520 Novice. Deželni zbor kranjski. I. seja dne 28. de3eiubra 1897. Zasedanje dež zbora se je začelo s slovesno sv. mašo, katero je v stolni cerkvi daroval posl kanonik Kaian. Sejo je otvoril dež. glavar Detel a z ogovorom v katerem je pozdravil poslance in dež. predsednika, čestitajoč mu na imenovanji tajnim svetnikom, ter izrekel upanje, da bodo razprave mirne in stvarne. Poslancem veleposestva je rekel, da so doslej redno podpirali delovanje dež zbora in dokazali, da more tudi manjšina uspešno delovati, potem pa povdarjal da je le od brezpogojnega priznavanja jednakovrednosti vseh narodov mogoče parlamentarno delovanje. Notranjepolitični položaj 521 Avstrije je opasen, a vse narode tolaži to, da presvetli cesar tudi to vprašanje ugodno reši. V znak neomahljive zvestobe pozval je glavar poslance, naj zakličejo cesarju trikrat Slava in Hoch, kateremu pozivu se je zbornica navdušono odzvala. Dež. glavar se je dalje spominjal umrlih članov dež. zbora, posl. Janka Kersnika in posl. Mateja Lavrenčiča, in naprosil zbornico naj dovoli, da se nje izraz sožalja zapiše v zapisnik Čemur je zbornica pritrdila. Končno je dež. glavar naznanil, da je dež. poslanec Leon grof Auersperg odpovedal mandata in da je bil na mestu njega izvoljen baron Friderik Eechbach. Deželni predsednik baron Hein je pozdravil poslance, naznanil, da je imenovan dež glavarja namestnikom posl. baron Lichtenberg in da predloži vlada v kratkem načrt zakona, glede oprostitve osebnega djhodarinskega davka vseh deželnih in obč. doklad, ter se končno zahvalil za izrečeno čestitanje, zagotavljajoč, da bo vlada z zanimanjem sledila delovanja dež zbora in bi prizadevala, sodelovati pri tem v obče dobro dežele kranjske. Posl. Lichtenberg je izrekel zahvalo za imenovanje glavarjevim namestnikom in prosil zbornico, naj bi ga blagohotno podpirala. Novo izvoljena poslanca Klein in baron Eechbach sta potem storila obljubo, posl Božič je opravičil svojo odsutnost. Na predlog posl M urnik a je zbornica per acciamationem izvolila rediteljema poslanca grofa B a r b o t a in L enarČi ca, verifikatorjema pa poslance dr. S ch a if e r j a in dr. Žitnika, dalje na predlog posl. Murni k a sklenila, da se ne voli poseben verefikacijski odsek, ker proti izvršenim dopolnilnim volitvam Di nobenega ugovora in končno na predlog posl. Murnika sklenila, da se voli poseben odsek 9 članov Zbornica je predlog soglasno odobrila. Posl. M u r n i k je potem poročal o dopolnilni volitvi v trgovinsko zbornico in v vipavsko-idrijskem okraju in je predlagal, naj se izvolitev poslancev Kleina in Božiča odobri. — Sprejeto. Došle predloge in peticije so se odkazale pristojnim odsekom. Koncem seje so dr. Majaron in tovariši interpelirali dež predsednika, zakaj še ni izdaio slovenski prevod novega civiinopravdnega reda, na kar je dež. predsednik baron Hein odgovoril, da bode takoj posredoval v smislu stavljene interpelacije, da pa ne ve, bode li slovenski prevot možno pravočasno izdati. Potem je dež. glavar zaključil sejo, želeš poslancem veselo novo leto. — Osebne vesti Zač okrajni komisar Karol Ekel in deželnovladni koncipist Ivan K res se sta imenovana def. okrajnima komisarjema, deželnovladni koncipist Karol grof Klini gl zaČ okr. komisarjem, zač deželna vladna koncipista Silvester Domicelj in dr. Anton Pilshofer def. deželno-vladnima koncipistoma, deželnovladna konceptna praktikanta dr. Maks Schescharg in dr. ErnstStadler pl. Wolfers-griin zaČ. deželnovladnima koncipistoma, finančna koncipista Franc Gerstenmajer in Karol Bihlmaier sta imenovana provizoriČnima davč nadzornikoma in davkar Viktor Grabne r davčnim nadzornikom za Kranjsko. — Pravni praktikant pri dež. sodišča