Iskra glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra ••••••••••••••••••••••••j Etika samoupravljanja Na nedavni, 8. seji Centralnega komiteja ZKJ, je imel uvodno besedo Branko Mikulič. Iz nje povzemamo naslednje poudarke. Odgovoriti moramo na vprašanja, ali je ZK vsebino in metode svojega dela prilagodila potrebam delovanja v razvejanem sistemu socialistične samoupravne demokracije; o čem in kako razpravljamo na sestankih 00 in organov ZK; na podlagi katerih spoznanj to delamo; kakšni so naši sklepi; kako in kje se komunisti bojujejo za njihovo uresničevanje. Delavci nimajo neposrednega vpliva na splošno in skupno porabo, razvojnih programov in programov družbenih dejavnosti ne dobivajo v variantnih predlogih, da bi lahko med njimi izbirali. Zamude pri sprejemanju sistemskih zakonov (o razširjeni reprodukciji, sistemu in politiki cen, kompenzacijah in drugih) povzročajo resne ovire pri vzpostavljanju družbenoekonomskega sistema v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. Delovni programi in aktivnost mnogih organov Z K ne odsevajo vsega, s čimer se ukvarjajo samoupravni organi in družbenopolitične organizacije. Ponekod politiko stabilizacije zožujejo na vprašanje reprezentance, dnevnic, terenskega dodatka — pozabljajo pa, da so glavni povzročitelji naših gospodarskih težav nerazviti samoupravni in dohodkovni odnosi. Komunisti, ki so člani delegacij in samoupravnih organov, morajo osnovne organizacije in organe ZK informirati o problemih, s katerimi se tam ukvarjajo. Nekatere organizacije in organi se še vedno opirajo na državne in poslovodne organe ne pa na delovne ljudi in občane. Zveza komunistov nikoli ni n ne bo sprejela logike, da majo moralnopolitične kvali-ete le tisti, ki imajo partijske knjižice. Zveza komunistov mora go-iti kritiko in samokritiko in razvijati sposobnost, da bomo Prepoznavali miselnost, ki je tuja samoupravni družbi in ZKJ. V graditvi etike samouprav-jalske družbe in moralnega lika komunista ima izjemen pomen sposobnost za demokratičen dialog in razpravo. Uresničevanje vodilne vloge zveze komunistov je v precejšnji meri odvisno tudi od organiziranosti komunistov in razvijanja ^strežnih oblik za idejnopolitično akcijo. Občinske konference in nji-lovi komiteji lahko usklajujejo iktivnost osnovnih organizacij v 3ZD in SOZD z uveljavljanjem občasnih akcijskih oblik in z edno navzočnostjo na sestan-o skrbeli za dodatno šolanje naših adrov, nam bodo le-ti stagnirali in 1(0 postali konservativni do uvajanja °vosti v našo proizvodnjo. Anton Stipanič je v nadaljevanju "mo spregovoril o organizaciji te Snž 1 r^D Iskra. Pri tem je dejal, da orga-tacije ne bomo bistveno spreminjali, pa jo bomo izpopolnjevali. Do-^knil se je tudi informatike v Iskri, o v Rler je pozneje podrobneje sprego-.^1 Franci Hudej ter dejal, daje prav ° Področje naša šibka točka. „Ni-anio izdelanega informativnega si-. attia, nimamo poenotenega sistema Prepričan sem, da bomo morali [j v področju informatike nameniti v°sli, dosti več pozornosti, vložiti ^j dodatna sredstva ter zaposliti A°Ve ljudi,11 je med drugim dejal nU)n Stipanič. 0,.Kot že rečeno, smo ob koncu o k *?ka zaprosih Antona Stipaniča za Li , 3^0 oceno letošnjega tradicional-y srečanja mladih iz IC. Tole nam je povedal: Ocenjujem, da se po-reškega srečanja udeležuje nekako 120 mladih iz te delovne organizacije skupnega pomena za vso Iskro. Ker ta kolektiv dobro poznam, vem, da je mladih v IC vsaj petkrat toliko, zato bi bilo gotovo koristno, da bi s takimi srečanji nadaljevali in k delu pritegnili tudi tiste, ki v Poreč niso prišli. Prepričan sem, da so takšne oblike seznanjanja mladih z novostmi, z gospodarjenjem, s tekočo problematiko in še s čem, izredno pomembne, kar dokazuje tudi sedanji seminar. Kar pa je morda še bolj pomembno, je to, da se tradicionalnega srečanja udeležuje vsaj polovica mladih iz Iskrinih filial, kajti te so najbolj odmaknjene od celotnega dogajanja Iskre in prav oni bodo v teh dneh pridobili največ, zlasti pa občutek, da pripadajo veliki sestavljeni organizaciji in da lahko tudi s svojim delom še kako prispevajo k razvoju celotnega kolektiva. Še enkrat bi rad dejal, da se zavzemam za takšna srečanja, kot je sedanje v Poreču, poudaril pa bi rad tudi to, da bi morah organizirati več takšnih seminarjev in, da bi se jih udeležila večina zaposlenih mladih,11 je v oceni poreškega seminarja dejal v. d. predsednika KPO SOZD Iskra Anton Stipanič. Lado Drobež Sama znana imena svetovnih proizvajalcev pisarniške opreme, opreme, ki je v nekaj zadnjih letih prešla vse bolj področje računalništva. In med na mnogimi proizvajalci je bila tudi Iskrina stojnica. Na izredno majhnem pro štoru smo številnim obiskovalcem predstavili računalnik C-18 manjši računalnik Iskradata—1680, vhodno enoto s štirimi vpisnimi mesti, ki je plod dela naših strokovnjakov, in še nekaj drugih naprav, med njimi tudi Vegin mikročitalec Primar. Obisk naše stojnice je bil na leto- no kontrolo v TOZD Keramika, ki naj bo hkrati tudi vhodna kontrola za kvaliteto za TOZD Kondenzatorji Žužemberk. Kvaliteta pa je, seveda, pogojena tudi z opremo, zato je potreben pregled obstoječe in planiranje nove. To velja tudi za remont opreme. Hkrati je treba tudi pregledati vzroke, zakaj nekaterih izdelkov, ki so jih v TOZD pred leti že uspešno izdelovali naenkrat, kot kaže, ne znajo več proizvajati. V zvezi s tem bi bilo potrebno pregledati tehnološko dokumentacijo in dopolniti normative do konca leta v obeh TOZD. Za uspešno izvajanje sprejetih sklepov pa morata obe TOZD, tako so se dogovorili na omenjenem sestanku, oblikovati posebno telo, sestavljeno iz strokovnjakov vseh treh ravni, poleg TOZD tudi DO in SOZD. To telo naj bi, ob polni podpori družbenopolitičnih organizacij, vodilo akcijo, da bodo sklepi žužemberskega sestanka in ustrezni dohodkovni odnosi med obema TOZD zaživeli in zagotovili njuno uspešno poslovanje, izpolnjevanje planov in s tem tudi večjo socialno varnost delavcev v obeh TOZD. Mak IBBBBBBBBBBBBB šnjem Interbiroju nad vsemi pričakovanji. Tolikšnega števila obiskovalcev, zlasti pa naših poslovnih partnerjev in tistih, ki se zanimajo za nakup Iskrinih ‘ računalnikov, niso pričakovali tudi snovalci naše stojnice - bila je dosti premajhna. Dogajalo se je celo, da so morali Iskrini predstavniki nameniti posameznim strankam največ petnajst minut, izkazalo pa seje, daje bilo tudi te četrt urice preveč in so nekateri partnerji čakali dobesedno v vrsti, da so se lahko pririnili do mirnejšega kotička. O tem, kdo je odgovoren za to, zdaj ne bi bilo več vmesno razglabljati, vsekakor pa se nam takšne napake vanje zadovoljevanja skupnih potreb sestavni del načrtovanja TOZD, KS jn drugih. -Drugi sklop vprašanj je zadeval neposredno menjavo, kako si to predstavljamo v Novi Gorici oziroma, kako bi te odnose izvajalci in uporabniki urejali neposredno, ne da bi bila vmes kakršna koli samoupravna interesna skupnost ali celo občina? Pojasnjeno je bilo, kako se uporabniki in izvajalci dogovarjajo in pokrivajo storitve v takih primerih. Uvodoma je -novinarka Meta Verbič, ki je oddajo tudi vodila, predstavila delovno organizacijo Avtoelektriko, ekipa snemalcev pa je posnela tudi posamezne kadre iz proizvodnega programa in finalne izdelke te DO. Oddaja bo na sporedu v torek, 3Q. oktobra ob 20. uri. M. R. Zagrebško sejmišče je minuli teden spet zbralo številne razstavljalce, tokrat s področja pisarniške opreme na- tradicionalnem sejmu Interbiro ’ 79. Te specializirane prireditve se je tudi letos udeležila Iskra, točneje njeni dve temeljni organizaciji Računalniki iz Elektromehanike in Zastopstva iz Iskre Commerce. Interbiro '79:Pohlschroederjeva stojnica. ^ Jll «! Na stojnici naše TOZD Računalniki je bila vedno gneča. ne smejo več ponavljati. To, kritično mnenje pa nikakor ni zraslo na našem zelniku, ne, o stojnici smo slišali še dosti bolj bridke pripombe Iskrinih predstavnikov, pa tudi marsikateremu Iskrinemu partnerju ni bilo po volji, da smo mu namenili le nekaj borih minut, potem pa „Nasled-nji prosim ...“ Res pa je seveda tudi to, da sejmi niso več mesto za sklepanje kupoprodajnih pogodb, saj se je njihov pomen povečal zlasti na račun informiranja, ne pa trženja. Povsem drugačna pa je bila stojnica, na kateri je temeljna- organizacija Zastopstva iz Iskre Commerce, kot generalni zastopnik, predstavila firmi Kodak in Pohlschroder — bila je dosti velika, pregledna, zračna in ne nazadnje, številni obiskovalci so imeli dovolj prostora za nemotene poslovne pogovore. Stojnica je skupaj merila okoli 190 m2. Na Kodakovem delu smo predstavili celotno mikrofilmsko linijo s pretočno kamero, naprave za razvijanje, čitalce in številne druge najsodobnejše naprave te ameriške firme. Kot je znano je Iskra generalni zastopnik Kodaka v Jugoslaviji. To sodelovanje je v zadnjem času omogočilo tudi tesnejše proizvodne odnose med obema firmama, saj je Iskrina tovarna Vega že začela izdelovati izredno kakovostne čitalce mikrofišev. To kooperacijsko sodelovanje bo, kot kaže, omogočilo naši Vegi tudi prodor na tuje tržišče, zlasti v Avstrijo in Švico. Kodak bo na prihodnjem sejmu, torej čez leto dni, predstavil na Interdati ‘'’80, kot nam je povedal Tomaž Hassel, novost iz svojega proiz- (Nadaljevanje na 4. strani) SREDNJEROČNO PLANIRANJE -TEMELJNA NALOGA V delovni organizaciji se je pričelo z obravnavanjem analitične podlage za smernice planov temeljnih organizacij, delovne organizacije in SOZD ISKRA ter elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov za obdobje 1981-1985. Gradivo je obravnaval razšiijeni kolegij, poslovni odbor, delavski svet ter člani političnega aktiva. Zbori delavcev pa so predvideni za 2. 11. 