudi letos najbrž ne bo preje. Sele proti koncu mesca majnika ali v začetku mesca junija bo mogla Rusija dobavljati vojni materijal preko tega pristanišča. Tudi drugo in eldino rusko pristanišče v Izhodni Aziji, Vladivostok, je zamrznjeno do konca mesca aprila in takso Rusija tudi preko tega pristanišča ne more dobivati dosti vojnega materijala po sibirski železnici.
Sprava carja z bratom.
Iz Petrograda javljajo: Car je podelil svojemu bratu, generalnemu majorju velikemu knezu Mihajlu Aleksandroviču red sv. Jurja 4, stopnje za hrabro vedenje kot poveljnik ene kavkaških divizij v Karpatih v dne 14. do 25. januarja (po ruskem štetju) se vršečih bitk. Veliki knez Mihajl Aleksandrovič, ki je bil nekaj časa tudi. prestolonaslednik, je padel v nemilost, ker se je na Dunaju na skrivnem poročil z neko navadno meščanko iz Moskve in je od tedaj živel vt inozemstvu. Do začetka vojne je živel Mihajl Aleksandrovič v Cannesu. Po izbruhu vojne je* bil pomiloš-öen. V ruskih častniških krogih je zelo priljubljen. Pa tudi pri moštvu in to posebno radi njegove preprostosti in velike inteligence.
itostrijskg-sFbsIio bojišče.
Maribor, 28. aprila.
Balkan je začel zeleneti, vode so stopile zopet v svoje struge, spomladanska močvirja se pod žarki mladega solnca polagoma sušijo in zato ni čudo, da so se Srbi začeli zopet gibati. Toda dalje nego do ol> streljevanja nezavarovanih mest še ni prišlo, naše straže ob meji bedijo. Ko se začne zopet nova ruska ofenziva, pričakovati je tudi na. jugu živahnejšega gibanja, .
Dvoboj meti avstrijsko in srbsko artilerijo.
Srbi so v zadnjem času sedemkrat s topovi obstreljevali domnevane postojanke avstrijske artilerije pri Zemunu. Naša artilerija je dobro odgovarjala. V Belgradu so naše bombe napravile vieliko škodo. V dveurnem artilerijskem boju je bila uničena tudi ena srbska baterija.
Po noči -od 20. na 21. aprila se je vršil srditi artilerijski dvoboj med Srbi in Avstrijci blizu Oršo-ve. Pri srbskem selu Tekija so avstrijski topovi z u-špehom obstreljevali srbske postojanke ter so popolnoma uničili gozd na „.Sveti gori)“ pri Tekiji, kjer so imele srbske čete varno kritje.
Tekija leži na desnem bregu Donave nasproti Oršovi. Vas Tekija ima zelo staro zgodovino in je bi’ la znana že v rimskih časih. V turških časih je bila Tekija močno utrjena. V borbah za svobodo Srbije jo igrala Tekija zelo važno ulogo.
Cetaši proti Srbom.
Berolinski „Lofcalanzeiger“ poroča iz Soluna, da se pri Stremici zbira večje število bolgarsikih in mohamedanskih komitašev, ki namerajvajo udariti — nad Srbe. Srbsko prebivalstvo v okolici Strumice iz-praznjuje svoja sela.
Pariški listi pa so dobili iz Burgasa, poročilo, da je bolgarska vlada razorožila ob srbski meji ko* mitaške čete, ki so hotele napasti srbsko obmejno pre? bi.valstvo.
ittšMnsiio talli.
Borba med Mozo in Mozelo.
Velika borba med nemško in francosko armado med rekama Mozo in Mozelo traja dalje,. Francozi še napadajo z vso srditostjo nemške postojanke, a dose-daj se jim še ni nikjer posrečilo predreti nemško bojno črto.
Švicarski list „Baseler Nachrichten“ poroča, da nameravajo Francozi v slučaju, ce bi se jim izjalovili vsi poskusi, predreti nemško, bojno črto med Mozo in Mozelo, napraviti zadnji in odločilni poskus v ozemlju trdnjave Belfort, kamor pošiljajo v enomer velikanske množine čet in težkih topov, med temi, veliko število najnovejše iznajdbe, kakoršinili še baje nima nobena druga držajva. Da se Francozi resno pripravljajo na nova napadalna prodiranja pri Bel-fortu, dokazuje, da imajo tamkaj pripravljenih veliko število železniških vozov za odvažanje ranjencev, in 54 velikih vojaških zrakoplovov.
Angleški uspehi pri Ypernu-
Angleški vrhovni poveljnik general French poroča, da so bili boji pri Ypernu za Angleže uspešni ter da so se Nemci umaknili, pri čemur so jim zanaio angleške strojne puške velike izgube. Tudi angleške izgube so velike.
Neomejena vojaška službena dolžnost v Franciji.
Iz Geneve se poroča: Francoski vojni minister je pozval armadno komisijo francoske državne zbornice, da se še pred koncem tekočega mesca načelno izjavi glede predloga poslanca Dalbieza, kaiteri zahteva, da morajo izpolniti vsi za vojaško službo sposobni Francozi ne glede na, starostno mejo, svojo vojaško dolžnost, to se pravi, da se jih lahko na zahtevo oblasti pritegne h katerikoli osebni vojaški službi. Večina komisije je izrekla, da je stavljeni predlog, zlasti kar se tiče starostne meje, preveč splošen in je zahtevala, da se določi kot meja 55. starostno leto in da se tudi ozira na tiste očete, ki imajo vsaj dva sina na bojišču. Razven vojnega ministra Miseranda bosta, še tudi ministra Viviani in Deleasse v komis'iji predlagala, da se sprejme predlog poslanca Dalbieza.
Nove bombe nemških zrakoplovcev.
iz Amsterdama se poroča:	Dne 16, aprila ob
%7. uri zjutraj je obstreljeval nemški zrakoplov mesto Amiens. Bombe nemškega zrakoplova so usmrtile 6 oseb, 7 oseb pa je bilo težko ranjenih. Ena bomba je tudi padla na most čez reko Somme, katerega je deloma porušila. Istočasno je bilo čez 20 hiš porušenih. Bomba, ki je pa padla na tobačno prodajalnioo, je v okrožju 100 metrov razbila vse šipe in razdjala pro-dajalnico; tudi je bilo ubitih 5 oseb, 4 osebe pa so teško ranjene. Popoldne je nemški zrakoplov zopet vrgel dve bombi na mesto. Več oseb je bilo ubitih, ali ranjeniku Zavsem so nemški zrakoplovci usmrtili v Amiensu 15 oseb, 15 pa težko ranili. Tudi na mesto Calais so vrgli nemški zrakoplovci zavsem 7 bomb. Ni dvoma., da imajo Nemci sedaj nove bombe, ki, učinkujejo mnogo bolj strahovito, kakor poprej.
Podmorski boji med Nemci in Angleži.
Nemci potopili tri angleške podmorske čolne.
Da bi se angleška javnost, osobito trgovski kroni, vsaj nekoliko pomirila in zaznala, da imajo tudi Angleži svoje podmorske čolne, so se angleški podmorski čolni opetovano pojavili v nemškem zalivu Severnega morja. Ko so se pa približali nemški morski obali, so že bili napadeni od Nemcev. Pri nekem spopadu dne il7, aprila so potopili nemški podmorski čolni angleški podmorski čoln „E 14“, in bržčas še tudi tri druge angleške podmorske čolne, katerih imena še pa niso znana. Tudi v podmorskih bojih nimajo Angleži sreče.
Boj za Carigrad in Dardanele.
Angleško-francosko brodovje pred Dardanelami zadnji čas ob Dardanelah ni razvilo posebne delavnosti. Vojne ladje so iskale mine, ki so jih Turki položili v Dardanele in pred ubod v morsko ožino. Ve-* čji napad na turške dardanelske utrdbe je bil zopet jdne 18. in dne 19. aprila. Turki pa so tako dobro odgovarjali, da so se sovražne ladje morale kmalu u-makniti. Novejša poročila, celo pravijo, da je uspešen ogenj tiirških utrdb sovražne lailje tako poškodoval, da sta se dive ladji morali umakniti iz vrste vojnih ladij, ena pa se je potopila. Vsa znamenja, sedaj kažejo, da se angleško-francosko brodovje pripravlja na nov splošen napad. Sovražniki spravljajo z mnogimi prevoznimi parniki vojaštvo pred Dardanele. ■Zdi se, da hočejo Angleži in Francozi z vso silo na,-pasti dardanelske utrdbe tudi s suhe strani in sicer z evropske in azijske zemlje. Ob enem pa bodo Rusi istočasno napadli tudi Bospor. V ,Odesi, Sebastopoli^ in drugih občrnomorskih ruskih mestih zbirajo Rusi mnogo vojaštva, katerega bodo izkrcali na ozemlju pri Bosporu. Pa tudi Turki ne držijo rok križem. Posebno močno utrjujejo polotok Galipoli, kamor odpošljejo dan za dnevom velike vojaške oddelkje. Obrežje utrjujejo z vsemi mogočimi utrdbami in težkimi topo-
vi. Bospor, ki je že poprej bil močno utrjen, je dobil več topov-velikanov. Rusi so mnenja, da se da priti do Carigrada edino le skozi Bospor. Ruski listi pišejo, da so Turki Dardanele močneje utrdili kot Bospor in da je Turke s Ornega morja ložje užugati in jim priti do živega, kakor iz dardanelske strani.
Najnovejša poročila pravijo, 'da imajo Angleži in Francozi v' Gibraltarju pripravljenih mnogo vojaških čet za Dardajnele. Na otoku Saros pa že čaka 20 tisoč angle ško-f ran coskih mož na boj s Turki ob Dardanelah.
Bospor.
