URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XIV V LJUBLJANI, dne 21. marca 1957 Številka 8 VSEBINA: JÄ. Odločba o spremembi odločbe o Upravi gojitvenih lovišč UrtS kot finačno samostojnem zavodu. Odloki ljudskih odborov: 34. Odlok o začasnem financiranju organov in zavodov OLO Kočevje za čas Januar—marec 1957. 35. Odlok o gradbenih okoliših v občini Grosuplje. 36. Odlok o gradbenih okoliših v občini LJubljana-Rudnik. 37. Odlok o gradbenih okoliših v občini L j ubijana-Šentvid. 33. Odlok o gradbenih okoliših v občini L j ubijana-Vič. 39. Odlok o gradbenih okoliših v občini LJubljana-Crnuče. 10. Odlok o gradbenih okoliših v občini Ivančna gorica. 41. Odlok o gradbenih okoliših v občini Kamnik. 42. Odlok o gradbenih okoliših v občini Litija. 43. Odlok o gradbenih okoliših v občini Logatec. 44. Odlok v gradbenih okoliših v občini Vrhnika. 38. Na potilaigi 2_ člena temeljne ureirektor Uprave gojitvenih lovišč LRS ne more biti predsednik upravnega odbora. Mandatna doba upravnega- odbora traja dve leti. Direktorja imenuje državni organ, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda.« 2 Ta odločba velja takoj. Št. 206-2/57 Ljubljana, dne 18. marca 1957. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Zastopa sekretarja: Podpredsednik: Milko Goršič 1. r. Stane Kavčič 1. r. Odloki ljudskih odborov 34. Na podlagi 43. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56) in 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni Mst LRS, št. 19/52) sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega Ijndskega odbora Kočevje na 15. skupni seji dne 29. decembra 1956 sprejela ODLOK o začasnem financiranju organov in zavodov okrajnega ljudskega odbora Kočevje za čas januar—marec 1957 1. člen Dovoljuje se začasno financiranje potreb organov in zavodov okrajnega ljudskega odbora Kočevje za čas januar—marec 1957. 2. člen Začasno financiranje po 1. členu tega odloka se bo opravljalo na podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov, ki ga sprejme svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora Kočevje. 3. člen V trimesečnem planu za čas januar—marec 1957 se lahko predvidijo tale sredstva: a) za izplačilo osebnih prejemkov za uslužbence, ki so bili na izplačilnih seznamih za mesec december 1956; b) za materialne izdatke organov in zavodov (operativne in funkcionalne) in za dotacije zavodov s samostojnim financiranjem ter družbenim organizacijam največ do zneska izvršenih materialnih izdatkov in dotacij v I. trimesečju 1956; c) za investicijske izdatke samo nujna sredstva za nadaljevanje že začetih del. 4. člen Za kritje izdatkov po trimesečnem planu za čas januar—marec 1957 bo najeto kratkoročno posojilo pri Narodni banki FLRJ. Uporabljeno ikratkoroino posojalo iz prejšnjega odstavka bo vrnjauo Narodni banki FLRJ iz dohodkov, ki bodo pripadali proračunu okraja Kočevje za leto 1957 po sprejetju okrajnega družbenega plana za to leto. 5. člen Ostvarjeni dohodki in izplačani izdatki v času začasnega financiranja so sestavni del proračuna okraja Kočevje za leto 1957. ! 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Kočevje«, uporablja pa se od 1. januarja 1957. * St. 03/1-6191/56 Kočevje, dne 29. decembra 1956. Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r. 55. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRiS, št. 19-89/52) i.n 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 15-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Grosuplje na seji obeh zborov dne 18. decembra 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Grosuplje 1. člen V občini Grosuplje se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 5. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju 3. in 9.—13. čl. temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ, št. 78-625/49) ter priloge I/B—ü'i zakona o ipristojuosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: 1. Zemljišče, ki ga na severu omejuje cesta I. reda Ljubljana—Zagreb, občinska cesta št. 1006 na zahodu, vaška pot št. 990/2 na jugu in občinska cesta št. lOlö na vzhodu, in sicer v okviru parcel št. 960 in 981, ležeče v k. o. Strunska vas. . Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za blokovno zazidavo. 2. Zemljišče na zahodni strani priključka avtoceste — Grosuplje v okviru parcel št. 41/1, 41/11, 41/10, 41/12 in 42, ležeče v k. o. Stranska vas. •Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za vrstno zidavo stanovanjskih hiš. 3. Zemljišče pare. št. 982/2, 982/1, 985/3, 990/6, 51, 52, 31/1, 54/2, 54/1, 55/3, 55/1, 57/2, 72/5, 66, 72/4, 72/1 in 7il, ležeče v k. o. Stranska vas. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo. Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloku. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja občinskega ljudskega odbora. 4. člen • Ta odlok ne posegu v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 5. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zazidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega obora ob upoštevanju f. odstavka 2. člena tega odloka. 7. Člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 9. člen Ta odlok začne veljati po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. St. 07/1-13573/29-56 Ljubljana, dne 18. decembra 1956. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermastia 1. r. 36. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni Ust LRS, št. 19-89/52) in 2 člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Rudnik na 14. seji obeh zborov dtne 28. decembra 19% sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-Rudnik 1. člen V občini Ljubljana-Rudnik se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu ta odlok 2. členi V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbuniatičnio dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to o1!) upoštevanju 3. in 9.—15. členu temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list JKLRJ, št. 78-()25/49') ter priloge 1/B-2/J zakonu o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 54-372/5151). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene (potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacij e je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnilt cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: I. Gradbeni okoliš: Zemljišče leži v k. o. Karlovško predmetje iu ga omejuje črta: izhodiščna točka je vzhodni vogal pare. .št. 240/1, nato pa poteka meja ob Peruzzijevi cesti do potoka Veliki Galjevec pare. št. 641 in ob Galjevcu navzgor, seče cesto Galjevica pare. št. 6(23/10, preide na pore. št. 418, se podaljša do severozahodnega roba te parcele, 30m pred severnim vogalom navedene parcele pa se obrne proti zahodu in reže pare. št. 421/1, 423, 425, 426, Na sečišču v sredini meja pare. št, 426 in 429 zaobrne proti jugu in reže pare. št. 429, 413 itn 431. V tej parceli se obrne proti zahodu, reže mejo pare. št. 433, prestopi Ižansko c. pare. št. 623/7, se v premi črti podaljša ter tangira mejo pare. št, 433, kjer se obrne proti severu in režo pare. št. 432 do pure. št. 430/2. Ob tej parceli zavije proti severozahodu in poteka ob njej do pare. št, 430/10, dalje ob pare. št. 430/9, 430/8, 430/7, 430/6. 430/5, 430/4, 430/3 in 430/2 do Ljubljanice. Ob Ljubljanici obrne proti severovzhodu do potoka 'Veliki Galjevec pare. št. 641, se nadaljuje ob potoku in križa Ižansko c. pod mostom tako, da zajame še pare. št. 166/3. Od severovzhodnega vogala navedene parcele se obrne proti jugovzhodu in teče ob pare, št. 166/8 do sečišča s pare. 168/10, se obrne proti severovzhodu in poteka nadalje ob pare. št. 166/7 in 168/9. Ob četveromeji pare. št. 166/6, 166/7, 168/8 in 168/9 se obrne proti vzhodu in reže pare. št. 16S/8,168/12, 168/5, 168/4, 168/17, 168/16 in 169/1 do severozahodnega roba pere, št. 173, Tukaj se obrne proti jugovzhodu, teče ob pare. št. 137, 175/1, 180/1, 181/1, 182/1, 183/1 vse do ceste Galjetvica pare. št. 623/10, jo preseka ter veže pare. št. 185/12, 185/14, 186/2, 187/2, 188/2, 189/2, 190. 195/2, 194/1, 194/2, 196/2, 197/2, 198/2, 199/2, 205, 208/2, 210/2. ' 212/2, 214. 215/2, 216, 217/2. 218/2 220, 221/2, 222/2 in 224. Tu doseže križišče Jurčkovega štradona pare, št. 626/2 z železniškim svetom pare. št. 644. Nato [»oteka ob severnih mejah navedenih pare. št. 229/2. 230/2, 231/2, 232/1, 252/2. 234, 236, 237/2, 238/2, 240/2 in 24l0/l ter se tu priključi na izhodiščno točko. II. Gradbeni okoliš: Zemljišče leži v k. o. Karlovško predmestje iu ga omejuje črta: izhodiščna točka je jugozahodni vogal pare št. 495 in Tlovški štradon. Od tu poteka meja proti zahodu, seče Ižansko cesto pare. št. 623/7, teče nadalje ob meji pare. št. 494/1 in 496/1 v globino cea 60 m. nato se obrne proti severu, teče vzporedno z Ižansk vsaj dveh let. Fri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: 1. Zemljišče med državno železnico Ljubljana— Kranj in bodočo traso Celovške ceste. Južni del tega zemljišča se prične ob Celovški cesti in meji na pare. št. 588 k. o. Šentvid, teče do tromeje pare. št. 588, 584/1 in 584/2, nakar se zalomi pravokotno proti severozahodu in reže pare. št. 584/1, 582/1, 581 in 578 do pare. št. 575. Pri tromeji pare. št. 578, 576 in 575 obrne proti severovzhodu, poteka ob severni meji pare. št. 578, prečka poljsko pot pare’ 1159 in se nadaljuje ob severni meji pare. št. 579/2 do zeleno označenega pasu, ki predstavlja bodoče železniško območje. Ob tem zelenem pasu zavije proti severozahodu, poteku vzporedno z železniško progo vse do južne mejne črte pare. št. 169/1 k. o. Vižmurje, ob tej meji zavije proti jugozahodu, ,poteka do pare. št. 169/4, jo zajame in ob jftžai meji pare. št. 170/1 k. o Vižmurje veže bodočo traso Celovške ceste Tu se obrne proti jugovzhodu in veže izhodiščno točko ob severni meji pare. št. 588 k. o. Šentvid. 2. Predel od ceste Šectvid-GILnce pare. št. 1606 k. o. Šentvid, ki meji na parcele: skrajnji severovzhodni vogal zazidalnega območja se dotiku zahodne posestne meje v sredini te meje pare. št. 642/3 k. o. Šentvid. Od opisane točke poteku proti jugu ob pare. št. 642/5, nadalje ob severni meji pare. št. 641/1, reže pare. št. 637, «los e že pare. št. 633/12 in ob tej meji zavije proti zahodu in jugu do tromeje pare. št. 635/12, 634/2 dn 637. Od te tromeje obrne proti jugozahodu, poteka ob severni meji pare. št. 635 bi 638, reže pare. št 639, 1414/2 in 1413/2, obrne na par. št. 1413/2 proti severozahodu in ob poljski poti pare. št. 1613 ter 30 m pred stikom ceste Šentvid-Glince zavije proti severovzhodu, rež,e pare. št. 1410/2 in 1413/2, se nadaljuje ob severni meji pare. št. 1415 in reže pure. 640, 63l7 in 642 do izhodiščne točke. Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloku. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja občinskega ljudskega odbora. 4. člen Zemljišča v gradbenih okoliših se smejo uporabiti za tiste namene, ki so z barvami in z legendo označeni v grafičnem prikazu 5. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 6. člen Zemljišča izven gradibenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 7. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občidskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 8_ člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 9. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasnejo po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti 10. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v vGlasni-ku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. St. 07/1-13573/16-56 Ljubljana, dne 28. decembra 1956. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermastia 1. r. 38. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič na XIV. seji obeh zborov dne 28. decembra 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-Vič 1. člen V občini Ljubljana-Vič se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju 3. i.n 9.—15. člena temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ, št. 78-625/49) ter priloge I/B-2/I zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list IT Ji J. št. 34-371/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dolw> vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komn-nalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določajo tale zemljišča: 1, Prvi gradbeni okoliš: Meja poteka južno ob Cesti na Rožnik, po Večni poti do ceste XV, po Cesti Vlil, po Cesti XVII, po cesti VI do potoka Glinščice, nato po Cesti na Brdo po Cesti II do Ceste v Rožno dolino, kjer se zaključi pri prelazu na Erjavčevi cesti. Iz tega kompleksa zemljišč so izločena zemljišča, ki pripadajo k Študentskemu naselju. Izločen je tudi celotni kompleks zemljišč, ki pripadajo k »Vili Rožnik« (Cesta na Rožnik št. 21). Ob potoku Glinščice je nezazidljiv pas zelenice na obeh straneh potoka v širini 30 m. Zemljišča leže v k. o. Gradišče in k. o. Vič. 2. Drugi gradbeni okoliš: Meja poteka ob potoku Glinščica do cca 70 m severno in Ceste VI, po Cesti XIX, do severnega dela Predjamske ulice, po Gabrškov! ulici, po Cesti na Brdo, po Pokijukarjevi cesti, po Nanoški ulici, po Satnerjevi ulici s pasom 30 m na vzhodni strani do Ceste na Brdo in dalje do potoka Glinščice. Meja nato zajame kompleks med železnico, Glinščico, Cesto II in Cesto na Brdo do prelaza. Zemljišča leže v k o. Vič. 3. Tretji gradbeni okoliši: Vsa Bonifacija. Zemljišča leže v k. o. Vič. 4. Gradbeni okoliš: Meja poteka ob potoku Gradaščica do pasu ob Šibeniški ulici, po Gerbičevi ulici, vzhodno od internata srednje tehnične gradbene šole po Cesti v Mestni log, po Zeleni poti, po Devinski ulici do Riharjeve ceste in po Ribarjevi cesti do potoka Gradaščica. Zemljišča leže v k. o. Vič in k. o. Trnovsko predmestje. 5. Peti gradbeni okoliš: Meja poteka po Staretovi ulici južno od zemljišča TVD »Partizan«, severovzhodno do Ljubljanice, i>o Ljubljanici in Malem grabnu, po Stranski poti, vzhodno in severno od upravnega poslopja Jesenkovega po Zeleni poti. Cesti v Mestni log in Staretovi ulici. Zemljišča leže v k. o. Trnovsko premestje, 6. Šesti gradbeni okoliš: Meja poteka ob rimskem zidu, po Gorupov! ulici, Groharjevi cesti in po Jamovi ulici, izvzemši nezazidani kompleks med Murnikovo in Bogišičevo ulico. Zemljišča leže v k. o. Krakovsko predmestje. 7. Sedmi gradbeni okoliš: Meja poteka po Snežniški ulici, Jamovi cesti, po Groharjevi ulici in Aškerčevi cesti. Zemljšča leže v k. o. Krakovsko predmestje, 8. Osmi gradbeni okoliš: Meja poteka po Groharjevi ulici, ob potoku Gra-daščice, po Vrhovnikovi ulici in po ulici Bičevje. Iz tega kompleksa zemljišč so izločena zemljišča, namenjena za zidanje inštitutev, in ves kompleks zemljišč med Tržaško cesto in Langussovo, Jamovo ter Groharjevo ulico. Zemljišča leže v k- o. 'Vič in k. o. Gradišče. 9. Deveti gradbeni okoliš: Meja poteka ob železniški progi Ljubljana—Trst, po Oražmovi ulici do vzporednice, oddaljene od Tržaške ceste ca. 60 m, po tej vzporednici in Idrijski cesti do železmee Meja nato zajame zemljišče med železnico, Bobenčkovo ulico, podaljšek Postojnske ulice v dolžini 90 m in gre nalo pravokotno na železnico. Zemljišča v teh gradbenih okoliših se smejo uporabiti za individualno, zadružno zazidavo. Grafični prikar. zazi^LIji'vosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja občinskega ljudskega odbora. 4 člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovalni objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 5. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju i. odstavka 2. člena tega odloka. 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, iz-,dajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 9. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasnikih, uradnem vestniku QLO Ljubljana. St. 07/MT5C3/17-56 Ljubljana, dne 28. decembra 19%. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermastia 1. r. 39. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 10-89/52) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/%) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Crnuče na XI'V. seji obeh zborov dne 28 decembra 19% sprejel « ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ljnbljana-Crnnče 1. člen V občini Ljubljana-Cmuče se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu ta odlok. ' 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju 3. in 9.—13. čl. temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ, št. 78-623/49) ter priloge I/B-2/1 zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, številka 34-371/35). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: 1. zemljišče zahodno od ceste na Gmajno, severno od občinskega doma do druge stanovanjske ceste v zazidalnem načrtu za ta predel. Zemljišča leže v k. o. Črnuče. V priloženem grafičnem prikazu je ta predel temnorjavo pobarvan in okvirjen s črno črto. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za zidanje večjih stanovanjskih enot. 2. Zemljišče, ki leži v skrajnem vzhodnem predelu stanovanjskega območja tovarne elektrokemičnih izdelkov »Belinka«. Zemljišče je v grafičnem prikazu obarvano z rdečimi navzkrižnimi pasovi in okvirjeno s temnorjavo črto. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za zidanje večstanovanjskih, vrstnih in blokovnih hiš. • Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč jo sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel na območju občinskega ljudskega odbora. 4. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. • 5. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Ožje lokacije v gradbenih okoldšh določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 9. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. St. 07/1-13373/20-56 Ljubljana, dne 28. decembra 1956. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermastia 1. r. •to. Na podlagi 2. odstavka 15, člena in 4. točke M. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 1i9-89/52) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni lust LRS, številka 13-46/%) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu oibčitnskega ljudskega odbora Ivančna gorica na seji obeh zborov dne 18. decembra sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ivančna gorica 1. člen V občini Ivančna gorica se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu ta odlok. 2. člein V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju 3. in 9.—13. člena temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ, štev. 78-623/49) ■ ter priloge I/B-2/1 zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/50). Urbanistična osnova nK>ra zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripra'vi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise varstva javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih na prav. 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: 1. Ivančna gorica. a) Zemljišče vzhodno od železniške postaje med cesto I. reda Ljubljana—Novo mesto in železniško progo pare. št. 31/1,' ležeče v k. o. Gorenja vas. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti le za blokovno stanovanjsko zazidavo in za ureditev središča občine z javnimi poslopji. b) Zemljišče severno od ceste I, reda Ljubljana— Novo mesto na južnem pobočju hriba, poraščenega z gozdom, toda samo na izsekanem pobočju del pure. št. 9v88/l in pare. št. 983, 986, 968/3, 988/4, 988/5, 988/6, 988/7, 988/8, 988/9, 988/10, 988/11, 988/12, 988/13, 988/14, 988/15, 988/16, 988/17, 988/18, 988/19, 988/20, 988/21, 908/22, 988/23, 988/24, 988/25, 988/26, 988/27, 988/28 in 988/29, ležeče v k. o. Stična. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo. • c) Zemljišče na južnem pobočju hriba in na zahodni strani pod b) navedenega naselja pare, št. 988/2, del pure. št. 988/1 in pare. št. 995, ležeče v k. o. Stična. To zemljišče je namenjeno za zidavo gimnazije s pripadajočimi objekti in napravami. č) Zemljišče okrog zadružnega doma del pare. št. 27/i, leže v k. o. Gorenja vas. To zemljišče je namenjeno za zidanje zadružnih objektov in naprav. 2. Šentvid pri Stični. a) Zemljišče severozahodno od mladinskega okrevališča pare. št. 39, 42 in 43 ter del pare. št. 40, ležeče v k. o. Šentvid. Zemljišča v lem gradbenem okolišu se smejo upo-rabiiti za potrebe lokalne industrije im za zidanje vrstnih stanovanjskih hiš. b) Zemljišče del pare. št. 4IZ7J1, sparcelirana na pare. št. 407/18. 409/19, 407/20 in 407/21, in sicer na severnem nerodovitnem delu te parcele tik ob že zazidanih parcelah št. 427/12, 407/11, 427/10, 407/9 in del pare. št. 407/8, ležeče v k. o. Šentvid. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo. c) Zemljišče med parcelami št. 99 (del parcele), 909, 188, 900, 903 in 894, ležeče v k. o. Šentvid. To zemljišče jo namenjeno za perspektivno razširitev industrijskih obratov podjetja »Zmaj«. č) Zemljišče pare. št. 24, ležeče v k. o. Šentvid, je namenjeno za ureditev pokopališča. Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del t«ga odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja občinskega ljudskega odbora. 4. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljjšča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 5. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zazidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 9. člen Ta odlok začne veljati po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku 01,0 Ljubljana. Št. 07/1-13573/12-56 Ljubljana, dne 18. decembra 1956. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermastia 1. r. 41. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4 točke 64. člena zakona-o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. člena zakona o u,porabi zemljišč za gradbene namerne (Uradni list LRS, št. 15-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Kamnik na seji obeh zborov dne 28. decembra 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Kamnik 1. člen V občini Kamnik se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 5. členu ta odlok. 2. členi 'V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju 5. in 9.—15. členu temeljne uredbe o generalnem urbanističnem pliiiiu (Uradni list FLRJ, štev. 78-625/49) ter priloge I/B-2v'l zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 54-371/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 5. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: 1. Zemljišče, ki meji na vzhodni strani na cesto II. reda Gornji grad—Ljubljana, na severni strani na cestno križišče navedene ceste s cesto II. reda Kranj — Kamnik, na zahodni struni na cesto Kranj—Kamnik in na jugu na severno posestno mejo pare. št. 684/5. Zemljišču leže v h. o. Kamnik. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabili za zidanje javnih zgradb. 2. Zemljišče med cesto II. reda Gornji grad—Ljubljen ter cesto II reda Kranj—Kamnik, in to pare. št. 684/5, 684/1, 68473, 684/4, 686/1, 686/6, 685/15, 686/5 in 686/7 ter zemljišča vzhodno od ceste H. reda Gornji grad—Ljubljana pure. št. 764/1, 766/1, 769/1 in 511/8. Zemljišča leže v k. o. Kamnik. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo u,i>o-rabiti za zidanje večjih stanovanjskih enot (blokov). 5. Zemljišče na Drnovem med severno jvosestno mejo pare. št. 1372 in 1374 na severni strani, vzhodno posestno mejo pare. št. 1574, v premem p^laljšku zahodne posestne meje pure. št. 1580, severno posestno mejo pare. št, 1401/8 in 1401/9, vzhodno posestno mejo pare. št: 1418, severno posestno mejo pare. št. 140G in premim podaljškom vzhodne posestne meje pare. št. 1401/7, preko pare. št, 1402 in 1404, severno posestno mejo pare. št. 1406, cesto Ljubljana—Gornji grad pare. št. 1555, razen pare. št. 1411 med potjo pare, št. 1542 dalje, vzhodno posestno mejo pare. št. 14517/2 tor v premem podaljšku te meje kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 5. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zazidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odsta vka 2. člena tega odloka, 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. čleu Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 9. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. St. 07/1-15575/5-56 Ljubljana, dne 38, decembra P/V). Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermastia 1. r. 42. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 4. točke d4. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LR.S, št. ltt-89/52) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, štev. 15-46/56) je okrajni ljudska odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Litija na seji obeh zborov dne 18. decembra 1556 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Litija 1. člen V občina Litija se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3, členu ta odlok. 2. člem V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju 3. im 9. do 13. člena temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ. štev. 78-625/49) ter priloge I/B-2/I zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni- list FLRJ, št. 34-371/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav, 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: L Litija. a) zemljišče, ležeče v k. o. Litija, s tole mejo: most čez Savo, desni breg Save navzdol do sredine pare. št. 184. nato pravokotno na strugo Save do poti, ki vodi preko litijskega polja na Ježo, od lam po vzhodnih robovih pare. št, 118/1 in 119 do ceste Litija—Šmartno, dalje po lej cesti proti Litiji do pare. št. 396/3, ki jo obide z juga, ter ob pare. št. 39,7/l do ceste Litija—Dobrava—Šmartno. Nad cesto poteka meja ob južnih oziroma vzhodnih robovih pare. št. 398/8, 398/53, 398/18, 398/25 in 398/24, od tu pa proti zahodu ob pobočju krilni Sitarjevec tako, da zajame vse zazidane parcele jedra mesta do ceste, ki vodi ob desnem bregu Save proti Kresnicam, Med parcelama 10/1 in 10/2 se meja obrne proti Savi, prekorači strugo pravokotno na smer loka in gre nato v k. o. Hotič, ki je označena pod b); b) zemljišče, ležeče v k. o. Hotič, s tole mejo: po levem bregu Save navzgor do zahodnega roba pare. št. 1350/10 in ob tem robu do ceste Litija—Ljubljana, dulje ob tej cesti v smeri proti zahodu do zahodnega roba pare. št. 1351/4 in bb teni robu proti severu do železnice, nato ob železnici proti zahodu do severnega roba pare, št. 1524/6 in ob tern robu do ceste Litija— Gradec: dalje po tej cesti proti severu do južnega roba pare. št. 1395/4 ter nato v podaljšku tega roba proti vzhodu. Od tu se usmeri meja v pravem kotu proti jugu tako, da zajame vso parcelo 1387/1 in da se dotakne severozahodnega roba pare. št. 1380/2, nato poteka ob zahodnih robovih pare. št. 1380/2 in 1379/3 ter vzhodnih robovih pure. št. 1375 in 1374/1; iuUo gre preko pare. št. 1360 