1979. Gradivo, ki so ga skupno s poslovodnimi delavci pripravile strokovne službe, je zelo obširno, saj obsega 115 pisanih strani in tabel. Vsebina gradiva uvodoma poudarja, da so nosilci planiranja delavci, organizirani v temeljne organizacije v delovni organizaciji, kjer zaradi skupnih interesov in medsebojne delovne povezanosti skupno planirajo razvoj in v skladu s tem združujejo delo in sredstva. V občinah, kjer delujejo temeljne organizacije, je v skladu s smernicami potrebno povečevati dohodek na delavca realno za 6,5 %, to pomeni, da mora biti dohodek na delavca v letu 1985 realno za 36 % večji, pri enakem številu delavcev. Ta cilj pa je zelo zahteven in ga bo težko uresničiti. V Elektromehaniki se na osnovi dohodkovnih povezav in povezanosti programov oblikujejo tri izrazitejše skupine, in to: — program telekomunikacij, ki ga sestavljajo TOZD ATC, TEA, TEL, MSO, Hektrooptika in Računalniki; — program merilno-regulacijske in stikalne tehnike (kibernetike), ki ga sestavljajo TOZD Števci, Stikala, Instrumenti, Mehanizmi, Vega in Merilne naprave; — program električnega ročnega orodja, ki ga uresničuje TOZD ERO ter firmi Perles in Iskraemec; - poleg navedenih TOZD obstajajo še TOZD, ki zagotavljajo ustvarjanje skupne materialne proizvodnje in jih ne moremo enostransko razvrstiti v prednje skupine, ker delajo za vse. Te TOZD so: Orodjarna, TSD, Vzdrževanje, RTC, Prodaja in Nabava, posebej pa še Restavracija, ki izvaja naloge na področju družbenega standarda. Delovna skupnost skupnih služb ima naloge opravljanja skupnih nalog za vse temeljne organizacije in v gradivu ni posebej omenjena. Gradivo je vsebinsko razdeljeno na posamezna poglavja in to: — izhodišča srednjeročnega planiranja, ki določajo cilje skupnega planiranja, — analiza uresničevanja interesov delavcev, ki vsebuje materialno podlago za uresničevanje interesov dosedanje značilnosti in cilje interesov za čas 1981-1985, — analiza pridobivanja dohodkov temeljnih organizacij, ki so proizvodno povezane, in obsega analizo proizvodnje po posameznih programih in organizacijo, — analiza razvojnih možnosti, ki obsega izhodišča, programe, tehniko, tehnologijo in porabo živega dela, kadre, organizacijsko usmeritev in ekonomske odnose, — proces razširjene reprodukcije, ki obsega prihodek in njegovo strukturo, produkcijske faktorje za uresničitev predvidenega prihodka, kadrovske potrebe in sredstva, — zagotavljanje naložb v materialno razširitev dela, ki obsega delitev dohodka, medsebojna vlaganja in bančne vire, investicijsko izgradnjo, razvojno-raziskovalno delo in organiziranje sistema združenega dela. V tem članku imamo premalo prostora, da bi navedli posamezne podatke, omenimo le, da bo potrebno več kot 20 % prihodka ustvariti na zunanjih trgih, da mora realna vrednost dohodka rasti za 11 % v povprečju, da se bo število delavcev povečevalo le za 1,5 %, da bo potrebno investirati za ca. 5 milijard. Delavci se bodo z gradivom podrobneje seznanili na informativnih sestankih in zborih delavcev ter prek gradiv, ki so jim posredovana. Gradivo pomeni poslovno tajnost. Naloga, ki je v tem primeru pred delavci, organi upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami, zahteva resnost pri obravnavi, ker pomeni perspektivo delavcev Iskre Elektro-mehanike. Gradivo bo ocenjeno z različnih vidikov in verjetno bodo podane različne pripombe in predlogi, kljub temu pa lahko ugotovimo, da v delovni organizaciji doslej še nismo imeli tako sistematično začrtane smeri razvoja za izdelavo in sprejem planskih dokumentov. N. Pavlin Bolj ali manj uspešno na Interbiro ’79 (Nadaljevanje s 3. strani) vodnega programa, tako imenovani Kodak - COM, to je računalniško napravo, ki omogoča, da lahko neposredno z magnetnega traku snemamo na mikrofilm brez vmesnega medija papirja. Kodak je ta sistem razvil na osnovi laserja. Kot že rečeno, smo na zagrebškem sejmu Interbiro ’ 79 predstavili tudi za-hodnonemško firmo Pohlschroder. Tokrat so si obiskovalci lahko ogledali iz njenega obširnega programa trezor-ske tehnike poštne predale. Ta nekoliko skromnejša predstavitev je povsem razumljiva, saj je trezorska oprema izredno težka, pa naj bo to za prevoz kot tudi za namestitev na razstavnih prostorih. Če ponovno ocenimo letošnji Iskrin nastop na sejmu Interbiro ’ 79, ne bo odveč, če zapišemo, da bi morali v prihodnje pravočasneje poskrbeti za razstavne prostore, poskrbeti za to, da nam zaradi majhne in skromne stojnice, s tem mislimo seveda na stojnico, kjer smo predstavili naše računalnike, ne bo nerodno pred svetovno konkurenco, ki se je v Zagrebu v veliki večini resnično predstavila, v najlepši luči. Pa še nekaj, verjetno bi morali imeti na Interbiroju ’ 80 le eno Iskrino stojnico. Marsikateri Iskraš si je na Interbiroju ’ 79 zaželel, da bi lahko Iskro predstavil na takšni stojnici, kot je bila na Elektroniki ’ 79 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. L. D. ISKRA COMMERCE, DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del, za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom: Strokovno pripravljanje in obdelovanje osnov za graditev dohodkovnih odnosov, ter dogovarjanje o smernicah planiranja in spremljanje dohodkovnih odnosov med DO ISKRA COMMERCE in DO SOZD ISKRA POGOJI: — končana fakulteta II. stopnje družboslovne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj vodenje in svetovanje pri organizacijskih računalniških poslih za posebne namene POGOJI: — končana fakulteta II. ali I. stopnje družboslovne oz. tehnične smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje enega tujih jezikov Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov: ISKRA COMMERCE, KADROVSKA SLUŽBA Ljubljana, Topniška 58. Sistematična borba proti alkoholizmu Prav te dni poteka 6 let, odkar je bil na pobudo oddelka za družbene zadeve organiziran seminar za vodilne in vodstvene delavce o sodobnih pogledih na zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov ter preprečevanje alkoholizma v delovni organizaciji, Takrat je bilo rečeno, da problem alkoholizma v Elektromehaniki ni majhen in se je zato prav v letu 1973 začelo organizirano in sistematično delo na tem področju. In kje smo danes? V oceni (nekaterih) elementov socialne politike v planskem obdobju 1976—1980, ki je bila letos izdelana v sklopu aktivnosti za pripravo plana za naslednje srednjeročno obdobje, je rečeno: Dejavnost v zvezi z alkoholiki se je odvijala v malem obsegu — glede na ocenjen obseg alkoholikov in na sorazmerno ugodne pogoje razraščanja tega pojava. Opazen premik pomeni sprejem akcijskega programa boja proti alkoholizmu v I. 1977 in dejstvo, da smo uspeli obdržati lasten klub zdravljenih alkoholikov. Večje uspehe ovirajo nekateri notranji dejavniki, predvsem prevelika tolerenca do alkoholikov. V večji meri pa tudi zunanji dejavniki, predvsem pomanjkljiva pomoč zdravstvene službe. V obdobju 1979—1980 bo treba konsolidirati stanje na področju boja proti alkoholizmu in zdravljenja alkoholikov tako, da bo v obdobju 1980—1985 možno dosegati večje učinke. Najbolje bi bilo pripraviti in operacionalizirati poseben izpopolnjeni akcijski program boja proti alkoholizmu. Ocena je dovolj kritična. Pokaže na pozitivne elemente, pa tudi na zaviralne dejavnike, ki jih bo treba odpraviti z večjo sistematičnostjo. In kako naprej? Večja sistematičnost je vsebovana tudi v smernicah socialne politike in razvoja družbenega standarda v obdobju 1981—1985. Za področje alkoholizma je začrtano: še bolj izpopolniti sistem zdravljenja in rehabilitacije alkoholikov in vsako leto pridobiti najmanj 10 zdravljenih alkoholikov, ter s preventivnimi akcijami zožiti obseg konzumiranja alkohola v delovnem času in dosegati večje uspehe pri zmanjševanju popivanja vseh vrst. Na nekatere dele sistematičnega delovanja bomo morali bjti bolj pozorni. Predvsem na to, da se bodo vodstveni delavci spoznali s sodobnimi pogledi na alkoholizem z njegovimi ekonosmkimi in družbenimi vidiki. Neposredne vodje dela (mojstre ipd.) bo treba usposobiti, da bodo znali zgodaj odkrivati alkoholike in to že v zgodnejših fazah odvisnosti od alkohola. V posameznih temeljnih organizacijah in v celotni delovni organizaciji bo treba ustvariti ugodno klimo in pozitiven odnos do dogovorjene politike glede alkoholizma. S tem bo laže stekel postopek od odkrivanja alkoholikov, prek zdravljenja do ponovnega vključevanja v normalno delovno okolje. Seveda pa pozitivna prizadevanja glede alkoholizma v delovni organizaciji ne morejo potekati ločeno od prizadevanja širše družbene skupnosti, posebno pa ne od dogajanj na občinski ravni. Za kranjsko občino so značilna prizadevanja centra za socialno delo in občinske konference SZDL. V analizi razvojnih možnosti Centra za socialno delo za obdobje 1981—1985 najdemo ugotovitev, da za kranjsko občino alkoholizem predstavlja velik družbeni problem, ki ga še vedno nismo v stanju zajeziti. Zato bo bodoča dejavnost naravnana v dve smeri: — V izdelavo sistema povezovanja in sodelovanja z zdravstveno službo, s socialnimi službami v OZD (!) ter organi varnosti in pravosodja, da bo možno vsklajeno sodelovanje v vseh fazah zdravljenja alkoholikov in sistematično obravnavanje alkoholikov in njihovih družinskih članov, in — V analizo o razširjenosti alkoholizma v občini in o posledicah, ki se odražajo v družinah alkoholikov in na delovnem mestu, glede na to, da je alkoholizem najbolj pereč pojav v občini. Analiza naj bi dala približno število alkoholikov in vse negativne socialne in družbenoekonomske pojave, ki spremljajo alkoholizem. Predsedstvo občinske konference pa je pred kratkim imenovalo koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in norkomaniji. S sodelovanjem vseh zainteresiranih, predvsem pa tudi z zgledom, ki ga daje naš klub zdravljenih alkoholikov, si obetamo polno uresničitev ciljev, ki so postavljeni za prihodnje obdobje. P- P- Strojniki v kranjski občini se organiziramo Podobno kot nekateri drugi poklici, pri katerih ugotavljamo potrebo po stanovskem združevanju, smo tudi strojniki že pred leti ustanovili svoje društvo strojnih inženirjev in tehnikov Kranj. Ne bi mogli reči, daje bilo najbolj uspešno pri opravljanju začrtanih nalog, vendar je ves čas prevladovala misel, da je tako društvo potrebno. Zato smo v zadnjem letu začeli pospeševati delo društva, povezali smo se z Zvezo strojnih inženirjev in tehnikov SR Slovenije in Občinsko zvezo organizacij za tehnično kulturo (OZOTK) ter sprejeli nov okvirni program dela društva. Delo s tem seveda še ni dokončno začrtano, temveč ga bomo stalno prilagajali potrebam in zahtevam članstva pa tudi širše družbene suskupnosti. Pri tem bo uspeh odvisen predvsem od sodelovanja članov društva, ki naj bi aktivno oblikovali program, ki naj bo naš v pravem pomenu besede. In kakšni so osnovni programski vidiki društva? Poglejmo sijih: — skrb za izobraževanje in tehnično izpopolnjevanje lastnega članstva, — nudenje storitev DO in ostalim institucijam na specifičnih tehničnih področjih, — informativna dejavnost na področju strojništva, — široko poljudnoznanstveno osveščanje in tehnično izobraževanje širših množic, — aktiviranje strokovne dejavnosti na podeželju, — delo z mladimi, tudi s stališča usmerjanja v deficitarne tehnične police. Uresničevanje programa bo potekala v različnih oblikah, kot so: predavanja, predvajanje strokovnih filmov, strokovne ekskurzije, publicistična dejavnost, pedagoško delo itd. Zato pa bodo potrebna določena finančna sredstva, ki bi jih zagotavljali sami s pridobitno dejavnostjo, OZOTK in tudi delovne organizacije, ki so že do sedaj kazale zanimanje za ustanovitev društva. Tu je predvsem potrebno omeniti naše DO, pa tudi DO Sava Kranj, upamo pa, da se bodo tej pobudi pridružile tudi DO v kranjski občini. In kako je s članstvom? V naši DO je zaposlenih 250 strojnikov, kar predstavlja že kar spoštljivo številko. Če temu prištejemo še približno 100 strojnikov v DO Sava in še nekaj po ostalih DO, je torej v kranj- ski občini zaposlenih približno 400 strojnikov, ki bi jih lahko zbrali v svoji sredini. Zbiranje članstva, s katerim smo že začeli, bo potekalo prek poverjenikov v posameznih TOZD. Ti bodo dajali še vsa dodatna pojasnila v zvezi z včlanjevanjem in delovanjem društva. Zato vabimo vse, ki vidijo v delo- vanju društva realiziranje svojih in širših družbenih koristi, da se pridružijo, saj združeni predstavljamo potencial, ki bo soustvarjalec takih družbe-no-ekonomskih pogojev, v katerih bo prišla do izraza optimalna ustvarjalnost strojnih inženirjev in tehnikov. Izvršni odbor Delovni jubilej naših pevcev Pevski kvintet Gorenjci iz Nakla je v petek, 12. oktobra, v naklanskem Domu družbenopolitičnih organizacij priredil jubilejni koncert ob 15-letnici plodnega delovanja. V zabavnem delu koncerta je nastopil skupaj z ansamblom Mihe Dovžana in pevko Jelko Cvetežar. Koncert je bil izveden na umetniški ravni, izredno dobro pri pravljen in prirejen okusu domačega poslušalca, tako da bi ga z velikim veseljem sprejela tudi širša javnost. Med člani kvinteta so trije dolgoletni Iskraši — Mirko Poličar (prvi tenor),_ Janko Poličar (prvi bas) in Janez Šter (drugi tenor). Kvintet deluje vseh 15 let v nespremenjenem sestavu, vodi pa ga Valentin Zelnik — drugi basist. Ustanovitelj kvinteta in njegov začetni vodja je bil skladatelj in zborovodja Danilo Bučar. Člani kvinteta so se kot amaterji zbrali na željo Danila Bučarja predvsem iz veselja do lepega petja. Slovensko poslušalstvo jih je z navdušenjem sprejelo, saj so uspešno nadomestili kvartet Fantje na vasi. . Cilj članov kvinteta je bil vedno širiti slovensko pevsko kulturo in jo posredovati na najpreprostejši način. Širši javnosti so se najprej predstavili na javnih radijskih četrtkovih večerih, kjer jih je spoznal tudi Miha Dolžan. Tako so Gorenjci začeli sodelovati z njegovim ansamblom. Trud je bil vsekakor poplačan, saj je kvintet v tem sodelovanju ponesel svojo pesem v tujino med naše izseljence — v Italijo, Avstrijo, Švedsko in Zahodno Nemčijo. V Bolgariji so zastopali SR Slovenijo na mladinskem festivalu, sam kvintet pa SR Slovenijo na proslavi 29. novembra 1975 v Domu sindikatov v Beogradu. Bili so tudi gostje predsednika Tita in avstrijskega predsednika, Mihe Marinka ter dr. Antona Vratuše. Redno so sodelovali v radijskih in televizijskih oddajah Novi ansambli -nove melodije. Z interpretacijo svojih pesmi ob spremljavi radijskega orkestra so se večkrat uvrstili v finale. Pri strokovnem ocenjevanju RTV Ljubljana „Amaterski zbori pred mikrofonom" je kvintet dosegel tako v letu 1977 kot v letu 1978 prvo mesto. To strokovno glasbeno priznanje je resničen dokaz njihove amaterske glasbene zmogljivosti in kvalitete. Njihovo pesem so reproducirali tudi na plošče (16) in kasete (5). S tem so Gorenjci zagotovo pripomogli k slovenski narodni kulturi, saj se bo slovenska narodna pesem v njihovi interpretaciji ohranila v nespremenjeni obliki, kot pristna domača melodika. Ob tem delovnem 15-letnem jubileju so Gorenjci iz .Nakla prejeli srebrno Gallusovo odličje, kot priznanje za dosežke na področju glasbene kulture. g. Križnar V zasluženi pokoj je odšla 1. oktobra ROT Antonija, sodelavka v končni kontroli montaže števcev. Ob slovesu smo ji sodelavci zaželeli še obilo zdravja in sreče ter ji predali spominska darila od sodelavcev in sindikalne organizacije TOZD ŠTEVCI. Težko je opisati vso veličino sočloveka, kot nam je bila ona. Bila nam je res vzor pravega sodelavca: pri delu in v lepih medsebojnih odnosih. Naloge je opravljala z izredno vestnostjo, marljivostjo in vztrajnostjo, kljub izrednim življenjskim naporom in udarcem, saj je bila vdova padlega partizana. Samo slutimo lahko, kako težko je zmogla sama vzgojiti 3 nepreskrbljene otroke, toda močna volja zmore vse. Kljub vsem naporom je bogatila naše odnose z umirjenostjo, spoštovanjem sočloveka in delovno disciplino, skratka s svojo plemenitostjo je obogatila vso okolico. Sodelavci pakirnice, umerjevalnice in kontrole i> TOZD Števci. vsakoletni praznik v tozd feriti PRIZNANJE DELU, PRIZADEVANJEM IN DELOVNEMU TOVARIŠTVU TOZD Feriti vsako leto praznuje v oktobru obletnico ustanovitve tovarne. Na ta dan, ki so ga letos proslavili 19. 10. so kot vsako leto podelili na slavnostni seji delavskega sveta najzaslužnejšim sodelavcem priznanja, pohvale, nagrade in jubilejne nagrade. Med slavnostno sejo so pregledali svoje uspehe v zadnjem letu in načrte za prihodnje obdobje. Pred svečano sejo so bili razgovori z zastopniki občin Mozirje in Ljubljana — Šiška, kjer so se dogovorili z občinskimi možmi o svojem nadaljnjem razvoju, zlasti na področjih, ki zanimajo občini in krajevne skupnosti. Slavnostno so izročili svojemu namenu tudi novo menzo, v kateri je proslava potekala. Slavnostni seji Delavskega sveta TOZD Feriti so prisostvovali tudi zastopniki občine Mozirje, kjer imajo Feriti obrata v Solčavi in na Ljubnem: Anton Vrhovnik, predsednik IS SO Mozirje, Franc Gerdina, predsednik občinskega Sveta sindikatov občine Mozirje. Iz občine Ljubljana Šiška: Karel Gornik, podpredsednik SO, Podpredsednik IS Jože Mencinger, j^vršni sekretar ZK Boris Zajc in Bogo Modic, podpredsednik občinskega Sveta ZSS. Seji je prisostvoval tudi Predsednik kolegijskega poslovodnega organa Iskra—IEZE Gojmir Blenkuš in drugi. Sejo je začel predsednik Delavnega sveta TOZD Feriti Marko Mrak, M je vse pozdravil in predal besedo individualnemu izvršilnemu organu Dušanu Dolničarju. Ta je podal izčrpno poročilo o delu v zadnjem letu lT1 nanizal vrsto načrtov. Zato njegova Ovajanja objavljamo v celoti. govor dušana dolniCarja spoštovani tovarišu .27 let ni jubilejna številka, vendar je kljub temu prav, da rojstni dan tovarne — fiesta, kjer člani kolektiva preživimo 1 /3 in smo z njo vsaj v mislih povezani še Ulje — na nek način le proslavimo. Po sklepu DS ob 25. obletnici, prehaja Uavnostna seja DS v vsakoletno tradicijo. Moramo si priznati, da ima tudi ta sklep svojo zadolžitev: zadolžuje nas, da vsakokrat pokažemo, kaj smo v enem letu storili ? razvoj tovarne, koliko bolje živimo. Leto 16 kratko in prav potruditi se moramo, da •oiamo za vsak jubilej kaj pokazati. K sreči je v tradicijo obletnice prišel tudi *ibaj, da proslavimo delovne jubileje naših elanov in podeljujemo priznanja za uspešno ln prizadevno delo pri razvoju tovarne. Letos proslavljamo enajst 10-letnih in en Al-letni jubilej ter podeljujemo priznanja 'OZD Feriti osmim članom kolektiva in 'Urim sodelavcem, ki niso člani ožjega kolektiva. Prepričan sem, da toliko časa, dokler bomo imeli jubilante in tako število sjobitnikov priznanj, ne bomo prišli v za-°sego: kaj ob jubileju pokazati novega, uoljšega? Oni so nam najmočnejši porok za tol Ob sprejemu letošnjega gospodarskega Plana in ob lanskem zaključnem računu ^Po na zborih delavcev označili letošnje leto kot leto, v katerem bomo posebno PPzornost posvečali standardu, po tem, ko “Po v preteklem obdobju morali več skrbi Posvečati proizvodnji in opremi. Lahko Ugotavljamo, da nam to v veliki meri uspeva. . Ta lepa in funkcionalna restavracija, ki 1® uspelo adaptirana iz tovarniškega pod-temlja in jo danes formalno predajamo tvojemu namenu, je prav gotovo najvidnejši a°kaz za to. Težka so sicer finančna bre- ■I- Im?*':®!« Med slavnostno sejo delavskega sveta TOZD Feriti 1980 še pred nami, kot presežek. Najkritičnejša postavka zadnjih dveh let t.j. izvoz, se bo letos več kot podvojil in dosegel 850.000 samo konvertibilnih dolarjev. S tem bomo tudi tej postavki SR plana sprejemljivo približali, v kar lani še nismo čisto verjeli. Uvoz pa smo pri tem od lani celo malenkost znižali na 680.000 dolarjev, tako letošnji izvoz presega uvoz za 30 %, s čimer je naša dolgoletna želja končno realizirana. Od začetka leta števila zaposlenih skoraj nismo spremenili in delamo s 3 % manj zaposlenih, kot smo planirali, pri tem pa ustvarjamo 30 % večjo proizvodnjo. To nam omogoča že uvedena, v veliki meri doma zamišljena in izdelana mehani- mena, ki jih tovarna ne vlaga neposredno v proizvodnjo, ki takoj ne povečujejo prihodka; toda tudi delavci v neposredni proizvodnji si moramo ustvariti nivo standarda, ki je primeren naši družbi. Ta restavracija pa je obenem dokaz, kako si lahko ustvarjamo boljše pogoje dela z združitvijo sredstev. Koristijo jo in tudi sredstva zanjo združujejo poleg TOZD Feriti še: TOZD Orodjarna, del TOZD Keramika, Delovna skupnost skupnih služb in za nekaj časa Mikroelektronika. Prepričani smo, da bo tudi ISKRA Invest servis, ki jo bo odslej vodil in torej imel v rokah naš prehrambeni standard, opravičil zaupanje. K višjemu standardu delavcev prispeva letos še kaj: urejeni so garderobni prostori, sodelavke montaže v Stegnah so prišle iz majhnih „lukenj" v ustreznejše prostore, na Ljubnem smo z dodatno opremo prostorov uspeli uvesti pretežno enoizmensko delo. Na Ljubnem in v Solčavi smo uvedli premakljiv delovni čas. Ne nazadnje je k letošnji skrbi za standard pripisati tudi posojila za stanovanjske kredite, ki smo jih s spretnim obračanjem priskrbeli, na območju Mozirja 81 milj. S din 10 delavcem in na območju Ljubljane 163 milj. S din 15 delavcem ter