Bospor, ki veže Orno morje z Marmarsklm morjem in na katerem se dviga Carigrad, je podolgajst, pomorski preliv, približno 30 km dolg, dočim varira širina med 000 in 3000 m. Največja globina je 130 m s Silnimi strujami na površini in pod vodo, ki vedno napravljajo vrtince in v viharnih dneh močno otežujejo plovbo. Bospor branite pri vhodu v Orno morje dve skupini utrdb in baterij. Ena se imenuje Rumeli Fener (azijsko obrežje), druga pa Anadoli Fener, ki je na evropskem obrežju. Fort Kilia vlada nad baterijami Rumeli Fenera, braneč izkrcanje za, zaledjem teh baterij. Analoško funkcijo ima fort Riva, ki dominira nad baterijami Anadoli Fenera. Y notranjosti kanala se nahajate istotako dve skupini utrdb in sicer Rumeli KhiVak in Anadoli Kavak, ki se razteza na evropski strani do Terapije, kjer se nahajajo letovišča poslanikov. Manjka podatkov, da bi se zamo-gla točno označiti vrednost teh utrdb, ki so bile tudi že večkrat popravljene in modernizirane; vsekakor so menda dosti moderne in dobro oborožene. Samo eno prednost imajo Rusi pred svojimi zavezniki, ki napadajo Dardanele. Bosporske struje gredo proti Marmarskem morju ali proti Črnemu morju v: enakomernem ritmu. Nevarnosti, ki jih povzročajo plavajoče morske mine, so torej za Ruse veliko manjše, kakor pa za njihove zaveznike, k,i imajo le nasprotno strujo.
Proti Grkom v ruskih službah.
Sofijska „Volja“ citira uvodnik „Ultra Rosste“ o „čudnem pojavu v ruskilh konzulatih in poslanstvih na bližnjem izhodu.“ Povsod v. teh uradih je polno uradnikov Grkov. Isto je tudi v ruskih bankah na izhodu.. Tam je nameščenih tupatam 10 uradnikov Grkov. Ti Grki včasih niti ne znajo ruski. Uporabljati bi jih morali sa,mo kot tolmače pod vodstvom Rusov, toda dajejo jim najodgovornejša^ mesta in končno so celo prvi zastopniki' ruskih interesov. Ta sistem je zapast 1 globoke korenine, tako globoke, da se sedaj, ko stoje Rusi pred važno nalogo, da se utrdijo na bližnjem izhodu, vse delo nahaja v rokah teh grških u~ radnikov. Celo tudi važna politična in gospodarska poslanstva v Bolgarski, Romunski in Grški se pover-jajo Grkom. Umljivo je, da bodo ti Grki delali na, to, da Carigrad pripade Grkom, ne pa Rusom. Tak „ruski“ uradnik, Grk, četudi, postane ruski državljan, nikdar ne vrže iz svojega srca sna o grški veličini. Vsa eksportna in importila mala trgovina je v grških rokah, od njih je odvisen ves; izvoz žita ter ruska konkurenca na svetovnem trgu z 'Argentinijo in drugimi žetoimi državami. In Grki si spravljajo kapital na kup. Niti ena ponva ruskega petroleja, niti en omot ruskega platna, niti ena emajlirana ruska posoda ne prihaja na trge bližnjega Izhoda., da ne bi šla. prej skozi grške roke. Brez Grkov ne prihaja, niti ena po-meranča, niti en venec sanirin sikih smokev in ni,ti ena rozina v Rusijo. Za vsako jagodico dobiva, svoj odstotek grški komisi j on ar. Ves dobiček gre v, grške roke. In ruski denar gre v grške banke, ki konkurirajo z ruskimi. Grške paroplovne družbe izdatno konkurirajo ruskimi paroplovnimi družbami. Vse to je pojav, ki kaže rusko nemoč, rusko preprostost in rusko neumnost! Vse je dokaz o razmetavanju ruskega denarja in vse izhaja iz neliotenja in neznanja izrabljanja ruskega- dela.“
Egipt postaja angleški.
PreKo 'Milana poročajo: Egipčansko ministrstvo jo dalo ostavko. Odkar se je sultan preselil v Aleksandrijo, izdaje naredbe angleški vojaški poveljnik v imenu angleškega kralja,. Tako pripravljajo Angleži popolno osvojitev Egipta.
Raznoterosti.
Vojni škof v Mariboru. Dne 21. t. m. je prišel v Maribor prečastiti gospod apostolski vojni vikar, škof Emerlk Bjelik, da obišče in inšpicira vojaške zavode v Mariboru. Na kolodvoru so ga, sprejeli gospod knezoškof dr. Mihael Napotniki, mestni1 komandant polkovnik T rimmel, podpolkovnik Kora,lek, komandant vojaške višje realke v Mariboru, ter štirje duhovniki, ki delujejo v mariborskih vojaških zavodih. Dne 21. t. m. popoldne je g. vojni škof nadzoroval vojaške bolnišnice, ki so v oskrbi g. vojnega kurata Umeka in g. vojnega kurata. Krištofa Tomšiča, dne 22, t. m. je pa. imel službo božjo z daljšim prisrčnim nagovorom v voj. višji realki ter je prisostvoval verskemu pouku g. nadomestnega profesorja dr. Matija 'Slaviča, nakar je še obiskal bolnišnice, Idi jih duhovno oskrbuje g. prof. dr. Fr. Ks. Lukman ter bolnišnico v vojašnici 26, pešpolka dež. hrambe, kjer delujejo župnijski du-
hovniki, 'čč. oo. frančiškani. Obisk v bolnišnicah bo ostal gotovo vsem ranjeiioem vi neizbrisnem spominu, zlasti radi tega, ker jih je g. vojni 'škof nagovoril v njih maternih jezikih, v nemškem,, v češkem, poljskem, rusinskein, slovaškem, ogrskem, rumuuskem, slovenskem^ hrvatskom in italijanskem jeziku, torej v vseh jezikih naše monarhije. G. vojn/i škof Bjelik je bil gost mariborskega g. knezoškof a ter se je dne 22. t. m. popoldne z istim spremstvom, kakor je bil sprejet, podal na kolodvor, da se odpelje v nadaljne inšpekcije proti jugu. Pred odhodom mu je naš prevzv. g. knezoškof izrekel zahvalo za ljubi obisk, veselje m čestitko k dosedanjim uspehom in k visokemu ces. odlikovanju (zlasti križ pro piis meritis), in prošnjo za nadaljno naklonjenost zlasti do vojaške duhovščine lavantinske škofije. Visoki gost' se je enako srčno zahvali] Nj. Ekscelenci za vso dobrotljivost do vojaštva.
Poletno bivališče cesarja. Cesar letos ne bode šel na letovišče v Išl, ker je ta) preveč oddaljen od Dunaja in bi potrebni, neprestani s ti» z vladarjem o-teževal. Cesar se je lani takoj po izbruhu /vojske, vrnil iz Išla na Dunaj in biva ves čas v Senbrunu. Ce bi bila za cesarja, ki je sedaj pri najboljšem in trajnem zdralvju, potrebna izprememba zilaka, se bo najbrže podal v Baden, kjer bo stanoval v veličastnem gradu Weilburg,
* Bukovniška vest. C. g. Alojzij Cižek, mestni župnik v Slovenjgradcu, vojni kurat v rezervi, je v-poklican v aktivlno službo na bojišče.
Iz finančne službe. Finančni konceptni praktikant dr. Bogumil Pavlič v Mariboru je imenovan za finančnega koncipista.
Društvo za ustanovitev katoliškega vseučilišča
V	Solnogradu je imelo dne 18. t. m. svoj občni zbor.
V	letu 1914 je društvo prejelo na darilih 102.577 K 56 v, umrli dr. Karl Jainy v Pragi je testiral društvu 200.000 K. Celotno društveno premoženje društva znaša sedaj 4,591.816 K 48 v.
Profesor Matko Mandič smrtno nevarno bojan. Iz Trsta se poroča, d|a je smrtno nevarno obolel državni in deželni poslanec profesor Matko Mandič. Že vsak čas se pričakuje katastrofe. Prejel je svete zakramente za umirajoče. Zdravniki so ga poizkušali rešiti, a brez uspeha. Izguba profesorja Mandiča bo za celi lirvatsko-slovenski narod v Istri zelo velika. Ko je še biil pri zavesti, je izrekel besede, ki so mu bile tudi zadnje: „Žal mi je, ker sedaj umiram, ne da bi videl usodo svojega dragega ljudstva v Istri.“
Šupilo in Hinkovič prosita za italijansko državljanstvo. Kakor znano, se nahajajo od začetka vojske znani poslanec dr. Hinkovič, lastnik („(Reškega Novega Lista“ Šupilo, potem Cipico, 'deželni poslanec dr. Trumbič in nekateri drugi Hrvati v Italiji, kjer pišejo v italijanske liste o politiki naše monarhije. Kakor poroča sedaj splitski „Dan“, so imenovani politiki prosili za italijansko državljanstvo, ali so bile njihove prošnje odbite.
Mati generala Kusmaneka — Štajerka. Mati przemyslsfcega poveljnika, generala Kusmaneka, je bila hčerka kotlarja Franca Wiehrerjìa v Fürstenfeldu na Srednjem Štajerskem.
Kako je Ml ujet urednik g. Frane Terseglav. Podčastnik 3. stotnije, 47. pešpolka Franc Ritter, pri kateri je služil „Slovenčev.“ urednik g. Franc Terseglav kot narednik, je pisal gospej Terseglav sledeče pismo : Na Vaše vprašanje o naredniku Francu Terseglavu Vam poročam sledeče:	Posamezni oddelki
našega, polka so po za nas uspešnih bojih ponoči od 23, na 24. marca v sled premikanja prišli ali k kakim, drugim našim pododelkom, ali pa k 'drugim našim četam. Najbrže se pa to ni tudi zgodilo z g. Terseglavom, ker bi Vam bil sicer gotovo pisal v tem času. Vsled poizvedb, ki so se izvedle, smo prisiljeni, da zabeležimo Va|šega moža v seznam ujetnikov. Upamo, da 'dobite od njega samega čez nekaj tednov poročilo. Od Vašega moža, ki je bil zvest tovariš, sem se le težko ločil in upam, da ga usoda, po poti, ki jo je sedaj nastopil, zdravega in srečnega vrne zopet njegovi rodbini.