ljubljanskem Erih M tihi ei s en je imenovan avskuitantom. — Notar v Gornjem gradu Anton Svetina je imenovan notarjem v Pliberku. — Kuratorjem čipkarske šole v Bolcu in Čepo^anu je imenovalo ministerstvo Ivana Vogelnika, c kr učitelja v Idriji. Doslej je bil že kurator čipkarskih šol v Idriji in Dol-Otlica — P. Bernard Vovk, vpok. gimnazijski profesor, obhajal te dni svojo zlato mašo. Preblagemu zlatomašniku na mnoga leta! — Dr. Fr. Maje iger, sin mariborskega profesorja in pisatelja g. Ivana Majcigerja, je imenovan sekundarijeui v dež. bolnici v Mariboru. kateremu oe odkaže v poročanje predlog glede premembe volilnega reda Zbornica je potem volila člane raznih odsekov in so bili izvoljeni v finančni odsek poslanci: Grasselli, Kalan, Langer, Luckman, dr. Majaron, Murnik, dr, Papež, (načelnik), Povše, dr. Schaffer (nač. namestnik), Šchwegel. Višnikar, dr. Žitnik; v upravni odsek poslanci: Barbo, Božič. Globočnik, Jelovšek, Lenarčič, baron Lichtenberg (načelnik) Modic, Pakiž, Povše, baron Eechbach, dr. Tavčar (nač. namestnik), baron Wurzbach; v odsek za letno poročilo poslance: grof Auersperg (nač. namestnik), Grasselli (načelnik), Kajdiž, Klein, Košak, pl. Lenkh, Loy, Perdan, Schwegel; v odsek za volilno reformo poslanci: Barbo, Grasselli (načelnik), Kalan, dr. Majaron, Pfeifer; dr. Schaffer (nač. namestnik) baron Sclrvvegel. dr. Tavčar, dr. Žitnik Dež glavar Detela je naznanil, da je posl. Kalan odklonil izvolitev v finančni odsek in je odredil novo volitev pri kateri je bil izvoljen posl. Hribar. Posl. Murnik je potem poročal o budgetnem provizoriju in je nujno predlagd: V pokritje primankljejev pri deželnem in normalncšolskem zakladu naj se pobirajo od 1. januvarija do konca aprila 1898 sledeče priklade: A. Za deželni zaklad: 1 40% priklado na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; 2. samostojne naklade: a) od porabe likerjev in oslajenih opojenih pijač brez razločka na stopinje alkoholovine po 15 gld. od vsakega hektolitra; b) od porabe vseh drugih žganih opojnih pijač po stopinjah lOOdelnega alkoholometra po 30 kr. od vsake hekto-literske stopinje; c) od vsakega hektolitrz porabljenega piva brez razločka na stopinje alkoholovine pj vsi deželi po 1 gld. pod določenimi pobiraJnimi načini ; 3. 30%no doklado na polni predpis vseh neposrednih davkov izvzemši personalni dohodninski davek. B. Za norm aln ošolski zaklad: 10°/0 doklado na polni predpis vseh neposrednih davkov izvzemši personalni dohodninski davek. — Za družbo sv Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali od 25. novembra do 20. decembra: C. g. Ivan Murovec, dekan v Cerknem iz nabiralnika v župnišču 2 gld. 40 kr. — Pri g Sršenu v Ljutomeru se je nabrala na od-hednici g Žargaja svota 6 gld 25 kr., katero je poslal g. dr. A. Mihalič. — Brezniški Mohorjani po č. g župniku T. Potočniku 2 gld. 50 kr. — Po Č g. K. Miklavčiču v Višnji Gori 2 gld. 10 kr., nabrane v veseli družbi „pri Kralju". — Mohorjani na Selih pri Kamniku 2 gld. — G. Kristijan Hodnik v II Bistrici svoto 9 gld 30 kr, nabrano ob odkritju slike čitalniškega dobrotnika J Tomšiča. — Izvenaka-demična podružnica v Gradcu po g. Fr. Hrašovcu 20 gld. — č. g. Avgust Skočil, kurat v Cradcu 5 gld. za mesec december — Mohorjani v Jarenini po Č g. F. Gomilšeku 5 gld. 10 kr. — Podružnica na Premu od g V. Repivca 1 gld. — Iz nabiralnika „pri Petru" v Slov. Bistrici po č. g. M. Medvedu 1 gld. 50 kr. — Moška podružnica v Ajdov-ščini 45 gld. — Nekateri Mohorjani po č g. dr. Iv. Svetini 2 gld, — C. g. Ivan Sakser, župnik v Hotedršici 2 gld. —¦ Podružnica v Medgorjah po g tajniku Ebnerju 20 gld. — Senska podružnica v Gorici po g. Am. Drufovki 50 gld. letnine. — Podružnica v Poljanah nad Skofjo Loko po č. g. župniku J. Ramovšu 25 gld. — č g. Ivan Trpin, beneficijat v Šmartinu pri Litiji 1 gld. 80 kr. iz nabiralnika. — Podružnica v Skofji Loki 59 gld. 50 kr. — Milosrčnim Slovencem se priporoča naša jako potrebna družba za kak božični dar. Nebeško dete Jezušček naj obilno blagoslovi vse dobrotnike slovenske mladine. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Klub narodne stranke v dež. zboru kranjskem je izvolil svojim načelnikom posl. dr. Tavčarja, pol načelnikom pa ces. svet Murnika. 522 — Politično in gospodarsko, društvo za Notranjsko je dne 21. t. m. priredilo shod v Postojni, na katerem sta poročala drž. poslanec dr Ferjančič in dež. poslanec Lenarčič v svojem delevanju v državnem oziroma v dež. zboru Posl. dr. Ferjančič je govoril tudi o spravi mej narodnima strankama na Kranjskem in rekel, da ni dovolj, če se doseže samo porazumljenje mej poslanci v dež zboru, ampak je treba, da se doseže tudi mej pristaši. Tudi nam se zdi. da je to treba, kajti le če se doseže porazumljenje tudi zunaj dež zbora, če sprava ne bo omejena samo na poslance, potem je upati, da se uresniči, kar želimo vsi in kar je v korist naroda res potrebno, da se doseže prava in trajna zveza. — Slavnostna otvoritev mestne elektrarne ljubljanske se vrši dne 1. januvarija 1898 ob 11. dopoludne v centrali v Slomškovih ulicah — Popoludne ob dveh isti dan je tem povodom slavnostni obed v veliki dvorani „Narod-dnega doma". — Osuševanja ljubljanskega barja. „Slovenec" javlja, da je vlada že pričela reševati zadevo glede osušenja ljubljanskega barja in da je poljedelsko ministerstvo uradne odloke glede vodopravnih razprav že odposlalo deželni vladi v Ljubljani. — Slovenski napisi v Ljubljani. Prihodnjo pomlad dobi Ljubljana za vse ulice, ceste in trge kakor tudi hiše nove table s slovensko-nemškimi napisi. — Novo gimnazijsko poslopje v Ljubljani. C. kr. naučno ministers vo potrdilo je natančni načrt za poslopje nove višje gimnazije v Ljubljani, za katero bodo skupni stroški znašali 202.000 goldinarjev, od te svote znašajo stroški za notranjo opravo 20.000 goldinarjev. Z zidanjem poslopja, ki bode stalo poleg „Narodnega doma", pričeli bodo prihodnjo pomlad dovršeno pa bode 1. 1899. Poslopje bode imelo ne-zanin in dvoje nadstropij in bode imelo na pročelni strani 15 oken. — Dopolnilna deželnozborska volitev. Pri dopolnilni deželnozborski volitvi iz kurije veleposestva dne 28. dec. je bil izvoljen g. Friderik baron Kechbach. — Umrl je na sveti dan zvečer v Kranju upokojeni žrpnik Tomaš Šlibar. Rojen dne 18. dec. 1822 1 v Kovorju, posvečen 1849 služboval je kot duhovni pomočnik v Knežaku, na Blokah, v Šmartnem pod Šmarno Goro, v Št. Jurju pri Kranju in slednjič kot župnik v Dupljah do 1892 1 ; bolehen je preživel zadnja leta v Kranju, kjer ga je poklical Gospod k sebi po mučni bolezni, večkrat previdenega s sv. sskramenti. — Sodne razmere v Gorici. „Soča" piše: Sodni avskulant v Gorici g. Henrik Lašič je premeš en v Buzet. Sedaj imamo pri okrožnem sodišču goriškem le jednega av-skulanta, katrri zna slovenski, odnosno hrvatski. Pri okrajnem sodišču pa je tudi le jc-den avskulant, kateri zna slovenski — sodnikov pa niti jeden ne zna dovolj slovenski. (In vender je to sodišče za Slovence !) Slovenske uloge ležijo mesece nerešene in ako jih rešijo, tedaj jih morajo rešiti sodniki pri okrožnem sodišču Eadovedni smo kako bode po novem letu, ko se bodo morale voditi razprave v onem jeziku, v katerem se slušijo stranke? — — Kaj vse se sme v Gorici ? — „Sentinella" od sobote je zopet govorila o petju pri sv. Antonu In kako?! — Tem ljudem ni nič za dejstvo, ia se je pelo slovenski