zagotovili nakup enega stanovanja za delavca, ki nima možnosti nakupa ali gradnje. Vemo, da nismo napravili še vsega: ostaja nam še skrb za zdravo rekreacijo in organizirane počitnice pa tudi prevozi na delo in z dela še niso zadovoljivo rešeni ne na Mozirskem področju ne na Stegenskem kompleksu, kar utruja in nervi-ra delavce še predno začno koristno delati. Prav tako še ni zaživela v celoti zdravstvena nega delavcev, čeprav smo v Feritih naš delež že dali s tem, da smo investirali in omogočili organiziranje Obratne ambulante. Očitno to še ni dovolj in bomo morali najti rešitve, ki bodo pripeljale do zadovoljivih rezultatov zdravstvenega varstva tako v Stegnah kot na Ljubnem in Solčavi. Smo del gospodarstva, ki ustvarja novo vrednost. Zato tudi ob današnji, čeprav slovesni priliki ne smemo mimo tega, da pregledamo kako delamo, kako se pripravljamo na bodočnost in kakšni so rezultati našega dela. O standardu prav gotovo ne bomo mogli dolgo govoriti, brez da bi dosegli rezultate, ki nam ga bomo omogočili. Če kje, je to v proizvodnem delu gospodarstva kruta resnica, ki se jo ne da obiti. Nobena ..objektivnost" razlogov za slabe rezultate nam nič ne pomaga. Če nismo proizvedli, nimamo kaj prodati in nimamo kje vzeti. To smo letos, zahvaljujoč našemu ažurnemu sistemu nagrajevanja, že tudi čutili. Gotovo še nismo pozabili naših klavrnih obrazov pred meseci, ko so nam TOZD-ove ..informacije" nekajkrat objavile, da stimulacije ni, enkrat pa celo, da je negativna — čeprav je bila planirana v povprečju 10 procentov. Najbrž je tudi to pripomoglo, da smo se zbrali in napenjamo vse sile, da bi sicer dokaj ambiciozen letošnji proizvodni plan, kljub neuglednemu začetku, le dosegli. Naj navedem še nekaj bistvenih značilnosti našega sedanjega poslovanja: ..Raven, zastavljena s Srednjeročnim planom je letos že presežen po večini kriterijev: od proizvodnje, dohodka in kljub vsemu celo skladov. Pri tem pa ostaja leto V petek, 19. oktobra se je sestal v Stegnah širši družbenopolitični aktiv DO IEZE. S poslovodnimi organi so se dogovorili o načrtih na področju samoupravljanja, družbenopolitičnega dela in poglabljanju samoupravnih odnosov v prihodnjem letu v DO IEZE. Dušan Dolničar govori na slavnostni seji DS. Tako,kot v TOZD FERITI so proslavljali jubilante dela tudi vTOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku.Zapis o tem smo žal morali odto žiti do prihodnjič.Na sliki:jubilanti 10 -letnega dela. Jubilanti 10-letnega dela v TOZD Feriti Magistra Marjeta Limpl je prejela priznanje za svoje 20-letno delo v Iskri zacija in avtomatizacija posameznih faz. Dokaj neopazno, čeprav kar v delu nekdanjega vhoda v objekt smo pridobili oddelek z avtomati, ki zamenjujejo mnogo rok. Ko bodo utečene, se bo del teh naprav začel seliti v poslovni enoti Mozirje. Skupaj z IJS smo letos uspešno izpeljali zahtevno 3-letno razvojno nalogo novih kvalitet feritnih materialov, ki jo je sofinancirala JNA in nam bo omogočila še večji prodor na tržišče profesionalne elektronike. Delež profesionalne elektronike se že letos povečuje iz lanskih 30 na 38 % in se, čeprav z malim odstotkom, pojavlja že v izvozu. V teku je zahtevna inovacijska naloga, katere plod bo v naslednjem letu postavitev računalniško krmiljene merilne naprave za zasledovanje kvalitete zahtevanih feritnih izdelkov. V računalniško obdelavo operativnega planiranja in optimizacijo proizvodnega procesa je vloženo že toliko dela in naporov, da mora v naslednjem letu steči, četudi je pričakovati, da bodo kapacitete obstoječega centralnega ISKRINEGA računalnika še ovirale izvedbo. Doma zamišljena in izvedena avtomatizacija, predvsem na montaži in na sortiranju, mora še vnaprej zavzemati prvo mesto v naših tehnoloških prizadevanjih. V orisu poslovanja nisem prikazoval le rezultatov, ampak tudi zadolžitve. Lanske, dane ob tej priliki, so se uresničile. Uspeti moramo tudi v realizaciji napovedi za naslednje leto. To pa niso le tu omenjene, ampak še vrsto drugih, ki so dogovorjene in bodo zapisane v planu za naslednje leto. Uspeli bomo, ker je velika večina članov našega kolektiva, ki želijo delati in ustvarjati in hočejo plodove svojega dela tudi usmerjati in o njih odločati. Med njimi pa je sedaj že mnogo takih, ki razpolagajo z znanjem, ki omogoča predvsem kvalitetno rast TOZD-a na vseh področjih delovanja, ne le v hitrejših gibih delavcev v proizvod-nji Ce vemo, da je med vsemi naštetimi še nekaj tako zaslužnih kot današnji slavljenci in dobitniki priznanj, nam uspeh ne more izostati. nagrade jubilantom dela v iskri Med slovesno sejo Delavskega sveta TOZD Feriti so podelili nagrade jubilantom, ki delajo v Iskri že 10 in 20 let. Nagrajeni so bili: 20 let: magistra ing. Marjeta Lim-plova 10 let: Dragič Borič, Vida Bučar, Ivanka Copot, Fadila Kovačevič, Franc Kopuh, Niko Lubinič, Dobruša Mehle, Marija Mikša, Zdravka Sladič, Ranka Škorič, Boža Ujčič: priznanja za vestno in USPEŠNO DELO Najbrž je TOZD Feriti ena redkih tovarn v Iskri, ki vsako leto podeli uspešnim sodelavcem priznanja za družbenopolitično aktivnost, dobro in vestno delo v proizvodnji, za posebne uspehe v poslovanju TOZD. Letos so taka priznanja dobili: Darinka Bastel, Zdenka Šimunič, Milena Bučar, Martina Bačun, Ivan Travni- kar, Marjeta mgr. Limpel, dipl. inž. Janez Jaklič in Stojan Smiljkovič. PRIZNANJA ZUNANJIM SODELAVCEM Delavski svet TOZD Feriti je podelil, kakor vsako leto tudi letos, priznanja štirim sodelavcem izven tovarne. Vsekakor spodbudna gesta, ki jo je okarakteriziral Julij Novljan, ki se je v imenu vseh štirih zahvalil za priznanje: „Zelo sem bil presenečen, ko ste se spomnili name, ki delam za vas daleč v Švici. Priznanje mi mnogo pomeni in obljubim vam, da bom skušal narediti še več. Sicer pa je za vas lepo delati. Mnogo izvažate in vaša prizadevanja se kažejo v solidnih dobavah in ne v poplavi puhlih besed, kakor marsikje’ \ Delavski svet je priznanja takole utemeljil: Za uspešno in prizadevno delo se podeli priznanje sledečim sodelavcem: Ailiju NOVLJANU, Iskra Commerce Z izrednim osebnim angažiranjem in strokovnimi prijemi, je kljub težavam izvirajočim iz naše tovarne, na zahtevnem švicarskem tržišču uspel vpeljati vrsto proizvodov in s tem prispeval k ugodnim izvoznim rezultatom Temeljne organizacije ceriti. Pavletu DEBELJAKU.TOZD Orodjarna ki je z izostrenim občutkom odgovornosti reagiral na potrebe TOZD Feriti in s hitrimi akcijami in strokovnimi rešitvami pri vzdrževanju in izdelavi orodij prispeval, da v proizvodnji Feritov ni prišlo do zastojev, ki bi onemogočali doseženo rast tovarne. Gojmiru BLENKUŠU, glavnemu direktorju delovne organizacije ISKRA IEZE ki je s svojimi vodstvenimi in poslovnimi sposobnostmi uspel do take stopnje konsolidirati delovno organizacijo IEZE, da se je TOZD Feriti v njenem sklopu brez zunanjih motenj lahko pospešeno razvijala. Marsikateri uspeh Feritov je plod njegove pobude. Hinku ČOPU,predsedniku Skupščine občin« Mozirje ki je od prve ideje o organiziranju poslovne enote Ljubno, že kot načelnik oddelka za gospodarstvo občine Mozirje, z učinkovitim delovanjem odločilno prispeval k njeni realizaciji. Ves ta čas je aktivno deloval pri razvoju obeh iskrinih poslovnih enot v mozirski občini, ki sta omogočili zaposlitev številnim ženam tega področja, obenem pa tudi pospešeno rast celotne Temeljne organizacije Feriti. F_ K()tar TOZD Feriti: ob slavnosti so odprli novo tovarniško menzo. Osma stalna komisija SEV na Bledu SEM IN TJA PO NAŠI TRANSPORTNI SLUŽBI Od 16. do 21. oktobra je na Bledu potekalo 51. zasedanje osme stalne komisije SEV za področje merjenja, regulacije in avtomatizacije tehnoloških priprav. Zasedanje je bilo sklicano z namenom, da se v okviru tedenskih dogovorov delegacij komisije pripravi in uskladi program dela, tako s strani znanstveno-tehničnega, kot ekonomskega pristopa za obdobje naslednjih petih let. Organizacijo letošnjega drugega srečanja je prevzelo jugoslovansko poslovno združenje za avtomatizacijo UNIMATIK, oz. Iskra-Avtomatika, kot njegova edina članica iz SOZD Iskra. Osma stalna komisija SEV namreč zaseda dvakrat letno, vedno v drugi državi, članici SEV, ali Jugoslaviji. Po podpisu protokola je z zaključnim govorom končal 51. zasedanje osme stalne komisije SEV predsednik Klaus Kleinteich. / S svojim delovanjem naj bi komisija predvsem: - zagotovila sredstva ze delo sekcije osme stalne komisije SEV za strojegradnjo in drugim komisijam SEV (npr. komisiji za elektroenergetiko, nafto in plin itd.) — da bi tej nalogi zadostila, stalno spremlja tehnološki razvoj na svojem področju, kot v svetu nasploh — zavzema se za čim bolj optimalno zadostitev potrebam kompletnih Uspešno delo in prijetno bivanje na Bledu je udeležencem zaželel Leopold Pernuš, predsednik skupščine občine Radovljica. panog (infikacijo performov izdelave standardov SEV) ,A*v ta namen pripravlja tudi mednarodne sporazume, katerih podpisnice so planice SEV in Jugoslavije. Tako so bili dosedaj med članicami sklenjeni sporazumi o specifikaciji proizvodnje na'področju univerzalnih sredstev za regulacijo tehnoloških procesov, sredstev birotehnike in naprav za merjenje pozicij na numerično krmilnih obdelovalnih strojih. V pripravi pa je sporazum o specifikaciji kompleksnih sistemov za konkretizacijo tehnoloških procesov v 12. priori- V okviru Obrata storitev v Iskri—Invest servisu deluje tudi transportna služba. Njena ,Jcomandna miza“ je v prvi kleti stolpnice na Trgu revolucije, vodja njene službe je Milorad Spasojevič, dobrodušen možakar, ki se mu posreči lepo združevati posebnosti človeškega in tehničnega elementa v prometu, naročnike za prevoze, voznike in vozila. Ustreči je treba sprotnim potrebam sestavljene organizacije združenega dela v Idcri, bolj natanko povedano: ob določeni uri dati na razpolago avto, šoferja in poskrbeti, da pride potnik ali blago v določenem času na določeno mesto. Pri taki dejavnosti se vedno mudi, vedno gre za dirko s časom. Zgodi se, da je treba potnika pripeljati iz Ljubljane na letališče v Zagreb, imaš na razpolago samo 90 minut, kajti čez eno uro in pol letalo že odleti. Verjetno prihaja tu še bolj kot kje drugje do izraza geslo: Znajdi se! Kaj malega bi pa lahko tudi sami popravili, kaj ne? Prej, ko smo bili še na Kotnikovi, smo res marsikaj lahko