Uvrstitev ogrskih vojakov . v avstrijske polke. Oficijelna „Budapester Korrespondenz“ poroča.: Z o-zirom na dejstvo, da se velik del vojaški dolžnosti podvtrženih oseb iz Galicije in Bukovine ni mogel u-vrstiti v armado, je nujno potrebno, dia se nadomestijo izgube galiških in bukovinskib polkov na drug način. To se bo zgodilo na ta način, da, se uvrsti v avstrijske polke potrebno število ogrskih črnovojnikov. Ker pa se nahaja ta ukrep v nasprotstvu z veljavnimi zakonitimi določbami, bo ogrska, vlada, predložila parlamentu poseben zakon s vi najčrt, ki izreka dovoljenje, da se smejo ogrski črnovpjniki, v kolikor je to nujno potrebno in za dobo sedanje vojne uvrščevati tudi v avstrijsko gai iške in bukovniške polke skupne armade.
Crnovojniki drugega poklica (42 do 50 let), bodo morali šele jeseni pod orožje. Tako se poroča iz Budimpešte. 'Ogrska vlada bo podala baje pri razpravi o novem Črnovojniškem zakonu izjavo, de, bodo poklicani ernovojniki 'drugega poziva,, ki so služili že vojake, šele začetkom septembra, ostali pa pozneje.
Proti potvarjanju živil. Notranje ministrstvo je. s 15. aprilom poslalo vsem političnim oblastim in c. kr, preizkuševalnim zavodom sledeči odlok: Mnogo-kje je razširjeno mnenje, da so radi vojne predpisi zakona o živilih izgubili svojo veljavo in da se zlasti ni treba več ozirati na določbe, ki jih obsega „Co-
hex alimentarius austriacus“ glede sestave posameznih živil. Proti, temu napačnemu, interese konsumen-tov močno oškodujočemu n oziranju je treba energično nastopati in gledati na to, da se napravljajo in prodajajo živila tudi sedaj v predpisani sestavi. Natančna kontrola v tem oziru je potrebna tembolj, ker se .všteti naraščajočega dviganja cen posameznih živil vedno češče dogaja, da se na brezvesten načni oddaja konzumentom falziiicirana, pokvarjena, ali vsaj manj vredna živila, Vsled takega postopanja ni samo oškodovan posamezni konzument in ogrožen v njegovem zdravju, ampak je tudi bistveno oviran uspeh preskrbnih odredb oblasti glede zagotovitve zadostne hrane za celokupno prebivalstva Radi tega je dolžnost vseh oblasti, da preprečijo vse take, v sedanjem težkem času nevarne in za prebivalstvo škodljive dogodke in zlorabe in da nastopajo kar najepergičneje proti 'vsem krivcem.
Nova cesarska naredba glede rudarstva. V tej
vojni rabi država mnogo kovin; iz tujine pa zdaj potrebnih rud ni dobiti, zato prinaša zadnji državni zakonik cesarsko naredbo z dne 28. marca, katere namen je izrabiti vse domače rudnike v večjem obsegu in tudi vzdržati povečan obseg. ’Minister; javnih del lahko premeni določila rudarskega zakona glede prostih sledov in pridobivanja rud v jamah in na površini, lahko tudi ukaže, da se takoj začne delati v rudnikih, za katero se je dovolilo obrat odložiti. 0-nim, ki imajo pravice prostih sledov, pa pravfočasno ne začnejo delati, lahko vzame njihove pratvice in za časa vojne ne morejo dobiti novih prostosledskih pravic v istem polju.
Uvoz koruze iu koruzne moke z Ogrskega v Avstrijo. Korespondenčni upad poroča: Glede naredbe ogrskega poljedelskega ministrstva, da je transport koruze in koruzne moke v Avstrijo le tedaj dovoljen, če avstrijski poljedelski minister glede dotič-nega transporta prej sporoči ogrskemu poljedelskemu ministru, da vračuna oni transport v kontingent, namenjen za Avstrijo, izve „Fremdenblatt“, da je avstrijsko poljedelsko ministrstvo izdalo na politične o-blasti ukaz, v katerem se v svrho lastne informacije in eventuelnega sporočila interesentom, sklicujoč se na odredbo ogrske vlade, precizira stališče avstrijske vlade v vprašanju, da se vračunajo storjeni sklepi v kontingent, koruze. Iz tega ukaza je razvidno, da avstrijska vlada načeloma odklanja vsako tako vvačulijen je. Vlada gre pri tem s stališča, da je prišlo do kontingenta na podlagi komercijelnega in tehničnega presojevanja, da je bil prevzet, predelan in v ko n su m spravljen po komercijelnili in tehničnih ozirih, tako da se mora nedotaknjen vzdržati. Ce bi se pa preveč vdačunilo v kontingent, bi se kontingent in s tem vsa nameravana aprovizacijska akcija zmešala« Vsled tega je avstrijska vlada le glede prav majhnega števila starih sklepov, v kolikor so bili ti sklenjeni od strani kake dežele ali deželne organizacije, dovolila izjeme in vračunjenje. Vračunati se ne smejo vsi privatni nakupi, če so se prej ali pozneje izvršili.
Kako se ohrani koruzna moka pred plesnji-vostjo. Izvedenci priporočajo sledeče prav priprosto sredstvo, kako ohraniti v vrečah shranjeno koruzno moko, da ne plesni. Priporoča se vtakniti v nezaprto vrečo, napolnjeno s koruzno moko, palico iz železa ali druge kovine in sicer do cina vreče, vendar tako, da moli gornji del palice iz vreče. Ker je železo dober prevodnik toplote, odvaja železna palica, vtaknjena v vrečo, toploto,, ki se dela v vreči in ki povzroča plesnjivost koruzne moke._ Zatrjuje se, da. je to sredstvo, sicer priprosto, ;a vendar zelo uspešno.
Carina za živino in živila odpravljena. Vlada bo izdala v kratkem naredbo, s: katero bo začasno odpravljena carina na gotove vrste klavne živine, na testenine, na sočivje in Še na več drugih-živil.
Značilna ogrska prepoved. Ogrska vlada, ja kmečkemu prebivalstvu ob štajerski meji pod strogo kaznijo prepovedala, prodajati na Štajersko KakorŠr
nakoli živila.	.	, . .
* Živinoreja v Sibiriji. Slovenski vojak, ki je sedaj v Bisku, sibirska gubernija Tomsk, kot vojni ujetnik, piše med drugim: Minuli teden je bil v Bisku običajni velikanski letni sejm, Sejmarji so prišli ite vsega ogromnega biskega okrožja in še iz več daljav. Videti je bilo tudi mnogo Mongolcev, ki so se zlasti zanimali za konje. Te bila pa res velika izbira: gotovo 10.000 repov, med katerimi sera občudoval mnoge žametne vrance, naravnost krasne živali! Za, 80 do 100 rubljev kupiš tu1 konja, ki bi stal v domovini gotovih 600 do 800 kron. Sibirski konj pa ni samo lep, ampak tudi skrajno utrjen in vstrajen. Brez oddiha in krmljenja ti preteče svojih 100 km ; nato mu privoščijo zunaj na mrazu — brez odeje seveda — pol ure počitka, šop trde slame in nazadnje do mile volje lede-nomrzle vode; izprehodi se nekoliko na prostem zraku, potem te pa zopet popelje nadaljnih 100 km daleč še isti dan. Čudne živali! V brezkončni Rusiji je tudi nešteto goveje živine. Mnogo je prav lepe živine, a krave — volov sem prav malo videl — bi bile splošno lahko mnogo boljše, ako bi se sibirski „kresljanik“ (kmet) boljše seznanil z umno živinorejo. Živali so vse leto noč in dan na prostem: po snegu iščejo raztreseno slamo, zato ni čuda, da ima srednje dobra krava pri nas več mleka, nego 10 do 15 sibirskih. Ro mnogih vaseh sem opazil posebno kravjo pasmo brez rog. Pa tudi muhastim rogatim kravam prav na kratko odžagajo rogove, da v naprej preprečijo vsak uspeh hudodnih kravjih namenov. Da bi krave snažili s krtačami1, seveda ni govora., a živali kljub temu ni-
majo mrčesa. V Sibiriji je pač hud mraz. Tudi prašičereja je tu še prav po starem kopitu.. Trikrat na dan dobe živali žita, sicer pa tavajo po vasi,, da kje kaj „boljšega“ iztaknejo.. Seveda sibirski prašiči niso taki zmrznjenci kakor naši pujski, ki imajo tu in tam lepša stanovanja nego marsikateri zemljan. V snegu spe in počivajo tukajšnji prašički' kakor vsa druga živina, pa so zdravi in se lepo zclebele, kakor sem opazil na sejmu. Kot umne, samostojne živali imajo svoboden izhod celo do kolodvora, kjer iščejo odpadkov in š,e kaj spretno umikajo prihajajočim vlakom.
Huda kazen. Posestnik Lovro Veronik na Hajdinu pri Ptuju je na Hrvaškem v okraju Čakovec, kjer je goveja živina okužena po slinovki, kupil dvoje lepih volov in jih je kljub prepovedi gnal čez mejo na Štajersko. Mariborsko okrožno sodišče je Veronika radi prestopka zoper postavo o kužnih boleznih obsodilo na 30 K globe. Kupnino za,vole, katere je oblast zaplenila, dobi država.
Sladkor za špirit. Dunajski listi poročajo, da je nakupili spiritai kartel 230.000 kvintalov surovega sladkorja, kojega porabi za, izdelavo špirita. Baje ge manjka špiritnemu kartelu za letos 180.000 hektolitrov žganja, koje se hoče na ta način nadomestiti. — Na eni strani plačujemo sladkor za, hrano tako drago, na drugi se pa izdeluje iz njega žganje — ljudski strup!
