If263360 Letošnji osmi marec je bil tudi uvod v mednarodno leto žensk, ki ga je generalna skupščina OZN proglasila, da države temeljito proučijo položaj žensk ter jim dajo iste pravice, kot jih imajo moški. To misel bi lahko pri nas istovetili s skrbjo za uresničitev otroškega varstva, družbene prehrane, delovnih pogojev in sploh položaja žensk v našem družbenem in političnem življenju. Smo jim v resnici dali mesto kot ga imajo moški? Tudi naša proslava v kolektivu naj bi bila odsev skrbi za ta in druga vprašanja,; odsev pozornosti, ki jo posvečajo samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in vodstvo podjetja, ki ga opravljajo ženske, ki je pomembno in veliko! Pozornost je bila letos namenjena 209 ženskam, članicam naše delovne skupnosti. Izražena je bila v številnih in iskrenih čestitkah, v šopkih rož, na proslavi in izročitvi darilnih bonov. Želimo, da bi ta šopek, vsebina osmega marca, nikoli ne uvenel, da bi cvetel vse dni v letu! izjema so hvalile . . . bile tovarišice, ki so igranje zelo po- in sledila je "borba" za pridobitev darilnih bonov, kjer je šlo vse prepočasi . . . > . v, %- - y ih® i tih«-vi - esiiŠčL,:' W j* .j L f liSii Godba na pihala iz Medvod je na tovarniškem dvorišču naredila pravo praznično vzdušje - predvsem za moške člane kolektiva .. . COLORJEVE INFORMACIJE - posebna izdaja (35), leto IV, marec 1975. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode vsak mesec v nakladi 700 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franci Rozman (glavni in odgovorni urednik), dipl. arh. Janina Ferjančič, ing. Rihard Pevec, Anica Keber in Alojz Izlakar. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: Partizanska knjiga, Ljubljana. OB 8. MARCU - DNEVU ŽENSK Za nami je praznik 8. marec, mednarodni dan žensk. Čeprav je minil približno tako kot prejšnja leta, je bil vendarle drugačen, predvsem po vsebini! Bil je pristnejši, bolj ženski, slavnejši. Praznik, ki spodbuja k razmišljanju o položaju žensk. V družbi, v delovni organizaciji, v krajevni skupnosti, doma ... Koliko vprašanj in nič koliko problemov. Precej še nerešenih! ! ! i medtem so tovarišicam pripenjali nageljne predsednik IO OSO Izidor Traven je v krajšem nagovoru orisal pomen praznika - 8. marca . . BS kulturni program so izvajali učenci osnovne šole Franca Bukovca iz Preske, ki so zapeli tudi "Dan ljubezni" . . . tovarišice so izvajalce po vsaki točki nagradile z dolgotrajnim ploskanjem, orosile pa so se tudi prenekate-re oči .. . Foto: Franci Rozman OB OSMEM MARCU Ob dnevu žensk je kegljaški klub "Jana" iz Medvod pripravil pokalno tekmovanje, katerega so se udeležile tudi naše kegljavke. Zasedle so četrto mesto. Pepca Lazič prejema diplomo .. . Dekleta so dejala: važno je sodelovati (in zares so opravile samo to dolžnost!!!) ZA 30 LETNICO PRAZNOVANJA NAŠIH ŽENA V mislih pred vami je zdaj desetletje, že trideset let se vaš pravnik slavi, kaj naj bi dali več kakor cvetje, ljubezen v naših srcih do vas naj gori. Sonce naj toplo vas vedno ogreva, v ljubezni, veselju vas bodemo mi, srečno naprej še v desetletje, vaš praznik žena naj se vedno časti. Marija Gaber ŽELJE OB 8 . MARCU Ob 8. marcu - Dnevu žensk, smo hoteli od naših tovarišic zvedeti kar največ o njihovem počutju v našem delovnem kolektivu. Namen bi nam kmalu spodletel, saj je avtor zapisa že ob prihodu v novo tovarno zvedel, da smo moški hinavski, ker se le na ta dan spomnimo žensk. Toda v obratu mešalnice smo srečali tovarišice, ki so bile v polnem delovnem elanu in jih povprašali o njihovih željah ob njihovem prazniku: Tončka Hošpel, upravljalec polnilnega stroja: "Želim si manjši fizični obseg dela, polnilni stroj, ki bo z manj truda, oziroma delovne sile, več naredil. Osebno pa si želim čimprej pridobiti stanovanje in večje osebne dohodke, saj je draginja vse večja!" Pepca Jenko, upravljalec ribalnega stroja: "Želim, da bi se v našem obratu dobro razumeli, s čemer bodo