sami uredili. Vozove smo sami oprali, manjša popravila sami opravili, sedaj pa v temačnih garažah pod zemljo šoferji ne vidijo dobro. Tudi za pranje ni več možnosti, za vsako pranje je 'treba plačati po 45 din in včasih je treba avto tudi po trikrat na dan oprati. V prihodnjem obdobju želimo pridobiti ustrezen prostor za priročno delavnico, da bi vozniki sami lahko odpravili manjše napake, kar bi na eni strani pocenilo vzdrževanje, po drugi strani pa bi vsak voznik preventivno vzdrževal vozilo. Enako velja tudi za pranje vozil. V imenu jugoslovanske delegacije je prisotne pozdravil Slobodan Kokir, generalni sekretar jugoslovanskega poslovnega združenja za avtomatizacijo UNIMATIK. tetnih panogah ter dva sporazuma o specifikaciji proizvodnih sredstev za zaščito okolja. Jugoslavija je podpisala samoupravni sporazum za napravo za merjenje pozicij na numerično krmilnih obdelovalnih strojih. Namerava pa pristopiti tudi k ostalim, prej navedenim. Koliko vozil imate in kakšna? Vseh vozil imamo 26, od tega osebnih vozil za najemanje 10, 4 kombije, 3 wartburge (oboji služijo za prevoz hrane, pošte in za potrebe vzdrževalne službe), dalje dve „katrci“ za tehnično vzdrževanje in 7 fičkov za poštno službo. Po torkovem plenarnem zasedanju (v predsedstvu sta bila Klaus Kleinteich, predsednik osme stalne komisije SEV in Eugeniusž, Piechota, predstavnik sekretariata SEV) so člani komisije delali v treh skupinah in sicer: — področje prve so bili avtomatski sistemi za opravljanje tehnoloških procesov — druge — zaščita okolja in standardizacija — tretja pa je reševala splošna vprašanja v okviru delovnih smernic. Domnevam, da s temi vozili lahko ustrežete samo potrebam Iskrinih obratov v Ljubljani in okolici? Razumljivo. Včasih pride tudi kakšno naročilo iz naše tovarne v Škofji Loki, iz Kranja in podobno, večinoma pa opravljamo prevoze za ljubljanske obrate. Nekateri pravijo, da ste dragi! Res, ampak res je tudi, da govore tako samo nekateri, to je tisti, ki ne poznajo stroškov. Najbrž ne vedo, da moramo plačati na mesec 65 „jurjev“ samo za najemnino vsakega boksa v garaži. In kako je vas prizadela uredba o parnih in neparnih dneh vožnje? Prinesla nam je velike težave, vsak mesec smo imeli zaradi tega 70 izgubljenih dni, ko naša vozila niso smela IIIIKIHHIIIIlilllllllilllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllltllllllllllllllilllllllilllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllUIII Člani delegacij osme stalne konference SEV med delom. Skupno 55 sodelujočih je zaključilo z delom v nedeljo, ko so predsedniki delegacij iz SZ, Madžarske, DDR, ČSSR, Poljske, Bolgarije, Romunije in Jugoslavije podpisali protokol 51. zasedanja osme komisije SEV. Pavle Zupan, predsednik jugoslovanske delegacije je ob zaključku takole ocenil delo komisije: „Zasedanje, ki je tokrat drugič v Jugoslaviji je v celoti uspelo. V okviru usmeritve dela komisije za naslednje petletno obdobje, je jugoslovanska delegacija (v njen sta bila poleg Pavla Zupana še Ružiča Djukič, sekretar in Slobodan Kokir, generalni sekretar jugoslovanskega poslovnega združenja z avtomatizacijo Unimatik) predlagani dve temi, ki naj bi jih v bodoče obravnavah: — ukvarjanje s sistemom za prosto programiranje — in s sistemom za elektronsko tehtanje in doziranje. Prvi predlog je bil že med zasedanjem osvojen, drugega pa bodo delegacije obravnavale, izmenjale staUšča in na naslednjem zasedanju, ki bo meseca maja v Romuniji podale dokončne predloge. Definitivno izdelan je bil tudi sporazum o mednarodni specializaciji na področju zaščite okolja. Naša delegacija je omenjeno zasedanje izkoristila tudi za razgovore na bilateralni osnovi, predvsem s ČSSR, DDR, Madžarsko, Bolgarijo in Sovjetsko zvezo. Dogovorjeno je.bilo tudi, da se do decembra tega leta uskladijo dogovori za vključitev Jugoslavije v sporazum o mednarodni specializaciji na področju univerzalnega merilno-regulacijskega sistema." Š. D. Pavle Zupan, predsednik jugoslovanske delegacije ob podpisu pogodbe. V petek, 28. septembra je odšla v pokoj Marija Cvitkovič, sodelavka v TOZD SVN, ki je bila v Iskri zaposlena 18 let. V TOZD SVN je od l. 1975 delala na traku za montažo podsestavov. Sodelavci so ji z darilom in šopkom zaželeli vse najboljše v zasluženem pokoju. na cesto in smo morali zato najemati avtomobile rent-a-car, kar je bistveno povečalo stroške poslovanja. Kakšne osebne avtomobile imate za osebne prevoze? Samo fiate 132,, naša delovna organizacija Iskra Invest servis nima možnosti, da bi sama ustvarjala devize in si zato ne more privoščiti marcedesov, audijev ipd. prevoziti me- Imate kaj veliko karambolov? Že več let nobenega, da potrkam po mizi. Šoferji so vestni in dobro obvladajo svoje delo. Kaj pa kolektivni prevozi? S podjetjem Alpetour imamo pogodbe za prevažanje delavcev s postaje v Stegne in z dela. Deset avtobusov. Koliko pa morajo sečno? Po planu bi morali prevoziti letno 60.000 km, vendar ne vemo, kako bomo v letošnjem letu realizirah plan zaradi zakonskih omejitev. Nekaj vozil je napravilo že prek 200.000 km in jih bomo sedaj zamenjali. Ali število osebnih vozil zadošča potrebam? Največkrat ne, sposojati si jih moramo od podjetja SAP VIATOR, rent-a-car, kar velja zlasti za posebne priložnosti, kot so npr. sejmi, saj smo morali najeti za sejem elektronike prve dni oktobra 14 vozil! Kako pa rešujete probleme s popravili in rezervnimi deli? Ja, prav tu imamo največje težave. Servis Slovenija avto na Tržaški je drag, uro računajo po 150 din. Pogostokrat se dogaja, da nimajo potrebnih rezervnih delov, radi zamujajo. Zato smo sklenih rajši posebno pogodbo z zunanjim sodelavcem, ki je prevzel popravia vseh naših voziL Uro popravila nam računa le po 45 din in naredi takoj. Če je mogoče, zapeljemo avto dol, ali pa pride tudi on ponj v Ljubljano. Zanimivo je še, da sedaj nikoli ne zmanjka bencina, v rezervoarju, prej smo pa našli vedno prazen tank, ko smo hoteli odpeljati vozilo in so šoferji morali nositi s seboj v posodi nekaj litrov bencina, da so lahko dosegli bencinsko črpalko. Nasploh pa je največji problem pri vzdrževanju vozil pomanjkanje rezervnih delov. Pa so bile menda tudi pripombe, češ da včasih pripeljejo prepozno aK pa sploh ne! Res je pri prevozu delavcev precej težav, da ne tečem, da pogodben partner ne izvaja v celoti pogodbenih določil, včasih zaradi objektivnih, včasih pa tudi zaradi subjektivnih vzrokov. Kljub dnevnim urgencam se stvari še vedno niso spremenile, oz. uredile tako, da je prav zaskrbljujoče, kaj bo v zimskem obdobju, ko se pogoji vožnje bistveno spremenijo. Poseben problem predstavljajo tudi prevozi v parnih in neparnih dneh, kd so delavci na kompleksu prisiljeni zaradi slabih prevozov posluževati se prav teh avtobusnih zmogljivosti. Prihaja do tega, da so ti občasni potniki bolj agresivni kot redni ter slednji zaradi prvih ostanejo brez prevoza. Ni torej pravega odnosa do sočloveka -sodelavca. Vse take in podobne težave pa dajejo oceno kvalitetnih in nekvalitetnih prevozov. Za to investicijo je potrebno jasno vedeti, da ni to investicija Iskra Invest servisa, temveč naložba celotne Iskre, kar je tudi porok za njihovo optimalno izkoriščenost. Miha Skok INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO Kako teče prodaja naših izdelkov O devetmesečnih rezultatih prodaje izdelkov DO Široka potrošnja smo se pogovorili z direktorjem TOZD Prodaja Francem AnžijSem. Kako je potekala prodaja v prvih devetih mesecih? V tem času smo prodali na domačem trgu za 1.555.000 din blaga, kar predstavlja 63 % plana prodaje, se pravi 12% manj od predvidene, vendar pa vseeno za 31 % več od prodaje v istem obdobju lanskega leta. Zaloge gotovih izdelkov in rezervnih delov pa so letos za 16 % večje od lanskih in predstavljajo 38 dnevno povprečno vezavo prodaje. Največji izpad prodaje sta imeli TOZD TV-Pržan ter TOZD Montaža v Sp. Idriji in to v glavnem zaradi izpada proizvodnje. Kako je potekal v tem obdobju iz-vozš? V tričetrtletju je DO izvozila za 12,5 milijonov dolarjev blaga, kar pomeni 67 % letnega plana. S tem smo tudi dosegli za 66 % večji izvoz, kot v istem obdobju lanskega leta. Kakšne rezpltate lahko pričakujete na zaključku letošnjega leta? Branžna prodaja je s proizvodnimi TOZD izdelala načrt proizvodnje in prodaje za zadnje četrtletje. Po ocenah naj bi na domačem trgu prodali v letošnjem letu za 2.234,000 din blaga in tako dosegli 90,5 % letnega plana prodaje. V posameznih TOZD pa naj bi bilo Sliši se, da boste kmalu dobili celo svoje letalo in o tem krožijo zelo različni komentarji. Eni imajo pomisleke, češ kaj pa bo Iskri posebno letalo, saj včasih še za nujne investicije in gradnje in gradnje novih obratov ni denarja. Razsodnejši in bolj poučeni pa ta nakup odobravajo, saj bo na ta način odgovornim delavcem v Idcri omogočeno, da pridejo v najkrajšem možnem času, ob določeni uri v določeno mesto, redne letalske linije so pa večkrat že vnaprej zasedene. doseganje plana naslednje: TV—Pržan 83 %, Sprejemniki Sežana 89 %, Antene Vrhnika 88 %, Elektromotorji Železniki 100 %, Montaža Sp. Idrija 73 % in TGA Reteče 100 % letnega plana. Izvozni načrt pa naj bi naša DO uresničila s 100 %. Bodo vsaj ti načrti izvedljivi? Glede na restrikcijske ukrepe za zmanjšanje splošne porabe in s tem tudi zmanjšanje nakupov široko-potrošnjih izdelkov, zlasti na področju politike pri prodaji te robe na potrošniški kredit, je načrt prodaje za zadnje četrtletje dokaj optimističen, vendar pa doseganje tega rezultata že omogoča večini proizvodnih TOZD minimalen ostanek dohodka ob koncu leta. Je še kakšen nerešen problem? Zato, da izpolnimo plan proizvodnje, izvoza in domače prodaje potrebujemo nemoten uvoz repromate-riala. Ta trenutek nam primanjkuje za nekaj nad 2 milijona dolarjev pravic do uvoza, za katere še ne vemo kako priti do njih, ker jih ne moremo črpati iz kvote dodeljene Iskri. So stvari za katere si boste še posebej prizadevali? Na vsak način bi radi pridobili možnost prodaje naših izdelkov na potrošniški kredit. Torej od banke pridobiti tista sredstva, ki so bila v začetku leta obljubljena s sklepom izvršnega odbora banke, v avgustu pa močno zmanjšana. Boris Čerin n: t< It Zi p p o 81 Z lj : o fca \ t * c o ti r ti » Y v s » o ti m v v b S. o S ? 3 3. « 3.3. B a.