Avstrijske opekarne. Avstrijski opekarnarji so sklenili, da tudi sedaj po velikonočnih praznikih no začnejo z delom. V zalogah je od lani še toliko blaga, da bodo tovarne izhajale za letos. Letošnjih naročb je komaj 20% od lanskih. Zida sejsplošno jako malo, delavci so dragi.
Cena vinu raste. Cene goričkega vina so poskočile. Brici prodajajo svoje vino že po G8 K hekto, Vipavci po 60 do 68 K, p|a bo še dražje. Vina se je dosti prodalo v zaloge. Krčmarji obljubujejo nov povišek vina,, tako da, kakor vse kaže, bo vino izredno drago v kratkem času. — Tudi štajerska vina, posebno starina, imajo letos lepo ceno.
Zopetno zvišanje een železu. Zveza tovarnarjev za izdelovanje železa je sklenila, da vnovič zviša cene železu v palicah in v pločevinah in sicer za, K 1.50 pri met. stotu.
Cene za, klobuke poskočile. Tovarnarji so zvišali cene za klobuke za 10 do 15 odstotkov. Nadalje so se izjavili, da bodo v kratkem času zopet zvišali cene, ker cena surovini naglo narašča.
*	Dobava kuriva za deželne zavode v Gradcu. Deželni stavbeni urad razpisuje dobavo kuriva in premoga za deželne zavode v Gradcu in okolici in sicer za dobo 1915 do 1916. Ponudbe se naj pošljejo do 18. maja na deželni stavbeni urad v Gradcu, kjer se dobijo tudi natančna pojasnila glede dobave.
Bosenske znamke v zasedeni Rusiji. V onih rusko-poljskih krajih, ki jih je zasedla naša vojska, so pričeli delovati tudi naši poštni uradi. Ker se niso mogli odločiti, ali naj bi vpeljali avstrijske ali ogrske znamke, zato so upeljali bosenske, čez katere je pritisnjen pečat: K. u. k. Feldpost.
Poštne nakazniee za .avstrijske vojake v srbskem ujetništvu. Od sedaj naprej se morajo vse poštne nakaznice za avstrijske vojake v srbskem ujetništvu nasloviti na višjo poštno kontrolo v Bernu, Švica (Öberpostkontrole in Bern, Schweiz). Ime in naslov vojnega ujetnika se mora označiti na zadnji strani nakaznice in sicer na levem odrezku.
Monopol na razglednice v Italiji. „Frankfurter Zeitung“ poroča iz Milana: Italijanski finančni minister Riccio namerava uvesti državni monopol na razglednice.
*	Dvanajstkrat ranjen. Profesor dr. Jurij knez Dowmont Giedroyo Vilensky., ki se je udeležil kot pro-stovoljec-rezervni častnik vojske s Srbi, je bil dvanajstkrat ranjen. Knez se j,e po vsakokratnem ozdravljenju vrnil zopet na bojišče k svojemu polku. Odlikovan je bil že z raznimi odlikovanji za hrabrost ter je bil povišan v stotnika. Končno se mu j,e posrečilo, da je čez IT tol j i,n Valono zbežal iz ujetništva) in se srečno pripeljal v Kotor. Knezova družina se je razgubita po svetu.
*	Ko pade Velika noč na dan sv. Vojteha. Poljski list „Dziennik Cieszynsfci“ v Sleziji je prinesel prerokovanje SSletne starke Ane Pol drove iz Tišina, ki je umrla pred nekaj teti. Ta starka je pripovedovala otrokom, da bodo morali na vojsko in da bo takrat Poljska osvobojena. Pravila je: „Poljska bo osvobojena in bo imela kralja tistega leta, ko pade Velika noč na dan sv. Vojteha, — Njeni sorodniki so se sedaj spomnili njenega prerokovanja, ki je posebno zanimivo radi tega, ker pade Velika noč na dan sv. Vojteha dne 23. aprila 1. 1916.
Napoleonovi vojni nauki. V današnjih časih, ko govori ves svet samo o vojni, bo morda zanimalo tega ali ornega, kake nazore je imel o, vojni mož, ki se je znal vojskovati. Izmed naukov, ki jih je dal cesar Napoleon L naj zabeležimo nekatere posebno zanimive: „Gorje armadi, bi ne zna rabiti motike in krampa: gorje tistim, ki se dajo zapeljati po besedaji marširati, manevrirati, prodirati, zakaj s temi besedami se obljublja zmaga, ki se ravno s temi akcljajmii ne da doseči. Glavno je, da se stvarjajo dobre utrdbe.“ — „Vojno načelo je, da imajo topovi odločilni pomen, a če je' mogoče, udariti kakor strela, zaleže to več kakor topovi.“ — „Vojna umetnost zahteva, da se armada raztrese, kadar gre za živila, In da se strne, kadar treba, iti v boj.“ — „Navzočnost vojskovodje ie neizogibno potrebna; on je glava cele armade. Galije ni-
so podvrgle rimske legije, ampak Julij Cezar; rimska republika ni trepetala pred armado, ki jo je Kartaga poslala pred Rim, ampak tresla se je pred Hanibalom; Indije niso dosegle macedonske falange, ampak Aleksander Veliki; v sedemletni vojni proti trem najvećem silam v Ev ropi ni zmagala ruska armada, ampak Friderik Veliki.“ — „V vsaki vojni je en trenutek odločilen; od vojskovodjevih zmožnosti je odvisno, če ga ugane in ga. izrabi.“ — „Primerijo se slučaji, da se z žrtvovanjem mnogih vojakov prihrani še več krvi,“
Strahovit dogodek v zraku. O sledečem dogodku iz vojne v zraku poročajo angleški listi: Poročniku kot opazovalcu in naredniku kot voditelju aeroplana je ukazalo francosko pov)0ljništvo, naj ugotovita., kje stoji skrita nemška, baterija, ki je delala veliko škodo. „Ko sva priletela nad nemške bojne vrste,“ je pripovedoval voditelj, „na,ju je sprejel strahovit granatni ogenj. Poletela sva višje, pri čemur sva opazila ne eno, temveč tri baterije.“ — „Tu so torej,“ je rekel poročnik, stisnivši pesti. Obrnil; se je nato k meni in rekel: „Najina naloga je končana, hitro nazaj.“ Brzo sem obrnil, toda komaj sva letela 500 metrov) daleč, je postalo streljanje s šrapneli še hujše. Objel naju je tak dim, da ni bilo videti 20 metrov daleč. Izkušala sva pobegniti iz lega pekla, toda šrapnel za šrapnelom, drug bolj odmerjen od drugega, je s strahovito natančnostjo pokal nad najinima glavama. Za trenutek se mi je zdelo, da mi počijo možgani, pri čemur sem začutil, da se onesveščam. Pri tem pa mi je gosta megla legla, pred oči, da sem bil v popolni temi, Kljub bolečinam sem vzdrževal stroj v enaki višini, da bi ušel strelom, ki so bili vedno redkejši, „Ali ste zdrav, poročnik?“ — sem vprašal. Odgovora nisem dobil. Misleč, da me ni slišal, sem parkrat ponovil vprašanje in odprl pri tern oči. Odgovora) še vedno nisem dobil in tema je bila še vedno okoli, mene. Nahajal sein se 6000 čevljev nad zemljo, s strahom sem sporočil svojo dušo Bogu, kajti obšel me je občutek, da je prišla moja zadnja ura. Ker sem pa še vedno slišal baterije pod seboj, sem si prizadeval z vsemi svolimi močmi, da se vrnem in prinesem zaželjeno poročilo. Glede na grmenje topov in pokanje šrapne-lov sem usmeri,! stroj tjakaj, kjer sem mislil, da najdem svoje tovariše. Letel sem v tej smeri kaki dve minuti, ko me je v moje začudenje poklical poročnik : ..Pozor, nekoliko višje!“ Potegnil sem za krmilo tako, da je stroj zletel v višino kakov strelica, pri čemur bi se bil kmalu stroj pokvaril. „Hvala, gospod poročnik,“ sem rekel. „Morate oprostiti, ker ne vidim. Ali ste ranjen?“ — „Da“, mi je odgovoril, „mislim, da težko; zelo mi je slabo. 'Obrnite sedaj na levo, še bolj na le-, vo. Tako je dobro. Sedaj naprej.“ Dež krogel me je prepričal, da. sva zopet nad Nemci. „Sedaj sva že tu. Vidim naše ljudi, ki naju čakajo. Spustite se na, tla.“ Več nisem slišal in kmalu nato sem čutil, da sva na tleh. — Čakajoč'm se je pokazal grozen pogled: Voditelj letala je oslepel in poleg tega smrtnobledega človeka z mrtvimi očmi je bilo sklonjeno mrtvo truplo častnikovo, ki je pravkar izdihnil.
*	loraesečno dekletce utonilo v svinjskem koritu. V Renčah na Goriškem biva. Mozetičeva družina. Najmlajši otrok, 15 mesecev stara Stefanka, je bila z materjo v kuhinji. Soseda je poklicala mater in ta je šla k njej. Tačas pa je Stefanka 'šla iz kulu nje in prišla za hišo do svinjskega korita. Ko se je mati vrnila v hišo, je s skrbjo iskala svoje dete po hiši: našla, je Štefanko v koritu mrtvo.
Kupujte srečke Slovenske Straže! Skrajni čas je, da se po1 vseh slovenskih krajih razvije najživah-nejše kupovanje srečk Slovenske Straže v Ljubljani. Žrebanje je že maja mesca. Ker velja srečka samo 1 K, naj bi v vsakem kraju plemeniti možje takoj opozarjali ljudstvo na namen tega podjetja Slov. Straže, ki bo čisti dobiček dala v korist ubogim otrokom, sirotam in vdovam padlih vojakov in invalidom. Treba je hitrega dela, da bo uspeh časten za nas vse! — Kdor si naroči srečko po pošti v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru, naj priloži za pošiljatev 20 vin. v znamkah.