pri zornicah, kar se spominjajo najstarejši ljudje, ampak hočejo, da „pravica naj se umakne sili". „Sentinellaa se norčuje, da se je reč prepozna končala zakonitim potom, in modruje; Ako kdo dobi zaušnico, pa jo mirno vtakne v žep ter gre potem tožit, tak človek je „un vigliacco". Žaljenje je treba takoj osve-titi (1' offesa deve essere sentita e vendicata prontamente). Kratek posnetek obširnejšega sestavka je tale: Citatelji „Senti- nelle" se hujskajo, naj nastopajo s silo proti slovenskem« petju v cerkvi sv. Antona, češ: sili se bodo morali udati. Skratka : laško ljudstvo se hujska k samosilstvu in k nezakonitostim. Ali le poglejte to slavno c. kr. državno pravdništvor kako se obnaša proti „Sentinelli". DoČim dobiva v vsaki no-Čevi naši vestici že razna „hujskanja" po §§ 300 — 305-itd , pušča lahonskim listom, da tako infamno ščuvajo proti Slovencem. (Gospod drž. pravdnik, zaplenite tudi te vrstice f §. 300 vam je pač na službo !) „SentinelIino" hujskanje je imelo tudi nekaj vspeha! Nekaj laških babnic je uprizorilo v nedeljo cel škandal proti slovenskim pevkam! — Najbolj si je odlikovala žena nekega agenta Ferrinija. Ta agent služi največ okoli Slovencev! — Slovenščina ni deželni jezik v Gorici Neki dopisnik iz Gorice'v dunajskem „ Salon-Blatt* je sodil nekam še dovolj stvarno o razmerah v Gorici. To je razsrdilo „S^n tinello". Kaj vse blebeta v svoji lahonski nervoznosti, ne bomo-omenjali; dovolj bodi, ako povemo, kaj pravi o Slovencih. Trdi namreč velemodro, da slovenščina tu ni „lingua del paeseuT kakor ni n. pr. nemška v Milanu ali v Rimu, dasi živi ondi mnogo Nemcev. — Primerjati Slovence v Gorici z Nemci v Milanu, — to morejo le otročaji okoli „Sentinelle". Da je tu velik razloček, o tem že še dokažnmo z dejstvi v prihodnjih 10 letih! — citatelji „SentinelleM morajo sami več govoriti slovenski nego laški, ako hočejo živeti! Altro che nnon e> lingua del paese" ! — Pri štajerskem deželnem namestništvu zgodile so se nekatere premembe. Graški namestniški svetnik g. dr, Evgen Netoliezka imenovan je dvornim svetnikom pri štajerskem namestništvu. V kolikor nam je poslovanje tega gospoda znano iz dobe, ko je bil okrajni glavar v Celji, privoščimo mu povsem to važno povišanje. — Železnica iz Velenja v Dravograd na Spodnjem Štajerskem se je pričela graditi dne 28. m. m. Dovoljenje za gradnjo omenjene proge ima D Laap, rudnišk podjetnik v Skalah pri Velenju. — Koroški deželni šolski svet ugrel se je zadnji čas za ustanovo meščanske šole v Velikovcu ter je že priporočil ustanovo deželnemu odboru Koroške že ima po našem mnenji dovolj meščanskih šol, a to za dečke kakor za deklice Pred nego potreba take šole v Velikovcu, je menda dotične-oblasti naklep, s tem nekak slovensk značaj tega ed nega mesteca na Koroškem oslabiti. i — Skrivnosten umor. Na poličkem vrhu pri .Tare* nini v mariborskem okraju stanoval je posestnik F. Frilne sam e svojo ženo v svoji hiši, ne daleč od hiše pa prebiva njegov zet. Pred nekaj dnevi našli so ljudje. Ferlinca in njegovo žeoo grozno razmesarjena v njihovi hiši in dognalo se je, da sta morala biti vsaj tri dni prej umorjeni. Kdo je morilec in kaj je uzrok umoru še ni znano Čudno je to, da zet Frlinčev ni nič vedel o storjenem zločinu, da si je navadno on krmil Frlinčevo živino in prihajal vsak dan v tas- tovo hišo. — Pazite na otroke! V Trstu zgodila sta se vsled nepaznosti starišev dva žalostna slučaja Dne 8 t. m. padel je iz prvega nadstropja neke hiše 41etni Humbert Vegile, a takoj drugi dan iz neke druge hiše 31etni Karol Zaje, sin nekega kovača. Prvi si je zlomil nogo ter se sploh nemarno pobil, drugi pa je dobil močna notranja poškodovanja. Oba sta v bolnici.