tu dalje ob južnih robovih pare. št. 1383/4 in 1337/5, nato v smeri proti vzhodu tako, da zajame iparc. št. 1354/3, 1358 in 1:355/1, dalje poteka ob robu pare. št, 1365/1 do južnega roba pare. št. 1362/2, od kotier se obrne proti mejni črti med pare. št. 1362/1 in 1362/2 proti severovzhodu in približno 45 m v ravni s pare. št. 1366/3 in od lu proti jugovzhodu v premi črti do vzhodnega dela pare. št. 1342/2 in dalje v smeri proti čelvorčku I Predilnice Litija, vključujoč pare. št. 1341, ter v podaljšku vzhodne linije četvorčku li Predilnice Litija proti jugu in od tu proti vzhodu po meji varovalnega zelenega pasu do poti in po njej mihno zdravstvenega domu do varovalnega ozemlju železnice ter dalje ob železnici proti vzhodu. Preden doseže »stavbe«, se meja obrne proti jugu, poteka ob vzhodnem robu pure. št. 1347/2, zajame park pri »stavbah« do pare. št. 1345/4, nato pa ob cesti Litiju—PonoViče, preko ceste stoječe zgradbe otroški vrtec, od koder se obrne proti severozahodu, poteka ob južnem robu pure. št. 1347/2 do vzhodnega roba pare, št. 1347/1 in proti cesti ter ob njej dalje tako, da doseže zopet most preko Save. 2. Šmartno pri Litiji. Zemljišče, ležeče v k. o. Šmartno, z mejo: severozahodna meja pure. št. 132/3 in njen podaljšek do potoku Kostrelniščica, nato ob potoku Črtit potok proti severu do pure. št, 103, nato ob južnih robovih pare. št. 103, 104/2, 104/3 im 113 do ceste proti Radohovi vasi, ob mjej proti jugu ca. 55m, nato pa proti zahodu do vzhodnega roba pare. št. 19/1, dalje po robu te parcele proti severu in zahodu. Od tu poteku dalje tako, tla zajame skrajni severni del (ture, št. 25/1 in skrajui vzhodni del pare. št. 24, nato pa ob vzhodnih robovih pare. št. 40, 47 im 46 do potoka Reka ter ob njem navzgor do vzhodne, meje pare. št. 49 ter ob njej in severnem robu le parcele proti zahodu do parcele št. 614. Tu zavije meja zopet proti severu in zahodu tako, da zajame pare. št, 51/6. Freden doseže cesto Litija—Šmartno, se usmeri proti severu tako, da poteka ob zahodnih rolrovih pure. št. 504, 503 in 507/4. V severozahodnem vogalu pare. št. 507/4 se obrne meja proti severozahodu na ovinek ceste Šmartno— Litiju in poteka nato ob cesti do zahodne meje pare. št. 483 ter ob njej proti severu. Od tu |M>teka meja nato proti zahodu, severu, vzhodu in jugu tako, da vključi pare. št. 524, 525, 529/2 (razen njenega skrajnjega severnega dola), 526 (izključujoč skrajnji severni del), južno polovico pure. št. 531, 535/1 in 535/2, dalje pare. št. 534/1 im 533/2, zahodno polovico pare. št, 475/1 in pare. št. 475/7, kjer doseže zopet cesto Litija—Šmartno. Nato poteka meja ob tej cesti proti jugozahodu do pare. št. 423/2, ki jo obide do njenega južnega vogala, od tod pa v ravni smeri proti jugu, vzporedno z vzhodnio fasado zadružnega doma in mimo njega do severnega roba pare. št. 414/1 in ob njej proti vzhodu do severovzhodnega vogala te parcele. Od tu nato v ravni črti proti jugovzhodu do južnega vogala pare. št, 399 ter po južnem robu pare. št. 399 in 398 do potoka Črni potok. Tu se obrne meja proti jugu tako, da zajame pare. št. 92 in 93, poteka nato ob cesti proti Kostrelniščici v zahodni smeri do severovzhodnega vogala pare. št, 94, nato ob njenem vzhodnem in južnem robu nazaj proti zahodu do severovzhodnega roba pare. št. 136/3, od tam pa proti jugu ob vzhodnem robu pare. št. 136/3 in 135/2 do potoka Kositrelniščdca. 3. Ktresuice. # ZenrljiSče, leieče v L. o. Kresnice, z mejo: breg S u "v e severno od železniške .postaje Kresnice, od tam pravokotno na železniško progo v črti, ki poteka 100 metrov jugovzhodno od železniškega postajnega poslopja do severovzhodne stranice parcele št. 157, nato ob njej 40 m proti jugovzhodu, od tam pravokotno čez železniško prgo in v smeri preme črte ceste v terasi nad postajo; nato ob tej cesti proti severozahodu do sredino pare. št. 122/3. Od tam proti jugozahodu tako, da obide poslopje na pare, št. 134/1 v razdalji 15.00 in do vzhodne stranice pare. št. 152, nato ob njej proti jugu ca. 80.00 m ter pravokotno na njo proti zahodu do ceste ob pare. št. 152, dalje ob tej cesti .proti jugu do okrajne ceste Ljubljana— Litija, sektor Kresnice in čez njo do južnega roba pare. št. 161/2 in ob južnem robu te parcele in pare. št. 163 do ceste, ki vodi navzgor proti pokopališču, ob tej cesti do jugovzhodnega robu pokopališča in ob njegovem južnem robu do roba cerkve na vzhodni strani, od tam proti jugu do severnega roba pare. št. 9 in ob njej proti zahodu do ceste, ki vodi na Kresniški vrh in dalje čez cesto ob južnih robovih pare. št. 5/3, 5/12 in 5/13. Dalje poteka od jugovzhodnega vogala pare. št. 5/13 proti severu ob zahodnih robovih pare. št. 5/3, 5/10, 5/4 in 174/1 do ceste Kresniški vrh—dolina Save. Nato ob tej cesti navzdol do križišča z okrajno cesto Ljubljana—Litija, nato pa od križišču pravokotno do železniške proge ter proti vzhodu ob železnici do sredine pare. št. 206/3. Od iu proti jugu na ovinek ceste, ki pelje proti železniški postaji do severnega roba pare. št. 176; nato poteka ob severni meji pare. št. 179/1 do zahodnega roba pare. št. 184, nato ob njenem robu in njenem podaljšku proti severu do železniške proge, dalje ob progi proti vzhodu do zahodnega roba pare. št. 195/1 ter ob tem robu proti severu do obrežja Save. Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega .odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja občinskega ljudskega odbora. 4. člen Zemljišča v gradbenih okoliših se smejo uporabljati za tele namene: 1. Za zidavo javnih poslcupij (kulturnih, prosvetnih, upravnih iu podobno) so določena zemljišča: aj pare. št. 92/2, 92/1, južni del pare. št. 107/1, vse zemljišče obstoječega podjetja »Zalest južno od gimnazije, pare. št. 107/4, 107/7, 107/6, severni del pare. št. 107/8, južni de.1 parcele št. 108/1, 109/3, 109/1, 110/1, 111/1 in severna tretjina pare. št. 110/2, ležeče v k. o. Litija; b) zemljišče vzhodno od jedra naselja, ki je na severu omejeno s cesto Šmartno—Litija, na jugu pa s črto, ki poteka 18 m severno od predvidene regulirano struge potoku Reka, ležeče v k o. Šmartno; c) zahodna polovica pare. št. 166 in 167, južna petina pare. št. 187/1 in skrajnji vzhodni del pare. št. 179/1, ležeče v k. o. Kresnice. 2. Za zidavo industrijskih objektov in naprav so določena zemljišča obstoječe Predilnice Litija v mejah gradbenega okoliša in zemljišče vzhodno od tod do ceste, dalje od železniškega prelaza proti zdravstvenemu domu, južno od železniške proge pa pare. št. 1350/10. 1350/1, 1350/7 in 1350/8, ležeča v k. o. Hotič. 3. Za namene železnice, vaxovalnih zelenih pasov, parkov, igrišč, javnih komunikacij in športnih naprav so določena zemljišča: • a) ob Savi južni del pare. št. 1346/2, dalje pare. št. 1013/2, 1016, 106/1, 184, 114/2, 115, 183, 182, severni in skrajnji južni del pare. št. 116, 117, 118 in pare. št. 116/2, ležeča v k, o. Litija; b) ob železnici ipairc. št. 1510, 1522/2, 152)4/2, 1525/2, 1351/30, 1351/29, 1351/28, 1351/2(7, 1351/25, 1351/6, 1351/24, 1351/25, 1351/51, 1351/32, 1524/6, 1376/2, jugozahodna polovica pare. št. 1372, 1501/10, južni del pare. št. 1370/2, dalje pare. št. 1527/4, južni del pare. št. 1527/1 in pare. št 1351/4; zahodno od Predilnice Litija pare. št. 1355/1, 1356/1, 1363/1, 1363/2, severno od Predilnice litiju ves severni del pare. št. 1343/1 in 1345/7, ob Savi južni del pare. št, 1346/2 in pare. št. 1013/2, ležeča v k. o. Hotič; c) zemljišče jažmo od zazidalnih parcel jedra, na jugu del pare. št. 416 in 413/1, dalje pare. št. 415 in zahodna polovica pare. št. 413/1 in 414/1, ležeča v k. o. Šmartno; č) pare. št. 1073/3 in 1023/2, južno od železnice pa severovzhodni del pare. ši. 220, pare. št. 216, 217, 218, 215, 1014, 35/1, 36/1, 36/2, 34, 33, 176, zahodna polovica pare. št. 176/1, pare. št. 179/1 in 185, južna tretjina pare. št. 186/1, severna tretjina pare. št. 16471, pare. št. 191 razen njene južne tretjine, dalje pare. št. 193/7, 193/1, 193/5, severna četrtina pare. št. 152, pare. št. 168 in 170 ter skrajnji severozahodni del pare. št. 10/1, ležeča v k. o. Kresnice. 4. Za zidavo stanovanjskih blokov z dvema ali več nadstropji so. določena zemljišča: a) pare. št. 1347/1, 1347/2 in 1345/6, ležeča v k. o. Hotič; b) pare. št. iOO, 101, 102, srednja tretjina pare. št 107/1 itn v podaljšku te deli pare. št. 108/1, 109/3, 110/1, 111/1 in pare. št. 116, 117 in 118/1 na jugu do varovalnega zelenega pasu, ležeča v k. o. Litija; c) južne polovice pare. št. 531, 535/1 in 533/2. dalje pare. št. 532, 534/1 in 534, ležeče v k. o. Šmartno. 5. Za zidavo vrstnih hiš je določeno zemljišče pare. št. 1341, 1339/4, 1342/1, 1342/3, 1366/4, 1366/6 in vzhodni del pare. št. 1366/3, ležeče v k. o. Hoti«; 6. Za zidavo individualnih hiš (ipritličnih ali enonadstropnih ali tudi vrstnih hiš so določena zemljišča: a) pare. št. 105 in severna četrtina pare. št. 107/1, ležeča v k. o. Litija; b) pare. št. 1375, 1373, 1374/1 in severovzhodna tretjina pare. št. 1372, dalje pare. št. 1376 in severo-zahodm del pure. št. 1378/1, nato pare. št. 1358, skrajnji severozahodni del pare. št. 1355/1, pare. št. 1357/3, 13517/1, 1(357/6, 1356/3, dalje parcela južno od pare. št. 1357/3 in 135473 ter pure. št. 1387/1, ležeča v k. o. Hotič; c) pare. št. 483, 479/3, 47471, jugozahodna polovica pare. št. 475/L dalje pare. št. 523 in južna polovica pare. št. 524 ter končno pare. št. 529/2 in 506, ležeča v k. o. Šmartno; č) severna polovica pare. št. 1(63, južna polovica pare. št. 5/4 in 5/14 ter pare. št. 5/7, 5/8 in 5/9, dalje pare. št. 152, severni dve tvetjini pare. št. 186/1 in pano. št. 184, razen njene severne četrtine, vzhodna polovica pare. št. 166 in. 167, ležeča v k. o. Kresnice. Kompleks, ki je v grafičnem prikazu označen s št. 6 in 7, je treba predvideti za prvo etapo zazidave, t. j. za obdobje 1957/1958. Obojestranski pas ob Savi je zavarovan. 5. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 6. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zazidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 7. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2_ člena tega odloka. 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 9. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakotna o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 10. člen Ta odlok začne veljati po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku 0L0 Ljubljana. Št. 07/1-29/2-57 Ljubljano^ dne 18. decembra 19%. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermastia 1. r. 45. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. člena zakotna o uporahi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, številka 15-46/%) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Logatec na seji obeh zborov dne 18. decembra 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Logatec 1. člen V občini Logatec se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v^j. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično doku-nientaciijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju 3. in 9. do 13. člena temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ, št. 78-625/49) ter priloge I/B-2/I zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov im drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: 1. zemljišče pare. št. 25/1, 25/3 jugovzhodno od ceste 1/10 (Poštni vrt), ležeče v k. o. Dolenji Logatec. Zemljišče v tem gradbenem okolišu se sme uporabiti za zidavo javnih poslopij (gimnazija, telovadni dom, hotel, tržnica, avtobusna postaja in pod.). 2. Zemljišče pare. št. 1611/7, 1611/6, 1611/5, 1627/1, 1613, 1614, 811/1, 171/1 (bivša Furlanova žaga) m del pare. št. 1672, južno od dovozne ceste Dolenji Logatec—železniška postaja Logatec, ležeče v k. o, Dolenji Logatec. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za zidavo večjih stanovanjskih enot (blokov). 3. Zemljišča pare. št. 659, 665, 654, 652, 650, 649/1, 649/2, 667/1, 667/2, 682, 685, 689, 234, 691, 693/1, 696, 698/1, MS/2, 7m, 636/4, 693/4, 695/3, 693/2, 636/5 , 702, 704, 706/1, 706/2, 637, 1623/1, 1619 in 710/1 severno od dovozne ceste Dolenji Logatec—železniška postaja Logatec, ležeča v k. o. Dolenji Logatec. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za zidavo enostanovanjskih au dvostanovanjskih hiš tako, da se smotrno iz,polnijo vrzeli med obstoječimi hišami, 4. Zemljišča pare. št. 21/3, 21/6, 21/7, 21/8, 21/13, 21/14, 21/15, 21/16 (kompleks Poštni vrt), ležeča v k. o. Dol. Logatec. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo, in sicer za izpolnitev vrzeli v vrsti med že obstoječimi stanovanjskimi hišami. Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za «območja občinskega ljudskega odbora. 4. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 5. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev'se za zazidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. čleu Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenje pd 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku. enega leta od dneva pravnomočnosti. 9. člen Ta odlok začne veljali po objavi v »Glasnika«, uradnem vestniku OLG Ljubljana. St. 07/l-l'ž573/a4-% Ljubljana, dne 18. decembra 1956. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermustia 1. r. 44. Na podlagi drugega odstavka 15-. člena in 4. točke 64. člena /okna o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. Člena zakona o uporabi zemljišč n gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Vrhnika na seji obeh zborov dne 18. decembra 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Vrhnika 1. člen V občini Vrhnika se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju 3. in 9.—13. člena temeljne uredbe o generalnemu urbanističnemu planu (Uradni list FLRJ. št. 78-625/49) ter priloge I/B-2/I zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: 1. zemljišče, ki ga na severni strani omejuje transformatorska postaja in potok Bela, na zahodni strani občinska pot Oh potoku, na južni strani Idrijska cesta, na vzhodni struni pa obstoječa gospodarska poslopja. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se sunejo uporabiti le za zidavo enodružinskih stanovanj škili hiš; . 2. zemljišče, ki ga na severa omejuje nova projektirana cesta čez Klis, na zahodni strani občinska pot (Voljčeva cesta), na vzhodni in južni strani pa obstoječe novo zgrajene stanovanjske hiše. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti le za zidavo več stanovanjskih hiš (blokov); 3. zemljišče (Klis), ki ga na severu omejuje novo poštno poslopje, na zahodni in južni strani obstoječe novo zgrajene stanovanjske hiše, na vzhodni strani pa zvezna cesta 1/10 Ljubljana—Postojna. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti samo za zidavo večjih javnih poslopij. 4. zemljišče, ki ga na severni strani omejuje občinska pot (Stara cesta), na južni strani novo projektirana cesta čez Klis, na vzhodni strani pa obstoječe stanovanjske hiše na Cesti gradenj. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti samo za zidavo vrstnih hiš in enonadstropnih stanovanjskih hiš. Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja občinskega ljudskega odbora. 4. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za. urbanizem pristojni republiški upravni organ. 5. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 9. člen Ta odlok začne veljati po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. St. 07/1-13573/8-56 Ljubljana, dne 18. decembra 1956. Predsednik OLX3: Dr. Marjan Dermastja 1. r. Izdaja Časopisno založniško podjetje »Uradni Ust LRS» — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna •Toneta TomSlta«. vsi v Ljubljani — Naročnina: letno »00 din — Posamezna Številka do 8 strani 10 din. vsake nadaljnje 4 strani 5 din več — Reklamacije sč upoštevajo le mesec dni po Izidu posamezne Številke — Uredništvo In uprava-Llubllana Erjavčeva ISa. poštni predal 338 — Telefon: direktor In knjigovodstvo: 20-701. uredništvo In uprava: 23-Vi<> - Čekovni račun: RO-KB-5-2-399