*	Maribor. Izkaznice zra kruh in moko za meto Maribor se odslej ne bodo več dajale na magistratu, kakor zadnji teden, ampak v telovadnici tiekl. meščanske šole na Stolnem trgu (poslopje mariborske mestne hranilnice). Za vse začetne imenske črke se bodo od danes (četrtek), dne 22. aprila naprej dajale izkaznice za kruh in moko edino v tem prostoru in sicer ob četrtkih, petkih in sobotah od 4. do 7. ure popoldne. Izdaja izkaznic za m o E o, ki se dobiva v mestni prodajalni v Freihaus-ulici, se bo odslej vršila vsak dan med tednom v gorej omenjeni telovadnici od 2. 'do 4. ure popoldne. V tem času se bodo tudi dajala vsa potrebna pojasnila glede preskrbe mestnega prebivalstva z živili. — Od danes naprej se bo moko, riž in krompir za one družine, ki imajo u-radne izkaznice za dobavo teh potrebščin, dobivalo tudi vsak dan v poprej Balonovi hiši v Viktringiratevi ulici in sicer od 8—12 predpoldne ter od 4.-6. ure zvečer.
Maribor. Krušne izkaznice za mesto Maribor bodo prihodnji teden rudeče barve. ITudi v gostilnah in kavarnah bodo odslej gostje dobivali kruh edino z krušno izkaznico. Brez izkaznice se sploh ne bo več dobilo kruha. To določilo velja tudi za prebivalstvo z dežele in vojaštvo.
Maribor. Stefan Veigl, 521etni prostovoljec pri 47. pešpolku, doma. iz Leit'ersberga, je prišel v rusko
ujetništvo. Veigl se je v jeseni na severnem bojišču tako odlikoval, da je dobil za svojo hrabrost veliko zlato svetinjo ter je bil od prostato povišan v kor-porala.
Maribor. Umrl je železničar Eduard Cihlar, v 58. letu svoje starosti.
*	Maribor. Šestnajstletni Franc Pillich, pomožni delavec v Mariboru, jo bil od tukajšnje okrožne sodnije obsojen na deset mescev težke ječe, ker je izvršil na mariborski pošti in raznih hišah več tatvin. Njegov pomočnik Jožef Scharf, 17 let stari kleparski učenec, je dobil en mesec težke ječe,.
Maribor. Na novem Glavnem trgu je dala podružnica avstrijskega Rudečega križa postaviti 1 utico, v kateri se bodo prodajali različni predmeti v korist avstrijskemu Rudečemu križu.
*	Sv. Križ nad Mariborom. Naša občina je i-menofvala č. g. Antona Kocbek, tukajšnjega župnika, ìd g. ‘Jakoba Sternali, posestnika, rpjdi njunih zaslug za občni blagor, častnim občanom.
*	Sv. Jakob v Slov. gor. Umrla je posestnica Ana Bernik, rojena Sieber,' Pogreb je bil dne 29. &. prila, N, p. v m. !
*	Št. ni v SIot. gor. Naše Bralno društvo ima v nedeljo, dne 2. maja, popoldne po večernicah, svoj občni zboi. Naprošen je tudi govornik. Pridite vsi dobromisleči Šentiljčani ta dan v Slovenski Dom.
*	Sv. Andraž v Slov. goricah. V ruskem ujetništvu se nahaja posestniški sin Franc Lorenčič. Piše svojim starišem iz ruskega mesta Surbinsk, da se mu dobrjo godi.
Vojnik pri Celju. V tukajšnjo okolico pride bojda do 1000 galiških beguncev. Stanovali bodo po hišah ; bolje bi bilo, da bi se postavile zlaj nje posebne barake. lObrfnikom in trgovcem bo živahnejši promet prav dobro došel. Tudi na Dobrno pride, kot se sliši, več sto rekonvalescentov in boljših begunskih rodbin. Vlada, je vzela v najem vsa stanovanja v to-pliških in zasebnih hišah za dobo pet mescev. Kraj bo imel od tega vendar Še nekaj zaslužka, na kako topliško sezono letos itak ni bilo mogoče misliti.
Celje. Odvetniški koncipijent pri dr. Benkoviču, dr. Andrej Veble,, ki je služil kot trenski praporščak na severnem bojišču, je obolel na legarju. Leži v bolnišnici v Vadovicah v Galiciji. Poroča se nam, da je dr. Veble že izven nevarnosti.
Celje. Uredništvo „Zadruge“, edinega lista,, ki še ga izdaje narodnonapredna stranka, je z zadnjo številko prevzel Jainko Lesničar, poročevalec „Slov. Naroda.“ v Celju.
Celje. Umrla je dne 20. aprila gospa. Riči Mihelčič, rojena Golič, soproga trgovca in veleindustrijama Riharda Mihelčič v Zagorju. Rajno, ki je bila občespoštovana in čislana gospa, so odpeljali v Zagorje. N, p. v m. !
Celje. V Gradcu je umrl tukajšnji trgovec 'Jos. Makeš. Prepeljali so ga v Celje, kjer se je vršil dne 20. aprila pogreb ob obilni udeležbi.
Celje. Umrl je poštni nadoficijal Vincenc Winkler. Pogreb se je vršil dne 19. aprila.
Celje. Tukajšnji rojak Janez Kulih, vojak 87. pešpolka, je prišel dne 9. novembra v rusko ujetništvo in se nahaja v mestu Voroneš v osrednji Rusiji.
Celje. V mestu se izda jejo izkaznice za kruh in moko vsak četrtek, petek in soboto. V četrtek in petek se delijo izkaznice od 8. do 7. ure zvečer, v soboto pa od 8. do 12. ure predpoldne ter od 3. do 7. ure zvečer na mestnem uradu v pritličju na levo. Mestni li-rad razglaša, da se pozneje izkaznice sploh ne bodo izdajale. Kdor torej hoče dobiti izkaznico za bodoči teden, naj si gre določene dni po njo i?(a magistrat. Odslej je tudi krčmarjem in pekom strogo prepovedano, dajati kruh gostom brez krušnih izkaznic. Ministrska odredba z dne 30. januarja 1915 določa, da, morajo gostilničarji v krajih, kjer je namestnija u-peljaia rabo izkaznic za kruh in moko, dajati občinstvu kruh v poljubni množini in sicer ne Sa an o v kosih po 70 g,: ampak tudi v manjših kosih po 3og. Ta kruh mora vedno toliko tehtati, kakor določa odrezek kupčeve ali gostove krušne izkaznice.
Celje-okolica. C. kr. okrajno glavarstvo je za celo občino ‘ Celje-okolica upeljalo izkaznice za kruh in moko, kakor jih predpisuje namestništvo. Zla vse druge občine celjskega glavarstva pa so se upeljale izkaznice za dobavo moke. Te izkaznice se glasijo n_a ime posameznega opravičenca. Poslednje izkaznice i-majo veljavo zn 30 dni in sicer se sme za osebo uporabiti, kakor je uradno določeno, na dan 240 g moke, ali 300 g žita. Moka in žito se sme kupiti edino le potom te izkaznice. Prodajalec sme dati moke ali za cel mesec naprej, ali pa v delnih količinah. Vsakokrat se mora na izkaznici označiti, koliko moke je prodajalec dal dotični osebi. Izkaznice za dobavo ( moke ali žita. daje občina. Ko izkaznica poteče, se mora zopet pri občini oddati. Nova izkaznica se izda šele tedaj, aO je potekel določeni čas za prvo izkaznico. Z izkaznicami zunanjih občin celjskega glavarstva se sme nakupiti moka tudi v področju celjskega mesta in celjske okoliške občine, ako so le tamošnje zaloge dovolj velike. Opozarja se posebno, da se v mestu Celje kakor tudi v celjski okoliški občini dobi kruh edino le z izkaznico. Naj torej ‘ vsak. ki bi potreboval ali hotel kupiti iv Celju ali okolici kruh, prinese tozadevne izkaznice, ki 'jih dobi pri svoji občini, seboj, V vseh drugih občinah celjskega glavarstva se ne bodo upeljale krušne karte, temveč se bo kruli prosto oddajal kakor dosedaj, a obrtniki so po namestniški odredbi z dne 23. marca 1915 vezani, da strogo in zanesljivo vodijo knjigo, v kateri zaznamujejo prodajo kruha. Vsak, kdor kupuje kruh, mora prinesti svojo izkazni-
co za moko seboj. Prestopki zoper te odredbe se bodo strogo kaznovali,
*	Celje. Izobraževalno društvo v Celju ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 25. aprila 1915, ob 3. uri popoldne, v dvorani hotela „pri belem volu.“ G. učitelj M. Levstik bo govoril o za sedanji čas prav zanimivem predmetu. Vabi se k prav obilni udeležbi, posebno dekleta in gospodinje naj pridejo.
*	Celje. Celjski in okoliški fantje, pozori V nedeljo, dne 25. aprila, ob 3. uri popoldne, bo imelo celjsko Izobraževalno društvo občni zbor. Po občnem zboru se bode vršilo sprejemanje, oziroma popisovanje novega naraščaja in članov. Fantje od 10. leta naprej, kalteri imate veselje do telovadbe, pridite in se dajte vpisati. Vsak priden in pošten krščanski fant mora biti tudi član celjskega Orla, Fajti le tu si zamore pridobiti lepo nadaljnö izebrazbo.
*	Sv. Pavel pri Preboldu. Dekliška Zveza ima v nedeljo, dne 25. aprila, popoldne takoj po .večernicah, v Društvenem domu svoj redni občni zbor. Govori tudi vie. g. dr. Korošec. K prav obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Ztt katehete in pridgarje. Z dovoljenjem kn.-šk. ordinariata lavantinskega je izšel v založbi tiskarne sv. Cirila v Mariboru življenjepis novega papeža, pod naslovom: „Sv. Oče Benedikt XV.“ Priredilo je spis zelo zanimivo in uporabno uredništvo „Slovenskega Gospodarja.“ Čeprav obsega knjižica dve poli, 36 strani, vendar se ji je nastavila malenkostna cena 10 vin. za izvod, po pošti 13 vin., koji znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah na tiskamo. A tudi kdor ni katehet ali pridgar, naj si oskrbi lepo knjižico, ker je dosedkj edini slovenski življenjepis novega papeža.