-P> ^ o l 6'B'. E =• % 3.8,6: S <» n % 6FEBS. &* 9 „ o o 3 ^ 9 3.3.« vi, li. o- la- ae ?č ba ba V iti iv- j i o ti ie li ia i- i- E- a n k delovna organizacija baterije zmaj z Plodno sodelovanje s fakulteto za strojništvo Podobno kot števflni znani svetovni proizvajalci baterij, se je tudi I&rin Zmaj odločil za proizvodnjo alkalnih mangan-dioksidnih primarnih baterij. Te baterije so se na tržišču prvič pojavile leta 1960 in zamenjujejo baterije vrste Lechanche takrat, ko je potrebna večja moč ali pa če jih uporabljamo pri nižjih temperaturah. Njihova prednost je tudi v tem, da so izredno varčne v primerjavi z Lechanchejevimi, zlasti zaradi omejenih zalog cinka. V Zmaju so si že pred leti zastavili nalogo, da izdelajo zahtevno kemijsko tehnologijo za proizvodnjo alkalnih mangan-dioksidnih baterij. Nalogo so zaupali posebni skupini strokovnjakov pod vodstvom Jožeta Lavrina. Skupina se je po temeljitem preudarku odločila za navezavo tesnejših stikov s strojno fakulteto v Ljubljani, ki jim je z razumevanjem pa tudi velikim veseljem priskočila na pomoč. Nosilec naloge za izdelavo tehnologije za proizvodnjo alkalnih baterij je na strojni fakulteti ugledni profesor dr. Janez Peklenik. Tisti študentje, ki ga poznajo, dobro vedo, da se prav profesor Peklenik zavzema za načelo, da fakulteta ne bi smela biti zgolj Ustanova, ki le uči, pač pa mora tudi reševati konkretne primere v praksi, s tem pa študentom dosti bolj približa razmere oziroma potrebe. Na fakulteti so v laboratoriju za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo doslej že zasnovali visoko avtomatiziran sistem za proizvodnjo alkalnih baterij. Sistem je moč krmiliti s Pomočjo mikroprocesorja in- ima velike zmogljivosti. Pri konstrukciji sistema in njegovih modulov so upoštevali faktor zanesljivosti 0,99, kar vsekakor postavlja sistem na najvišjo raven. Za sodelovanje s Fakulteto za strojništvo so se v Zmaju odločili iz več vzrokov. Morda sta pomembnejša dva. Veliko večino opreme želijo namreč izdelati doma, z lastnim konstrukcijskim znanjem in lastnimi zmogljivostmi ter tako doseči neodvisnost od tujine, drugi vzrok pa je v tem, da so v takšno, notranjo usmeritev dobesedno prisiljeni - tehnologije in opreme za proizvodnjo alkalnih baterij v svetu skorajda ni mogoče kupiti, kajti vsi proizvajalci baterij skrbno skrivajo tehnične in tehnološke novosti. In v čem so značilnosti alkalne baterije? — nazivno napetost 1,5 V — dvakrat večjo vsebnost energije v primerjavi z baterijami Leclanche (97 Wh/kg glede na 45 Wh/kg) — pri večj h obremenitvah je čas, ko napetost alkalnih baterij pade pod dovoljeno mejo (0,9 V) trikrat daljši kot pri baterijal. tipa Leclanche — možnost uporabe v temperaturnem obsegu od •20°C do + 40°C — posebna konstrukcija omogoča hermetično izvedbo in preprečuje iztok elektrohta — pri sobni temperaturi čas skladiščenja presega 2 leti — krivulja napetosti pod obremenitvami poteka v odvisnosti od časa, višje in enakomernejše kakor pri baterijah Leclanche — baterije imajo skoraj enako moč ne glede na obremenitve s prekinitvami ali pa kontinuirano. Zato baterija pri močnih obremenitvah skoraj ne potrebuje „počitkov“ kot baterije tipa Leclanche — alkalne baterije imajo zelo majhno notranjo upornost (pod 0,3 ohm) ter so sposobne oddajati večje tokove ter večje in konstantne moči. Alkalne mangan-dioksidne baterije priporočajo zlasti kot izvor energije v aparatih, kot so filmske kamere, magnetofoni,-, elektronske bliskovne naprave, stenske ure, zahtevnejši modeli z motorčki itd. Še ena posebnost je značilna za te baterije in si jo gotovo velja zapomniti — iztrošenih Skalnih baterij ne smemo vreči v ogenj. Dr ZAHVALE Ob težki in boleči izgubi našega dragega moža in očeta MARJANA ŠTRUKLJA se iskreno zahvaljujeva sindikalni organizaciji Iskra, OOZS, DSSS Iskra — elektro-mehanika, TOZD Tovarne merilnih naprav, sodelavcem RTC in TTP ter kolegom iz Iskre O toče za darovane vence in cvetje, za 'zraze sožalja in za vso izkazano pozornost žena Mimica in sin Marjan z družino. Ob nenadni izgubi žene JUSTINE CENCELJ se iskreno zahvaljujem delavkam in delavcem TOZD PMD za izraze sožalja, podarje-ho cvetje in denarno pomoč mož Ivan. Ob prerani in boleči izgubi mojega očeta JANEZA OBLAKA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD STIKALA montaže stikalnih naprav za izraze sožalja, podarjeni venec in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti žalujoči sin Janez. Ob boleči izgubi mojega dragega očeta JOŽETA DEBELJAKA se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD ATC za izraženo sožalje in denarno pomoč hčerke: Betka Vertnik Marija Koželj Anica Pavec z f družino IZ KOMUNISTA Z DNE 12. OKTOBRA POVZEMAMO NASLEDNJI PRISPEVEK DANICE DOLENC: __________________________V PREMALO POBUD ZKO Za to, da niso načrtovanja kulturnih potreb v ISKRI TOZD Elektro-mehanika Kranj še vključili v svoje samoupravne akte, je več bistvenih vzrokov. Morda je temu še najbolj kriva razkropljenost tozdvo od Radovljice do Ljubljane, nič manj pa tudi dejstvo, da zveza kulturnih organizacij v občini in regiji premalo sodeluje z delovnimi organizacijami. Tako so komisije Za kulturo, ki še vedno delujejo le v okviru sindikalne organizacije delovne organizacije, prepuščene same sebi in ne dobivajo ..napotkov", kakšne vrste kulturo bi razvijali. Zato se drže še vedno ustaljene prakse abonmajev v gledališčih in razvijanja sekcij NOB, za katere je pač med delavci največ zanimanja. Vendar so kranjski iskrčani pri kulturnem delu kljub vsemu zelo prizadevni. Imajo literarno, likovno, recitatorsko, pevsko, foto ki no in folklorno sekcijo, vse pa so zelo delavne. Vsaka ima svoj program, ki ga na ravni komisije pri sindikalni organizaciji pregledajo In uskladijo. To usklajanje je za zdaj mogoče le na ravni delovne organizacije, o kakšnem dogovarjanju v v okviru občine ali celo regije — enakih sekcij kot v Iskri Elektromeha-niki je dosti po Gorenjskem — pa še ni slišati. Premalo je pobud od ZKO. Namesto, da bi usmerjali, sodelovali, svetovali, povezovali delo enakih sekcij po Gorenjskem, le vprašujejo, kaj je bilo v tistem letu v delovni organizaciji na področju kulture storjenega. Morda primaknejo še seminar o kulturi v tozdih, vendar je vse to premalo. V Iskri Elektromehaniki, pravijo sindikalni delavci, denar ni problem. Za kulturo ga vedno dobe, kolikor potrebujejo iz sklada skupne porabe, seveda — glede na program, ki so ga sprejeli, vendar nekako ne znajo najti oblik kulturnega dela, ki bi pritegnile širše množice. Na tem področju, pravijo, so premalo naredili. In tudi znotraj tovarne Iskra premalo usklajeno delajo na kulturnem področju, zato o kakšnem širšem načrtovanju za zdaj še ne morejo govoriti. Sicer pa bi tudi znotraj delovnih organizacij lahko načrtovali le, če bi vedeli, kaj bomo v kulturi delali na področju občine in regije. 0 društvu likovnikov SOZD Iskra Uresničiti temeljno človekovo moj začetek. Iščem nove načine izra-ustvaijalno načelo ,.ČLOVEK, DELO, žanja, predvsem me privlači simboli-KULTURA" je bil problem, s katerim zem in futurizem, sta se ukvarjala že naša, skoraj legen- Zakaj si postal član društva? darna predhodnika ZIHERL in VLA- Društvo mi je omogočilo redno HOVIC in je ostalo temeljno vodilo predstavitev del na razstavah. S tem kulturnega iskanja vsake samoupravne pa mi je dajalo tudi ustrezno pobudo organizacije, predvsem pa delovne za ustvarjanje. Društvo nudi tudi B. Šover: Zapuščeni, risba s tušem. B. Šavcr: Oleander, olje na platno. delno finančno pomoč, ki nam, likovnikom še kako pride prav! Bojan ustvarja, kot tudi večina ostalih, v ..ukradenem času". Pri risanju ga vodi veselje do tega dela in pa volja. Prav volja do ustvarjanja, želja pokazati vedno nekaj novega, boljšega, pa je gotovo osnovno vodilo vseh amaterskih likovnikov. Brez tega bi namreč umetnosti sploh ne bilo. R.L organizacije, kjer naj bi združevanje teh elementov tudi potekalo. V sestavljeni organizaciji Iskra so to načelo uresničili na samosvoj, a preprost način. Ustanovljeno je bilo Društvo likovnikov Iskre, ki zdaj obstaja že tretje leto in v svojem krogu združuje starejše in mlajše ustvarjalcej organizirali pa so tudi Literarno skupino, ki ima že nekaj in fotoamaterji. Letos pa je pod pokroviteljstvom tega društva izšla II. izdaja zbornika z naslovim „Naša izpoved". Vsa tovrstna prizadevanja v SOZD Iskra so rodila uspehe. V okrilju obeh društev delujejo ustvarjalci, ki niso cenjeni samo v ozkem krogu znotraj organizacije, temveč so si utrli pot tudi zunaj nje. B. Šover: Tihožitje, olje na platnu. V tem članku bi rada spregovorila nekaj besed predvsem o Društvu likovnikov. Društvo je postalo priznano po razstavah, ki jih je organiziralo po Sloveniji in tudi izven naše republike. Člani društva so predvsem likovniki, ki se z ustvarjanjem ukvarjajo po opravljeni delovni obveznosti in najpomembnejša je volja, ki jo podpira in vzpodbuja prav društvo s tem, da je pripravljeno sprejeti in ceniti vsako kvalitetno delo ustvarjalcev. Predvsem je ta vzpodbuda pomembna za mlade likovnike, ki so z ustvarjanjem pričeli, saj bi sicer zlahka ostali osamljeni in neznani, kljub svojemu talentu. Moj namen je ustaviti se prav ob teh likovnikih, ki dajejo s svojo mladostjo in svojskim načinom ustvarjanja društvu poseben pečat. Naj naštejem ssamo nekatere: Jože Zajec, Bernard Šraj, Milenko Kljajič, Izidor Jalovec, Bojan Šaver in drugi. Med tehnikami risanja naletimo na mnoge zvrsti, od tuša na papirju, oglja do grafik, litografij, olja na platnu, akvarelov in celo svinčnika. Motivi so različni, specifični pri vsakem posamezniku. Izraznost njihovih del je marsikje še nedodelana, pa vendar je moč najti tisto, kar bo v prihodnosti prevladalo in bo postalo uresničeni cilj njihove umetniške poti. Večina del je polna neke nedoločljive volje po življenju. Kljub temu, da so to amaterska prizadevanja, je njihova večplastnost osvobajanja energij tako močna, da si njihova dela zaslužijo pozornost širše javnostL Da pa je ta dostop mogoč, poskrbe organizatorji društva, ki ustvarjajo možnosti za kvalitetne predstavitve njihovih del na razstavah po naši domovini. Obiskala sem enega izmed likovnikov, ki zdaj že dlje deluje v društvu. Zaposlen je v TOZD Stikala v Iskri in je letos dopolnil 24 let. Njegovo