tudi rezultati dela boljši. Malo sem nejevoljna, ker nam fantje niso hoteli zamenjati "šihta" ob našem prazniku; sicer pa sem zadovoljna tako doma kot na delovnem mestu." Marija Košir, administrator: "Želim, da bi se tudi v prihodnje tako dobro razumela s sodelavkami; rada hodim v službo. Žal vse preveč dela opravimo "peš" in želim, da bi se tudi administrativna dela modernizirala. Čeprav opravljamo ženske "dva šihta" z veseljem sprejemam odločitev o formiranju TOZD, saj bomo tako sadove našega dela v obratu mešalnice sami uživali, odločali o delitvi sredstev kakor tudi o osebnih dohodkih. Čaka nas odgovornejše delo, toda o rezultatih dela naših rok bomo sami odločali, in to je naša neodtujljiva pravica." b/ SPEKTRALNI POSTOPEK a/ POSTOPEK ENAKOSTI S pomočjo aditivnega ali substraktivnega mešanja več določenih, po svoji intenziteti doziranih barv proizvedemo razen preiskovalne barve še eno drugo. To mešanico tako dolgo spreminjamo, dokler se ne zdita mešalna barva in preiskovalna barva očesu enaki. Ne bom podrobneje opisovala različnih oblik aparaturnih pripomočkov, sam princip pa pojasnjuje slika 27. Auge * oko *u prvfende l j VergltiefnMdtr preiskovalna P^imtnjoioo bor ra. polje. Slika 27. Princip postopka enakosti s subtraktivnim barvnim mešanjem. Pri aditivnem mešanju reguliramo modro, rdečo in zeleno svetlobo posamezno tako, da dobimo ustrezno, pravilno mešano barvo. Pri subtraktivnem mešanju pa uporabljamo rumene, škrlatne in modrozelene filtre v različni optični gostoti tako, da dobimo pravilno mešano barvo. Novejše aparature imajo na razpolago več kot tri osnovne barve. Na ta način zmanjšamo individualne razlike pri ocenjevanju in nastavitev mešane barve je precej poenostavljena. Po nekajkratni vaji poteka barvna meritev na osnovi postopka enakosti sorazmerno hitro, samo da natančnost meritve ni izjemno velika, ne moremo popolnoma preprečiti individualnih postopanj med posameznimi opazovalci in tudi določena utrujenost očesa slabo vpliva pri izvajanju velikih serij meritev. Zato to metodo le še redko uporabljajo. To nas resnično lahko preseneča, saj sta ocenjevanje barve s človeškim očesom in specialna enakostna sodba osnovi za barvno metriko in postopek enakosti je za to najbolj neposredna oblika barvnih meritev. Vedeti pa moramo, da je človek zelo nerad stalno uporabljen kot merilni instrument in če ga k temu silimo, upada počasi njegova sposobnost izvajanja takih meritev s potrebno natančnostjo. Zaradi prej omenjenega vzroka sta se zato v praksi bolj uveljavili naslednji dve metodi barvnih meritev, ki.pa slonita na enkratni natančni umeritvi spektra s pomočjo velikega števila opazovalcev. Spektralni postopek je najbolj natančna metoda barvnih meritev, zahteva pa drago instrumentalno opremo, če jo hočemo izvajati brez prevelike uporabe časa. Barvna meritev po tem postopku poteka v dveh fazah: 1. Spektralna fotometrična meritev za posredovanje spektralne funkcije sevanja. 2. Računska ocena za posredovanje dejanskega barvno--merskega števila. Prvi del meritve je čista fizikalna meritev, ki pogostokrat poteka izven vidnega spektra, torej v infra-- rdečem ali ultra-vijoličnem delu spektra; drugi del pa obsega ocenjevanje po barvno vidni funkciji očesa. Po spektralnem postopku lahko merimo barve samo-svetilnih teles ali pa pigmentov. V glavnem so aparature prilagojene za določevanje pigmentov. Slika 28. Spektralno fotometrična barvna meritev. L - izvor svetlobe, M - monohromatov, Pr - vzorec St standard (bela), Z - fotocelica, V - ojačevalec, G - galvanometer. Slika 28 prikazuje princip spektralno fotometrične barvne meritve. Monohromator (beseda je grškega izvora in pomeni enobarvnega povzročitelja - t.j. res, saj je izstopno ozko območje spektralne svetlobe samo enobarvno). S pomočjo prizme ali mreže izreže vedno ozek pramen iz spektralno sestavljene svetlobe. Svetloba tega ozko omejenega spektralnega območja pade pri meritvi