*	Šmarnice za leto 1915, „Novi majnik“ imenovane, so popolnoma razprodane. Naj se torej ne naročajo več- — Tiskarna sv. Cirila.
Zadnja porobila došla u petek dne Z3. aprila.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Avstrijski generalni štab uracino razglaša:
Na Rusfco-Poljs k. e m in v zahodni' G a 1 i c i j i so se vršili le posamezni artilerijski boji.
Na karpatski bojni črti so naši nov ruski napad na naše postojanke na obeh straneh U -ž Q k a krvavo odbili. V srdittih napadih, katere je zavrnil hud in uspešen ogenj naše artilerije in protinapadi avstrijske infanterije, je imel sovražnik zopet zelo težke izgube.
Pred postojankami neke višine, ki jo je sovražnik opetovano napadel, je ležalo 400 ruskih mrličev.
Posebno izkazali so se v, teh’ bojih iptanterijski pešpolk št. 12, honvedna infanterijska pešpolka Št. 24 in 22, kakor tudi vsa artilerija, ki se je udeleževala bojev. Ujeli smo 1 200 Husov.
Na ostalih delih karpatske bojne črte, v južno-izhodni Galiciji in v Bukovini so se vršili le na nekaterih meisitih artilerijski boji združeni z manjšimi praskami.
Novi srditi boji v Bukovini
Že dva dni se vršijo, kakor poročajo madžarski listi, na severnoiizhodni strani Cernovic neprestano hudi boji., Rusi so naredili barikade iz nagrobnih kamnov pokopališča mesta Bojana. Med ruskim zra-koplovcem, ki je metal bombe na Cernovice in med nemškim zrakoplovoem je prišlo do dvoboja v zraku. Po daljšem boju je padel ruski zrakoplov na tla. Ruski častniki so obležali mrtvi na tleh, zrakoplov je pa bil razdejan.
Pri mestu Zaleščyki je razdrla naša artilerija most, ki veže levi breg reke Dniester z višinami na desnem bregu reke Dnjester, kjer se nahajajo ruske postojanke.
Rusi so poskušali nato priti na pontonili na levi breg reke Dnjester, toda naša artilerija jim je preprečila ta načrt, ker je napol zgrajeni most porušila, vsled česar so ruski vojaki, ki se nahajajo na desnem bregu reke Dnjester, odrezani od svoje armade.
17.000	Rusov razoroženih v Rumuniji.
Romunski list „poporul“ v Jašu v rumunski Moldavi poroča, da je od srede mesca marca uskočilo 17.000 Rusov, po največ ruska kdjvalerija, na ramenska tla, Rumunsko vojaštvo je Ruse razorožilo.
Kaj se godi v Italiji?
Srhi in Italijani. „Kölnisiche Zeitung“ piše: Srbski poslanik v Parizu, Vesnič, je Izjavil, da Adri-ja ne sme postati laško morje, ampak se mora razdeliti na podlagi narodnostnega principa. Slovanske dežele morajo dobiti Slovani. Italija naj si ne prizadeva, da postane na Balkanu druga Avstrija, — Ruski „Invalid“ pa pravi: Trosporazum nima prav nobenega vzroka, da prevzame nove žrtve za povečanje Italije.
Rusi in Italijani. „Berliner Tageblatt“ poroča iz Rima, da se je znova, začela rusko-itali'janska časnikarska polemika. „Giornale d’Italia“ se huduje nad „Ruskim Slovom“, da trosporazum siam lahko zmaga. Trosporazum ne rab: pomoči Italije, ki bi k večjemu samo pospešila zmago trojnega sporazuma, „Giornale d'Italia“ se pritožuje nad neprijaznostjo, ki jo kaže rusko časopisje proti italijanskim zahtevani. Sicer pa je Italija pripravljena, da sama. brani svoje interese in zahteve in ve dobro, da ‘je njena bodočnost odvisna samo od njenega, meča.
Protinemško gibanje v Italiji. „Frankfurter Zeitung“ poroča, da so se tudi dijaki milanske politehnike pridružili protinemškemu gibanju. Zahtevajo,
da se odstrani profesor matematike. Abraham, tri je nemškega pokoljehja.
Nastop Italije in Grčije. Pariški „Matin“ pravi, da Parižani že od nekdaj niso dali posebne cene časnikarskim govoricam o skorajšnjem nastopu Italije in Grčije.
Novi ruski poslanik v Rimu. Prejšnji ruski poslanik v Carigradu, Mihael pl. Giers, je imenovan ruskim poslanikom v Rimu, Ko je bil poslanik v Bu_ kareštu, se mu je posrečilo doseči, še sedaj trajajoče prijateljstvo med Rumimi j o in Rusi. To je tudi upli-valo na sedanje njegovo imenovanje.
Stari ruski poslanik v Rimu. Iz Petrograda se poroča; Uradni list objavlja carjev ukaz, s katerim se dosedanji ruski poslanik v Rimu, Krupenski, imenuje za državnega svetnika v Petrogradu.
Potres v Italiji. Iz pokrajine Perugia in Palermo poročajo o silnem potresu.
Španci nameravajo zopet zasesti Gibraltar.
Madridska poluradna „Patria“ piše z dne 21. t-m. na uvodnem mestu: Končno se nudi prilika, da se približava Španska izpolnitvi svoje stare -želje, ko namreč zopet zasede Gibraltar. V celi kraljevini se prirejajo dan na dan veliki ljudski shodi in demonstracije pod geslom „El Gibraltar“, Nadškof v Toledu je v svoji nedeljski propovedi prosil Boga, naj pomaga Španski, da se izpolni stara njena želja. Molil je, naj bi se v mogočih bojih za Gibraltar prelilo kolikor mogoče malo krvi. Glede na vse okolnosti sòdi politični svet, da ne bo dolgo trajalo, ko zasedejo 'Spanci Gibraltar.
Vrednost dobitkov loterije „Slovenske Straže“ 20.000 K. Naberite tudi pri svojih znancih denar za srečke in pošljite ] takoj denar z naročilom „Slovenski Straži“ v Ljubljano !
Ranjeni, padli in ujeti.
Pešpolk štev. 47:
Častniki:
Barzellini Maks, kadet, mrtev; Brundula Ernest, praporS-čak, mrtev; Brunora Ernest, poročnik, mrtev;
Kapral Artur, praporščak, mrtev; Kopriva Karol, nadporočnik, mrtev;
Lavrič Rudolf, praporščak, Velika Loka, ranjen;
Weinhardt Rajmund, poročnik, Ptuj, mrtev.
Mrtvo moštvo:
Černe Mihael, četovodja, Lembah.
Dirnbauer Jožef, korporal; Domitar Janez, korporal, Maribor; Dvoršak Alojzij, pešec, Maribor;
Fauster Franc, pešec; Faustner Florijan, pešec;
Kolau Franc, pešec; Kotzbek Franc, pešec, Maribor;
Persalonik Jožef, pešec, Gornja Kungota;
Rebernik Matija, četovodja, Maribor;
Seidl Henrik, pešec, Ljubljana; Slugič Janez, pešec, Maribor; Steinbauer Janez, pešec; Stocker Janez, pešec;
Trümer Franc, frajtar;
Ranjeno moštvo:
Berlič Franc, pešec; Bernhard Jožef, pešec;
Eberhardt Martin, pešec ;
Genseberger Janez, pešec;
Haložan Jakob, pešec; Hiebaum Janez, pešec;
Jandl Avgust, pešec;
Kodrič Janez, pešec ; Krebs Jožef,, pešec; Kumer Alojzij,
pešec ;
Lafer Alojzij,, pešec; Lampi Janez, pešec;
Maje Franc, korporal; Majal Janez, pešec; Marko Janez,
pešec ;
Bajer Janez, pešec; Petrič Franc, pešec.; Plattzer Friderik, pešec;
Rauch Janez, pešec; Rojko Jožef,, pešec; Rumpf Jožef, pešec;	• •	■ ■	.
Sehabler Jožef, pešec; Scheuchen Henrik,; pešec; Schönberger Janez, pešec: Schütz Janez, .pešec; . S engl. Avgust, pešec ; Špindler Rudolf, pešec ;	Stächet Konradi pešec ; Stroh-
ni aier Vinko, pešec;
Tappiauf Henrik, pešec;
Usar Karol, pešec;
Verbošt Martin, pešec; Veregnasi Janez, pešec;
Walter Franc, pešec; Weiss Franc, pešec; Windisch Janez, pešec.
Ujeto mošitvo:
Dolžer Matija, frajtar; Krajnčič Janez, pešec; Petek Henrik, pešec, Maribor; Riedl Avgust, pešec, Radgona; Tjatzer Janez. Wlaschl Avgust, pešec.
Moštvo:
Pri imenih brez označbe ali mrtev, ali ujet, 8« g r e z a r a n j e nfe e.
Andrà Simon, pešec, mrtev;
Bauman Jožef, pešec; Belej Jožef, pešec, ranjen in ujet; Bodoršnik Martin, pešec; Bremce Marko, pešec, mrtev;
Čuček Martin, frajtar;
Danko Aleksander, četovodja, mrtev; Domk Jožef, frajtar, mrtev; Dünstier Janez, pešec, mrtev;
ErtLer Alojzij, pešec;
Falles Valentin, pešec, mrtev; Fasti Jaiiez, korporal; Robert Fuchs, pešec;
Gajšek Florijan, pešec; Gangl Henrik, pešec; Glaser R., pešec, mrtev; Golob Franc, pešec, mrtev; Gor dini Anton, pešec; Grosschädl Mihael, pešec, mrtev; Güttler Ljudovik, pešec, mrtev ;
Hackl Anton, pešec, mrtev; Hanžel Feliks, pešec; Harb Alojzij, pešec; Hauptmann Alojzij, pešec, irrvrtev; Haury Anton, pešec, mrtev; Herič Jožef, pešec, mrtev; Hernia Anton, pešec; Hubmann Jožef, pešec, mrtev; Hutter Janez, četovodja;
Jacumin Franc, pešec;
Kalcher Jožef, pešec; Kalčič Matija, pešec; Kasper Jožef, pešec; Kaufmann Janez, pešec; Kebrič Alojzij, frlajjtar; Kiefer Karol, pešec; Klapš Alojzij, pešec ; Klöckl Jožef, pešec, mrtev;
23. aprila 1915,
,S T Ä A Z A.