ime je BOJAN ŠAVER. Povprašala sem ga: Koliko časa že rišeš in kakšno tehniko uporabljaš? Rišem že več let, bolj redno pa sem začel ustvarjati pod okriljem našega likovnega društva. Rišem predvsem olje na platnu, večkrat pa se lotim tudi risbe s tušem in ogljem. Motivi, ki jih rišem so raznoliki. Doslej sem se najrajši loteval pokrajinskih podob. Toda vse doslej ustvarjeno delo je le Prebrali smo za vas Čeprav se je med drugo svetovno vojno bojevalo na Hitlerjevi strani proti Sovjetski zvezi tudi kak dober milijon tujih, nenemških vojakov, vemo o njihovi neslavni in tragični usodi kaj malo. Tu gre namreč za posamične ekspedicijske vojake, enote Italijanov, Fincev, Romunov, Madžarov, Slovakov in Hrvatov. In prav zato je v tem smislu izredno zanimiva in tudi marsikod popolnoma nova knjiga Petra Gosztonyja pod naslovom ..Hitlerjeve tuje vojske". „Medtem ko so se romunske in finske čete," pravi v predgovoru k naši knjigi Gosztony, „sprva bojevale še za narodnostne cilje, pa so bila bojišča v Sovjetski zvezi za Madžare, Slovake in Hrvate tuja vojna prizorišča, ki so pripadnikom teh narodov poleg propagandističnih gesel prinašala samo pustolovščine, pomanjkanje, rane, ujetništvo in smrt. V štirih letih vojne proti Sovjetski zvezi je imel Hitlerjev Wehrmacht včasih nekaj nad milijon tujih vojakov; vendar so bili to slabo oboroženi možje, ki so jih deloma vodili na zastarel način in jim ni bilo do boja — v bistvu so bili samo ..topovska hrana". Dalje pravi naš avtor, da je njegova knjiga prvi poizkus, da bi obravnavali „anabazo“ Hitlerjevih tujih armad v Sovjetski zvezi tako v njenih podrobnostih kakor tudi v širši povezavi. Presenetljivo je namreč dejstvo, da je v bogati Uteraturi o drugi svetovni vojni in zlasti o vojnem pohodu na vzhod ta pojav bodisi popolnoma zanemarjen ali pa obravnavan, oziroma oemnjen samo ob robu (pa še tedaj večinoma popačeno). Kljub vsem, zgoraj omenjenim težavam, pa se je našemu avtorju vseeno posrečilo na podlagi številnih virov, memoarov in podobnega (ob koncu knjige je zelo obsežen seznam uporabljenih virov) prikazati v vsej bedi in pošastnosti neslavno vojaško zgodovino Hitlerjevih satelitov, katerih bur-žoazija in vodilni vojaški krogi so pognali na vzhodno fronto umirat preproste vojake za Hitlerjev zločinski red. Vse te množice Italijanov, Madžarov, Slovakov, Fincev, Romunov in Hrvatov so bile zares ..topovska hrana" in tudi nemška vojska jih je podcenjujoče obravnavala in se sovražno vedla do njih, kar je bilo zlasti opazno pri umiku, ko jim je brezobzirno jemala prevozna sredstva in ostali material, da se je sama lahko umaknila, svoje vazale pa je prepustila Sovjetom in njihovemu prostranstvu s hudo rusko zimo vred. Poleg opisov, v glavnem porazov teh vojska, pa je naš avtor naslikal tudi politično in nacionalno ozadje v posameznih deželah — Hitlerjevih satelitih, kjer smo priča težavam in tudi mednarodnim' razsežnostim posameznih Hitlerjevih satelitov, od Finske, ki je več ali manj uspešno sklenila separatni mir s Sovjeti, do brezpogojne kapitulacije Romunov in neuspešnih Madžarov, da bi se znebili svojega neprijetnega zavezništva z Nemci. Tudi ta zgodovina, ki se je odigrala na relaciji prestolnice posameznih satelitskih dežel in Berlinom nam po svoje razkriva ves absurd in nesmiselnost Hitlerjevih tujih vojska, pri čemer je seveda vse to najhuje plačalo ljudstvo samo teh dežel, ne da bi bilo krivo neumne, kratkovidne in nesmiselne politike Hitlerjevih zaveznikov. In to politiko so morali ti narodi potem nasproti zmagovalcu zelo drago plačati, ne samo z brezpogojno kapitulacijo, temveč tudi s hudimi vojaškimi reparacijami, ki so jih morali po vojni odplačati zmagovalcem. Knjigo Petra Gosztonyja ..Hitlerjeve tuje vojske" je izdala založba Borec v Ljubljani v prevodu Jožeta Stabeja in opremi Matjaža Vipotnika. D.Ž. tradicije. Vrh njenega dosedanjega prizadevanja je natis zbornika „globoko v nas ...,“ ki je izšel leta 1978, izdali pa so ga literati v sodelovanju s slikarji Uspelo srečanje športnikov Iskre in ELKOM K poglabljanju poslovnih in drugih stikov Iskre in SOZD Elkom v Mariboru so v soboto, 20. oktobra nov delež prispevali športniki obeh sestavljenih organizacij na srečanju v Novi Gorici. Okrog sto športnikov Iskre in Elkom se je to pot pomerilo v sedmih disciplinah, kar je doslej bilo največje športno srečanje med športniki obeh SOZD. Športna komisija pri sindikatu SOZD Iskra in domačini, športni delavci iz Avtoelektrike so organizirali prijetno, vendar pa tudi dokaj borbeno srečanje športnikov v malem nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju z zračno puško in v šahu. Vsa tekmovanja, razen streljanja so potekla na novogoriškem športnem štadionu , streljanje z zračno puško pa je bilo na strelišču Občinske strelske zveze Nova Gorica, nekoliko odmaknjenem od ostalih športnih objektov, sicer pa lepo urejenem. Športniki iz SOZD Elkom so se z rahlo zamudo, ki so ji botrovali pre-vneti nakupovalci v italijanski Gorici, ustvarjajoč na cesti, pred odcepom za Šempeter kar precej dolgo kolono, z avtobusom slednjič le pripotovali v Avtoelektriko. Tu so jih sprejeli domačini športniki in predsednik konference sindikata DO Zmago Lasič. V tovarniški delavski restavraciji je nato sledil skupen zajtrk, pri katerem so se gostje kar hitro. pomešali z domačini, ki so sestavljali jedro Iskrine športne ekipe, saj je bilo v Iskrinih V namiznem tenisu so bili dvoboji ostri, a gostje so le bili boljši. ---------------------------------------------------------------------- ČASOPISNE NOVICE Telefonski prstan Okrog Beograda se bo predvidoma do konca leta 1981 razširil za nadaljnjih 17 tisoč novih telefonskih priključkov. V Mladenovcu in Lazarevcu so prvotno domnevali, da bodo razširili telefonsko omrežje že letos, toda kot kaže, se bo to zgodilo šele čez leto dni. Mladenovac bo dobil moderno metaconto z dupleks zvezami. Pri tem beograjska Politika ne omenja proizvajalca — Iskre. Pač pa omenja Iskro v odstavku za telefonsko centralo Dobanovci, kjer PTT samo čaka, da bo Iskra do konca montirala novo centralo s 600 priključki. Izvršni svet skupščine SR Srbije je predal zveznemu izvršnemu svetu službeni zahtevek, da zniža polog pri potrošniških kreditih za nakup barvnih televizorjev od sedanjih 44 na novih 22 odstotkov. Prav tako zahteva izvršni svet skupščine SR Srbije, da potrošniška posojila spet lahko odobravajo proizvajalci in ne samo banka. Razlog za to zahtevo je, da se porabniki sedaj vse več odločajo za uvozne barvne televizorje, kar kaže njihov izjemno visok uvoz. Naša panoga računalništva je v zadnjem času deležna dokajšnje pozornosti v jugoslovanskem časopisju. Največ so pisali o njej v zvezi z mednarodno razstavo Sodobna elektronika na Gospodarskem razstavišču, nato je bila osrednja tema tiskovne konference na Gospodarskem razstavišču, ki jo je vodil v. d. predsednika KPO SOZD Iskra Anton Stipanič, vmes pa je TOZD Računalništvo objavila nekaj reklamno propagandnih člankov, učinkovit je bil zlasti v Privrednem pregledu, kjer je poimensko navedel tudi 33 gospodarskih organizacij, ki že uporabljajo Iskrine računalniške sisteme. TOZD Elektronika, ki je sestavni del Gorenja, je položila temeljni kamen za novo moderno tovarno televizorjev v črno-beli tehniki. Nova tovarna v Ptuju bo izdelala na leto približno 100 tisoč televizorjev, poleg tega pa še nekaj vrst birotehničnih aparatov. Investicijska naložba velja 150 milijonov dinarjev, delo pa bo dobilo še novih 300 delavcev. Ljubljanska Stop-revija je napravila sprehod po ljubljanskih trgovinah glede nakupa Hi-Fi radijskih stereofonskih sprejemnikov. Revija ugotavlja izredno skromno ponudbo, hkrati pa hvali kakovost našega sprejemnika SST 2030, pri tem pa navaja, da je primerjava cen med uvoženimi in domačimi sprejemniki zelo neugodna. Iskrin sprejemnik je občutno dražji celo od najboljših in najmočnejših uvoženih naprav iste vrste. Prednost domačega proizvoda je sicer plačilo z dinarji in možnost nakupa na kredit, ki pa ta čas ni ugoden. Letos pomladi je 22 gospodarskih organizacij po temeljiti razpravi podpisalo samoupravni sporazum o dolgoročnem razvoju Suhe Krajine. Iskra v Žužemberku, oz. TOZD Keramični kondenzatorji je podpisala ta dogovor in se zavezala, da bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju odprla 250 do 300 novih delovnih mest. Med prvimi v Suhi Krajini se je lotila uresničevanja tega načrta, piše Dolenjski list. Mednarodno razstavo Sodobna elektronika je obiskal tudi član predsedstva CK ZK Jugoslavije Stane Dolanc in po ogledu izjavil naslednje: „Naša elektronska industrija se razvija zelo dinamično. Medtem pa ta razvoj spremljajo tudi določeni problemi subjektivne narave. Predvsem v elektronski industriji še ni prišlo do potrebne koncentracije kapitala, ki bi omogočila še hitrejši razvoj. Ker sedaj še ne obstojajo močni sporazumi med našimi proizvajalci o proizvodnih programih, prihaja do tega, da delajo vsi iste izdelke, ali pa tako različne, da je ožje sodelovanje med njimi otežkočeno." Vest je zabeležila beograjska Politika. Našo udeležbo na mednarodni razstavi telekomunikacij v Švici je pohvalilo celotno jugoslovansko časopisje, nekateri pa so pripomnili tudi, da je Iskra reševala ugled jugoslovanske telekomunikacijske industrije. Žal tega izjemnega dogodka v panogi telekomunikacij Iskra v propagandnem smislu ni izkoristila. Gradnja tovarne slikovnih cevi za barvne televizorje, ki jo financirajo El, RIZ in Iskra, je še vedno tema obravnav v jugoslovanskem časopisju, posebno zaradi tega, ker je to eden izmed redkih primerov sodelovanja med proizvajalci. Elektronska industrija bo udeležena pri financiranju z 69 odstotki, RIZ z 21 in Iskra z 10 odstotki. Predračunska vrednost investicij znaša 1,77 milijard dinarjev. Anketa o naročilih in nakupih v gospodarskih organizacijah kaže, da je rast naročil v industriji in gradbeništvu v zadnjih mesecih splahnela in, da je tudi rast porabniških nakupov nižja. V elektroindustriji so kupci v prvem polletju močno povpraševali, v začetku drugega polletja pa so naročila zelo padla. Medtem ko so bila naročila prej daleč nad proizvodnimi zmogljivostmi, se je zdaj vzpostavilo ravnovesje. V naslednjih mesecih naj bi se zlasti povečala naročila zunanjih tržišč, od