Stran ?,
Klug Janez, pešec, mrtev; Knapič Janez, pešec; Knaus Alojzij, pešec; Knezer Jožef, pešec, ujet; Koch Franc, pešec, mrtev; Korošec Alojzij, pešec; Krasser Janez, pešec; Kure Henrik, pešec, mrtev; Kure Janez, pešec; Kurzmann Janez, pešec; Adolf Kutscher a, pešec, ujet;
Losche Karol, pešec, ujet, Cembar, vladno okrožje Penza, Rusija; Liebmann Franc, narednik; Lhihard Franc, pešec, mrtev; Lukas Jurij, pešec;
Matki Toman, pešec, mrtev; Merkel Vendelin, pešec, mrtev; Mesariš Anton, pešec; Meško Alojzij, pešec, mrtev; Messner Leopold, pešec, mrtev; Mittendrein Jožef, pešec; Morth F., pešec; Moscliitz Oton, frajtar; Muster Anton, korporal;
Neudauer Konrad, pešec;
Olivo Janez, pešec;
Paar Jožef, pešec, mrtev; Pasek Jožef, frajtar; Perhold Karot, pešec; Person Franc, frajtar, mrtev; Peschorn Jožef, pešec; Petzlinovsky Karol, pešec, mrtev; Pilih Andrej, pešec; Bogomir Platzer, pešec; Polanec Matija, pešec; Polajner Simon, pešec; Pommer Janez, pešec, mrtev; Patzinger Franc, pešec, mrtev; Pradl Peter, pešec, mrtev; Prising Alojzij, pešec; Puff Alojzij, pešec, mrtev; Probst Alojzij, pešec; Probst Hen., pešec;
Ranftl Alojzij, pešec; Rath Ljudovik, pešec, mrt&V; Rober Anton, pešec, ujet, Marinsk, vladno okrožje Tomsk, Rusija; Rumpf Anton, pešec, mrtev; Rumevc Anton, pešec, ujet, Skobe-lewo, vladno okrožje Moskva, Rusija;
Schauperl Franc, jiešec; Scheer Jožef, pešec; Schef Aloj zij, pešec; Scherzer Janez, pešec; Schuntner Filip, pešec; Janez Schwarz, pešec, mrtev; Schweicker Franc, pešec, mrtev; Skerbinc Leopold, pešec, ujet, Džijak, Husija; Sommer Marko, pešec, mrtev; Špes Franc, pešec; Springer Janez, pešec; Janez Stampfl, pešec; Steier Leopold, pešec; Steiner Karol, pešec; Janez Stelzer, pešec, mrtev; Stiegelbauer Karol, pešec, mitev; Stoisser Franc, pešec; Strauss Janez, pešec; Suki Frane, pešec; Strohmaier Janez, pešec, mrtev;
Terboš Jakob, pešec; Toth Jožef, pešec, mrtev; Traby Andrej, pešec; Tschernko Friderik, pešec;
Ulrich Friderik, pešec;
Veranič Franc, pešec; V-erzegiiassl Jožef, pešec; Vodošek Edvard, pešec;
Wagner Jožef,, pešec; Wagner Peter, pešec, mrtev; Weber-Franc, titulami frajtar; Weber Janez, pešec; Weixler Janez, pešec, mrtev; Weixler Jožef, pešec; Wiedmann Karol, korporal, mrtev; Wildbacher Janez, pešec; Wrolli Matija, pešec; Wurzin-ger Ignacij, pešec, mrtev; Wyratnik Janez, pešec, ujet, Bijsk, vladno okrožje Tomsk, Rusija;
Žagar Viktor, pešec; Zagoričnik Filip, pešec, ranjen in u-jet, Serdobsk, vladno okrožje Saratow, Rusija.
PeSpolk štev. 87:
Ujeto moštvo:
Boslič Valentin, pešec; Bratuša Jožef, pešec; Brenčič Jožef, četovodja, Ptuj;
Horvat Mihael, pešec, Ptuj;
Jerci Alojzij, titulami korporal; Jevnik Jožef, pešec; Jurman Janez, korporal, Loka;
Kalonek Anton, pešec; Kleiderič Jožef, pešec, Ptuj; Kosi Tomaž, titulami korporal, Ptuj; Kovač Martin II, korporal; F. Krajnc, korporal; Kristan Jožef, častniški sluga, Ponikva, it Krofi, pešec, Brežice;
Lapuh Mihael, četovodja; Lipar Jožef, pešec;
Marinc Ljudovik, korporal; Matjašič Janez, titulami narednik; Medved Štefan, poročnik, Cirkovice;
Penič Anton, korporal, Žusem;- Petek Viljem, franar; Pevec Jožef, pešec; Potočnik Janez, frajtar:	Potočnik Ljudovik,
titulami četovodja;
Schwarz Franc, titulami četovodja,; Sumečnik Franc, pe-Sec, Mozirje; Sušek Karol, korporal;
Turk Franc, pešec;
Velih Anton, nadomestni rezervist; Verhovnik Anton, pešec; Vogrinec Jožef, frajtar.
Razni:
Bosansko-hercegovski pešpolk štev. 2:	Ratz Evgen, stot-
nik, r; Racman Alojzij, kadet, ujet.
Narodno gospodarstvo.
Kako treba škropiti trte, da bomo izhajali s sredstvi.fj
Eno najvažnejših vprašanj vinogradništva je go. tovo pokončevanje peronospore ali rje, napačno tudi palež ali strupena rosa imenovanih. Najizdatnejše sredstvo proti tej bolezni je večkratno, vsaj trikratno, pravočasno in pravilno škropljenje trte a bordosko ali burgundsko zmesjo. Bordoska zmes sestoji iz raztopine modre ali bakrene galice, ki je pomešana z apnom, burgundska zmes pa sestoji iz raztopine modre galice, ki je pomešana s sodo.
Najbolj razširjena je raba bordoske zmesi (galice z apnom) in sicer se je izkazalo, da v vsakem slučaju zadostuje, ako vzamemo za prvo škropljenje en-odstotno (1 kg na 100 litrov vode), za drugo in tretje eninpolodstotuo (VA kg na 100 litrov vode) raztopino modre galice, kateri dodenemo toliko v gost belež razmešanega, vgašenega apna, da odvzamemo galici kislino, ker bi kisla galična raztopina sicer trto osmodila. Temu pravimo nevtralizovanje. Kdaj je apna zadosti, je najbolj sigurno poznati na tem, da preskusimo zmes z reagičnim papirjem. Ce 5mo vzeli apna zadosti, postane v zmes raztopljene galice in apna pomočen rdeč lakmov papir moder (plav) ali pa bel, ie-nolftaleinov papir rudeč.	v
V Avstro-Ogrski se porabi na leto okoli 2100 vagonov galice, od tega pa v Avstriji kakih 900 vagonov, Pridela se je v Avstriji okoli 800 vagonov, letos pa je na razpolago le kakih 650 vagonov. Včasih se primanjkujoča galica uvaža k nam iz Angleške in iz Amerike. Ker pa ta dovoz letos vsled vojnega stanja odpade, moramo izhajati s to galico, ki jo pridelajmo v Avstriji in kolikor nam je v to svrho sploh na razpolago.
Nadomestilo za galico. Učinkujoč del modre galice je baker, zato vsebuje vsa dobro učin-kujočaj nadomestdna sredstva proti peronospori, bodisi galico samo ali pa vsaj druge bakrene soli.
K dobro učinkujočim sredstvom spadata tenaks in kukaza, manj zanesljiva sredstva so: bakrena pasta „Bosna“, bakrenomilnata brozga ,,Moria“ in „kristalni azurin“. Ker primanjkuje v Avstriji bakra, primanjkuje seveda tudi tu naštetih nadomestil, ki vsebujejo vsa baker.
Talco ostanejo samo še ona sredstva, o kojih je znano, da ne vsebujejo bakra. Že nad 150 takih sredstev se je preskusilo od strani raznih vieščakov, ena ne učinkujejo, druga so predraga itd. Končno je ostalo samo eno, še novo sredstvo, ki ima res prihodnjost in ki zamore po izkušnjah kmetijsko-kemijskih pre-skuševališčih gaiico popolnoma nadomesti, to je pero. cid, A ker se dovaža monooit, iz kojega se perocit dobiva, iz Brazilije, zamore to sredstvo priti samo toliko v poštev, dokler je še kaj zaloge v Avstriji in ta zaloga je že tudi pičla.
S t e d e n j e z g a '1 i C o. Izmed vseh avstrijskih dežel je Kranjska z galico letos razmeroma najbolje preskrbljena. Iz poskušanj, ki, so se svoječasno vršile po celi Avstriji,, in ki jo je za Kranjsko izvedel podpisani sam, je znano, da zadostuje že tričetrtod-stotna raztopina galice, da ubrani trto pred peronosporo, samo da je zmes pravilno pripravljena in da je na trti dobro razpršena.