domačih kupcev pa pričakuje elektroindustrija naročila na sedanji ravni. Proizvodnjo naj bi nadaljevali z enako stopnjo rasti kot doslej, kar naj bi omogočilo tudi boljšo preskrbo s surovinami in materialom, piše ljubljansko Delo. Ob osmem jugoslovanskem bienalu industrijskega oblikovanja se je Delo lotilo ankete o tej dejavnosti. Osrednje vprašanje, na katerega so odgovorili povabljeni Bernard Bernat iz Dekorativne, Biba Bertok in Marjan Gašperšič iz Slovenijalesa, Saša Machtig iz Studia MSSV, Jernej Repovž iz Dela, Tomo Vran iz Tomosa, Peter Petriček iz Elana, Peter Vogrič iz Litostroja, Anton Smrdel iz Tomosa, je bilo, kaj bi bilo treba storiti, da bi se naše industrijsko oblikovalstvo hitreje in intenzivneje kot doslej povezovalo z industrijsko proizvodnjo. Oblikovalec Marjan Gnamuš iz Iskre je v podnaslovu „Kratek stik med oblikovalci in industrijo" nanizal vrsto predlogov, v katerih meni, da bi pospešili dejavnost industrijskega oblikovanja in ga tvorno vključili v industrijsko proizvodnjo. Ob koncu zaključuje predloge z naslednjo mislijo: „Zdi se, da je kratek stik v ..neustreznosti" uslug, ki jih oblikovalci lahko nudijo industriji. Industrija je zaradi svoje narave dela in zahtevnega gospodarskega položaja ..zaprta" v svoj krog problemov. Govori in rešuje svoje probleme na svoj način, oblikovalci na svoj. Dialog pa je mogoč le tam, kjer eni in drugi govorijo podobno in hočejo razumeti drug drugega. Tak dialog bo potrebno začeti, z upoštevanjem drug drugega, čimprej v korist obeh. Bodočnost dejavnosti BIO pa je gotovo lahko le v iskanju in uveljavitvi oblike dela, ki bo zagotovila tvornejše sodelovanje z gospodarstvom, ki bo postala njegov progresivni odraz in tako zopet zanimiva za slovenski, jugoslovanski in mednarodni prostor." Zbral in uredil Marjan Kralj ekipah razen športnikov iz Avtoelektrike le nekaj redkih izjem iz Invest servisa, Avtomatike in Iskre Commerce, verjetno zaradi bližajočega se mednarodnega dneva varčevanja!... Gostje iz Maribora so z občudovanja vredno naglico pozajtrkovali, potem pa složno, kot en sam mož Iskrini šahisti so goste visoko premagali. Za devet košev so bili boljši naši košarkarji. Strelci v akciji - naši so bili boljši komaj za en krog. Požrtvovalna parada našega vratarja, vendar pa je žoga kljub temu našla pot v njegovo mrežo. odšli v avtobus, ki jih je prepeljal na športna borišča, kot bi za vsako ceno hoteli nadoknaditi zamudo, kateri so bili sami najmanj krivi. In tako se je začel boj v posamezni disciplini. Medtem ko so se strelci takoj odpeljali na strelišče. so na štadionu „za-stavili" nogometaši, košarkarji in odbojkarji, v bližnji telovadnici igralci namiznega tenisa, v spodnjem prostoru zgradbe na štadionu kegljači, šahisti pa so se zadovoljili z manjšo kletno sobo, kjer pa so kljub vsemu imeli dovolj miru za zbrano igro. In zdaj po sledi posameznih tekmovanj, ki so privabila na igrišča tudi precej domačih, nevtralnih gledalcev, ki so z navdušenjem spremljali nekatere prav zanimive in živahne tekme, v katerih ni manjkalo niti solidnega znanja, niti ne borbenosti pa., čeprav je šlo le za prijateljska srečanja v naštetih disciplinah. Milan Mikloš, predsednik KO sindikata SOZD Elkom pozdravlja športnike pred razglasitvijo rezultatov. Igralci malega nogometa so bili dokaj borbeni, vendar Iskrašem to pot ni šlo preveč dobro „od nog“. Gostje so bili boljši, četudi s šibkejšimi igralci, za en gol pa bi bil brez greha rezultat lahko nižji, saj je bila žoga v gol-avtu, ko jo je igralce igralec gostov spretno „pobral“, podal in zatresla se je Iskrina mreža. Tu je za razliko od Lepa poteza naših odbojkarjev, ki so zmagali s 3: 1. strelca, ,jmimo usekal11 sodnik, seveda pa je zmaga zasluženo pripadla gostom in sicer z rezultatom 3 : 5 za Elkom. Začetek pri odbojkarjih je bil za naše kaj slaboobetajoč, saj so v prvem nizu zmagali gostje. No, potem se je po izenačenju obrnilo na bolje. Iskraši se niso „dali“ in končno je zmaga z rezultatom 3 : 1 pripadla njim, čeprav so gostje igrali dovolj borbeno in odločno. V košarki bi skoraj lahko rekli, da so si gostje preveč obetali, vendar jim njihovi napori niso prinesli sadov. Ekipa Iskre je zmagala, sicer le z devetimi koši razlike, bila pa je očitno precej boljši nasprotnik gostom. Točko k skupni zmagi športnikov Iskre so prispevali tudi strelci, čeprav je gostom manjkal en sam krog, a pred tekmovanjem so govorili, kot bi bili v streljanju res čistokrvni začetniki. Mojstrom celuloidne žogice iz Iskre to pot ni šlo in zmago 3 :■ 5 so morali prepustiti razigranim Mariborčanoni-Prav tako je ..spodrsnilo tudi našinj kegljačem pa čeprav so imeli v svoji ekipi ..razbijača11 Stržaja, za učinkovito pomoč pa tudi Cvetko Peterkovo, ki je edina izmed žensk tekmovala in si prizadevala rešiti ugled Iskrinega kegljanja. Toda - končni rezultat ]e pokazal, da so bili gostje boljši 1° podrtih kegljev. Najbolj učinkovito zmago so Iskh priborili šahisti, saj so goste ..zdelali kar z 12,5 : 3,5 točkami, česar odkrito povedano, še-sami niso pričakovali. Tako se je srečanje med športniki Iskre in Elkom v končnem seštevku končalo s 4 : 3 za Iskro. V tovarniški restavraciji je bil° nato skupno kosilo ter razglasitev rezultatov.Ob tej priložnosti so športni ke Elkom in Iskre pozdravili.-predsedni ka KOS SOZD Elkom Milan Mikloš in SOZD Iskra Janez Kem,kot tudi pred Cvetka Peterka iz Iskre Commerce je okrepila našo kegljaško ekipo, toda končni obračun je le pokazal „izgu' bo“ Iskre zd 16 kegljev. sednik sindikata DO Avtoelektrika Zm3 go Lasič. Gostje so domačinom v spo min na srečanje poklonili lepo kristal no vazo,domačini pa športnikom iz Elkoma najnovejšo knjigo, o Novi Go rici. -JC- E s n o n u P v b lj P P u Plodno delo organizatorjev rekreacije Na delovnem seminarju organizatorjev rekreacije, ki se je v Murski Soboti začel v petek, 12. 10. in končal v nedeljo v popoldanskem času, so sodelovali tudi 4 organizatorji rekreacije v Iskri. Seminar so organizirali in pripravili delavci na področju telesne kulture iz Murske Sobote zelo vzorno, za kar jim gre vsa pohvala. Vseh udeležencev je bilo 94; povečini so bili to organizatorji rekreacije iz delovnih organizacij. Predavanja so obravnavala rekreacijo v delovnih organizacijah. Tako je ing. Herman Berčič predaval o športno rekreativnih tekmovanjih, kot sestavnem in neločljivem delu športnorekreativne dejavnosti delovnih ljudi, prof. Boris Sila o smotrih tekmovanj na področju športne rekreacije, Vili Tekavec o organizaciji in izvedbi šport-norekreativnih tekmovanj v neposredni praksi, Martin Havli o sistemu športno-rekreativnih tekmovanj v organizacijah združenega dela, Franc Dobre Izbrana in prilagojena pravila športno rekreativnih tekmovanj, Igor Malič o analizi športno-rekreativnih tekmovanj, Jože Drobnič o priznanjih in nagradah na področju šport-norekreativnih tekmovanj, Vlado Žorž o sindikatih, rekreaciji in sklepih kongresov sindikatov. Sama razprava na seminarju je bila zelo plodna in konkretna, saj rekreacijo še vedno delimo na bogate in revne. Slišati je bilo, da je rekreacija ponekod še vedno pastorka za delavce, na račun vodstvenih struktur in, da si še danes nasprotujejo sklepi kongresov o nuji rekreacije delavcev. Končno bo treba tudi urediti status organizatorjev rekreacije v delovnih organizacijah in za delavce, ki poleg rednega dela vodijo še športno rekreacijo, za kar porabijo ogromno svojega prostega časa, so pa zato največkrat še oškodovani pri osebnem dohodku, namesto, da bi bili za to nagrajeni. Tudi pogoji za rekreacijo so še vedno v delovnih organizacijah minimalni. Lep primer je navedel organizator rekreacije iz tovarne Murab ogledu njihovih rekreacijskih objektov v okviru tovarniških objektov. Za čas izgradnje tovarniških objektov vodstvo ni imelo nobenega posluha za izgradno rekreacijskih objektov. Čas je prinesel svoje in dotičnih nasprotni- kov ni več v tovarni. Prišli so novi z željo-da delavcu ponudijo čim več, ne samo delo za strojem, ampak tudi boljše počutje v | krogu tovarne in rezultat je viden. O tem, ^ kar že imajo delavci tovarne Mura, Iskraš* še sanjati ne moremo, saj takih rekreacij- { skih objektov najbrž še ne bomo tako t kmalu imeli. « V okviru tovarne Mura imajo: lep0 ^ urejen park z zelenicami in okrasnim grd11-čjem, lepo speljane asfaltirane steze, dv6 s igrališči za rokomet, igrišče za košarko, c posebej za odbojko in za tenis. Vsa igrišča c so asfaltirana in dobro opremljena. V j je pa še velika športna dvorana za rekreacij0 v zimskem času, imajo pa tudi lepo urejeno strelišče, klubski prostor za igranje šaha, v S vitrinah pa priznanja z dosežkov na podro- t čju rekreacije. Uredili so si tudi okrepčeval' ^ nico, v kateri pa so razveseljive še celo cene ^ brezalkoholnih pijač, ki so od 2,50 din do 2,80 din in res turška kava stane 2,— din. c Na samem seminarju je bilo veliko prl' ( pomb na račun razsipništva in na račun ^ afirmacije posameznih delovnih organizacij, pri čemer se za reklame trošijo ogromne V finančna sredstva in organizacije s tern ( prodajajo svoje ime. Pri tem je bilo slišat' j pripombo tudi zaradi Iskre Olimpije. Sicer ^ pa je bila na seminarju Iskra pohvaljena na račun tega, da imamo najbolj organizirano C športno rekreacijo in, da s prav skromnim' i sredstvi zajemamo zelo širok krog udeležen- j cev na naših športnih igrah. To oblik0 ^ rekreacije sindikati vedno zagovarjajo in \° bodo vedno podpirali in zagovarjali. ! Te laskave besede od strani razpravlja'' c cev na seminarju o Iskri pa nas obvezujejo, t da še bolj krepko zavihamo rokave in vklju' čimo še vse ostale delavce v športno rekreacijo, na vseh področjih tako, da bo Iskra še t naprej za vzor vsem ostalim in, da bo vedno prva na področju športne rekreacije. , Ne bi škodovalo, če bi se načrtovalci 10 | projektanti Iskre pri projektiranju tovarniških objektov spomnili, da tovarne brez ^ rekreacijskih objektov ne bi smele biti, sal ^ ni dovolj delavcu ponuditi samo delo-Treba mu je omogočiti, da kaj stori svoje zdravje, zadovoljstvo in sprostitev od C dnevih skrbi in duševne napetosti. S Tu še ni vse zamujeno in marsikaj bi ^ , lahko nadoknadili; prav gotovo bi marsikje našli za to prostor, npr.: v Stegnah, na Laborah, ali še kje drugje tudi za rekreacij0 t delavcev. ( -VT-