Le zaradi večje sigurnosti smo priporočali in rabili močnejše raztopine, to je en do eninpoiodstot-ne. Zlasti se da učinek galice proti peronospori dvigniti, če se ji pridene kako sredstvo, ki jo dela manj raktopno, tako, da jo ne more dež tako hitro raz trt oprati. To je praktično izviedel n. pr. izdelovatelj te-naksa. V enem kilogramu tenaks-a je samo 43 stotink, torej manj kot pol kilograma, galice, ampak poleg sode, ki v njem nadomestuje apno, je v tenaksu še -ena snov, to je glina, ki dela galico na trti težko raztopim. Ta primes gline učinek galice v tenaksu toliko poviša, da je manj kot pol kg galice v tenaksu enakovredno 1 kg galice v navadni galično-apneni brozgi, kajti če škropimo trte z enoodstotno raztopino tenak-sa, dosežemo ravnoisti učinek kot pri enoodstotni raztopine galice z apnom (enoodstotni bordoski zmesi). Cenena glina je tu nadomestilo nad polovico drage galice.
To izkušnjo praktično izkoriščajo v Italiji, kjer je priporočal neki Martini, da s!e vzame meslo 1 kg galice za 100 litrov škropilne zmesi samo pol kilograma (50 dkg), k večjemu 80 dkg galice in ostalega pol kilograma naj se nadomesti z galunom. Ko se galica in galun v vodi raztopita, se dodene še apna kot po navadi in pri tem se razvije ne samo bakrena usedlina, ki učinkuje proti peronospori, temveč (iz galuna) tudi glina, katera povzroči, da proti peronospori učinkujoča bakrena galica na trti bolj drži,
Ce rabimo toraj za napravo škropilne zmesi gaiico in galun, si pravzaprav izdelujemo tenaks doma. S pridatkom galuna pa prihranimo polovico galice. Kdor ima tedaj letos le polovico toliko galice kot jo rabi navadno, je zadostno preskrbljen. Kupi naj še ravnotoliko množino galuna in izhajal bode prav dobro. Galun je pa tudi veliko cenejši kot galica. Meter-ski stot galuna stane sedaj na debelo okroglo 35 K, galica pa že nad 250 K.. Cenejši galun bo tedaj tudi pozneje, v navadnih letih priporočljiv,, ker zamore za polovico nadomestiti drago galico.
Na galici se pa da še na drugi način dosti prihraniti. Pred vsem je treba, da je ne pripravimo za škropljenje nikdar več, nego kolikor je zares rabimo. Ce že vidimo, da smo galice preveč raztopili! spravimo nekaj tekočine za prihodnjič Še prej, predno pri-denemo apno. Kakorhitro primešamo apno, moramo škropilno zmes tekom prvega dne porabiti, drugače se pokvari.
Dalje ne smemo trto z galico oblivati, temveč na ! i n o škropiti. To se da doseči z dobro škrop.lnico, ki razvija primerno močan pritisk in ki je opremljena z dobrim- pršilnikom,. Posebno !in je polnoškropec razpršiUnik. Pred vsem pa veljaj: Proč s „škarjami“, ki razmetavajo galico po tleh! Ce že kdaj, se izplača nabava dobre škropilnice posebno letos, ko je galice malo in ko je tako izvanredno draga.
Da se trto po nepotrebnem preveč ne škropi, je priporočljiv tudi patentni zapiralnik na škropilnih ceveh, ki se da poljubno med škropljenjem z enim prstom (palcem) zapirati. Zlasti pri prvem škropljenju se da na ta način veliko galice prihraniti.
Iz enega vzroka se tudi priporoča, da se škro-pe trte v celem vinogradu skozi najprvo le od ene strani in ko se je to zgodilo, še le od druge. V tem času se najprvo škropljen a strae trt že obsuši in je videti, koliko je še ostalo neškropljene-ga, tako, da se ne škropi nič po nepotrebnem dvakrat.
V splošnem bomo letos morali izhajati le s trikratnim škropljenjem. Prvič bomo škropili, ko požene trta 40 do 50 om dolge poganjke, tedaj pred cvetjem, drugič 10 do 14 dni pozneje, torej po cvet-j u , ali, če Je treba, tudi med cvetjem. Tretjič bomo škropili še kake tri tedne pozneje, tedaj v drugi polovici julija. Ce poleni tudi peronospora vršičke ali zalistnike malo osmodi, ne stori, to ničesar, vsaj v drugi polovici meseca avgusta itak vršičke prikrajšamo in Če so napadeni, zažgemo. Le v slučaju mokrega vremena zlasti junija mesca, bomo morali škropiti prvič prej ih pozneje še trikrat, pa bolj po-gostoma.
Ne smemo pa pozabiti škropiti grozdja. Zlasti pri prvem in drugem škropljenju je treba grozdje dobro poškropiti, tako, da od njega kar kaplje.
Kdor nima galice, naj škropi s tenaksom ali pe-rocidom. Pri tem se seveda galun ne more rabiti, Te-naksa se rabi za prvo škropljenje 1 kg, za drugo in tretje 1 do 2 kg na 100 litrov vode. Prašek se strese v vodo, se v njej razmeša in škropilna zmes je pripravljena, da se takoj rabi.
Perocida je vzeti pol več kot galice, tedaj za prvo Škropljenje 1 in pol kg, za drugo in ostalo 2 in en četrt do 3 kg. Apna se pridene toliko, da spremeni reageneni papir, ki ga dobimo zdaj že skoraj v vsaki trgovini, barvo,. Bolje je vzeti malo več apna kot premalo, ker bi sicer kislina perocida, enako kot pri galici, trto osmodila, B. Skalicky, c. kr, vinarski nadzornik na Kranjskem.
Vsiifea zaiaga dp, dragocs-Rfisti, srsbrnins in optičnih nii po mM ceni
Tudi aa obroke. - llustr. cenik zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklas ta remonh-ura K 3‘60 Pristna srebrna ura K 7 Original omega nra K 24 Kuhinjska ura	K 10
Budilka niklasta K 3 Poročni prstani	K 2
Srebrne verižice K 2' Večletno jamstvo.
Nasi. Dietinger
TM. Fehrenbach
urar in očalar MARI5QH, OosposHa dì. 20
Kupujem zlatnino in srebro.
Naročajte in razširjajte „Stražo“ !
Pisarniški pomoöirk.
Mesto pisarniškega pomočnika je
raspisano pri ot rajni sodniji v Slovenskih goricah. C. kr. okr. sod. Št. Lenart na Staj. odd. I., 16. aprila 1915.
Kovaški
pomočnik
kateri zna podkovati konje, se takoj sprejme pri kovaškemu mojstru L am in g er, Burggasse, Maribor.
Sedlarska obrt
v večjem kraju na Sp. Štajerskem, dobro upe-ljana, se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji odda. Vpraša se v upravništvu »Straže«.
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
specialist v isdelovanja cerkvenega orodja in posode
Nariba Pf arr h@fg,3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
a«- Ure! Ure! ^
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne nre za fante od 7 K Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3~60 Zlate damske nre od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske are, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Bureš Mar8bor
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova Gesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
Kupujem
seno, slamo, fižol, češplje in sploh vse poljske
pridelke po nafvišjlh cenah
Ant. Birkmaier
Maribor, Meljska cesta 29 (MeUingerstr.)
Prsne bolezni« oslovski kašelj, nadutia,po influenci
Kdo naj jemlje Sirolin ?
1 Vsak, ki trpi na frajnem kavlju	3i Vadušljivi .katerim Sirolin xnafno
lažje je obvarovali se bolexni.nego jo zdraviti. olahča naduho-X Oseba» kroničnim ka/arom bronhijev, «k Skrofuzni of roci.pri katerih učinkuje Sirol ki s Slrolfnom ozdrave.	z ugodnim vspenom na splošni pocufek
* SASSI
Ad1«#»
'«Tramanda» uittu
Znano le, da se kupi%
pri Bt&roznani domači zanesljivi trgovini as sa no po oeni ampak tudi pray dobrot
Sukneno blago (štofi za moške in dečke.)
Navomodnd volno za ženske in dekleta,
Najnovejše periino blago za obleke in blaze Platno belo in pisane za srajce in spodnje hlače,
Blagtf za postelje In rjuhe, brez šiva in matrace,
Sra|se izgotovljene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov velika izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zmlraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tndi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
BV ZASTONJ
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev ’na razpolago.
K. Worsche Maribor
Gosposka ul. D. (Herreng. Dl
za moške ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne in galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina
R.StermeckivGeljušt.3i)0
= Pišite po cenik. n
Velika svota denarja
se zamore nakljnčiti vsakomur, ki postene naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja:
Srečkovno zastopstvo 14, Ljubljana.
POZOR!	POZOR!
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič Maribor,
Gosposka Ulica 5,. da bo_ za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj.
Pozor kmetovalci!
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri j£ domači tvrdki
X. RAVNIKAR CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
Solidna in ločna postrežba. ^
Edina šialerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!
o e • e 9 •
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah,
Najsolidnejša in ločna postrežba.
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru
r. z. z n, z.
Hranilno vlono 86 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 41/,%>, proti trimesečni odpovedi po 43U°/t. Obresti se pripisujejo h kapi llFcLIlllIlIC VlUyif 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinil«
itela
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Pneolilü eo H 211 Slin le ćlan0m in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5'/*%, na vknjižbo sploh po 57,%, na vknjižbo in poroštvo p« Z UoUjIIu Ov UdJCtJlI 574»/o 'n na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolk«.
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema U rdim*? ur« in izplačuje denar.
Pojasnila se dajajo
in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celji registrovana zadruga z neom. zavezo				i
	m m ■ n	Obrestuje hranilne vloge oo Dale posojilo Uradite UM Jk OJ na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo H 12 10 vrednostnih Batin pod zelo ugodnimi pogoji. za stranke vsak de!avnik od 9‘ do 12 ure od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. Rentni davek plača posojilnica sama. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -	m m ■ ■	
v lastni hiši (Hotel »Pri belem volu’) v Celju, Graška cesta 9, l.nadst				r.|
Izdaiab.11 1u zalo*nlk: K«nsoro» „BtraSa.1
OdwvnrnJ «i^dnik* Pranic
*PVV ‘falramp tv Cirila v U«düsn.