na vzorec in za primerjavo, po možnosti, idealno belo. Bela vso svetlobo odbije nazaj, vzorec pa vedno samo odbija en določen del spektralne svetlobe. Kako velik je delež odbite svetlobe, naj pokaže meritev svetlosti (fotometrija) po uspešni spektralni razstavi. V spektrofotometriji ne uporabljamo več meritve z očesom, temveč jo popolnoma izpodrine fotoelektrična metoda. S pomočjo fotocelic zlasti z močno občutljivimi sekundarnimi elektronskimi razmnoževale! pretvorimo svetlobo v električni tok in merimo njegovo jakost. Čisto sistematsko preidemo vidni del spektra in merimo v čisto določenih razdaljah (približno na vsakih 10 my) stopnjo remisije vzorca v primerjavi z belo. Slika 29 kaže primer takšne praktično dobljene remisijske krivulje. C 00 mp Slika 29. Remisijska krivulja za modro (indentična je s sliko 5 v prvem delu sestavka). Kakor sem že omenila, je kakovost vzorca odvisna od vrste barvne svetlobe in od remisije vzorca. Tako bi lahko dobljeno refleksijsko krivuljo pri vsaki valovni dolžini pomnožili z intenziteto vsakokrat uporabljene osvetlitve. V glavnem pa se pridržujemo določenih svetilnih vrst, tako imenovanih Norm svetlobna zvrst, kjer označujemo z A svetlobo svetilke, s C pa dnevno svetlobo. Neprosojne barve merimo primerjalno na belo, prosojne barve pa praviloma merimo tako, da pade pri ničelni meritvi monohromatska svetloba direktno na fotocelico, pri barvni meritvi pa po prehodu skozi vzorec (npr. obarvana folija). Če pa hočemo določiti barvne razstopine, moramo najprej razstopino napolniti v kiveto, da pa izključimo vpliv ki vete in razstopine, je priporočljivo izvesti ničelno meritev s kiveto in isto brezbarvno razstopino. Fizikalni del meritve neke barve je tako zaključen. Imeti pa moramo za vsako barvo barvno metrično karakteristiko v CIE sistemu. Dobimo jo z računsko operacijo. Omenili smo že, da moramo Norm spektralne vrednosti za valovno dolžino pomnožiti s vsakokratno funkcijo sevanja barve in te produkte sumiramo preko celotnega vidnega spektra. Ker pa dobimo funkcije sevanja barve vedno z množenjem funkcije sevanja Norm svetlobne vrste z vrednostmi remisije barve, moramo torej za vsako valovno dolžino med seboj množiti tri vrednosti. Ker sta znani funkcija sevanja Norm svetlobne zvrsti in Norm spektralna vrednost (sta določeni), je priporočljivo, da ju združimo. Te vrednosti potem imenujemo Norm spektralna vrednost za Norm svetlobno zvrst A ali za Norm svetlobno zvrst C. Ne moremo pa se izogniti množenju z vrednostmi remisije vzorca in sumiranju teh produktov. Izračun je precej suhoparen, vendar s primernimi računalniki, ki sodijo v modernih laboratorijih k vsakodnevnemu orodju, dokaj lahko izvedljiv. Podrobneje si oglejmo tak izračun s težinskimi koordinatami. Kot primer vzamemo modro barvo, katere remisijsko krivuljo prikazuje slika 29. Tabela 1 prikazuje vrednosti remisije R te barve v odvisnosti od valovne dolžine. S pomočjo Norm spektralnih vrednosti x ( ), y ( ) in "ž ( ) za Norm svetlobno zvrst C tvorimo produkte R . X ( ), R . y ( ) in R . ž ( ), ki so prav tako navedeni v tabeli 1. Te prodikte seštevamo vsakokrat preko celotnega spektra in dobimo sledeče Norm barvne vrednosti: X = 15,05 Y = 15,47 Z = 53,89 Norm barvne deleže pa izračunamo že po poznanih enačbah: x = xTYTŽ = °- 1783 y = xTY+ z = °’1833 z = x + y + z = °- 6384 Na splošno podani valenčno metrični podatki za našo modro barvo so: x = 0,1783 y = 0,1833 in Y = 15,47 za Norm svetlobno zvrst C. Tabela 1: Barvno metrični podatki za modro barvo po težinsko koordinatni metodi za normsve-tlobno zvrst C. Wellenl&nge = valovna dolžina (nadaljevanje v naslednji številki) TEHNOLOGIJA PREMAZNIH SREDSTEV 54 ING. MARJETA BAŠ (nadaljevanje iz prejšnje številke) Dosegli pa smo, da je v vsaki ravnini svetlosti barva po občuteni meri razporejena v istih razdaljah in da imajo tudi v različnih ravninah svetlosti stopnje nasičenosti ali pa pri isti nasičenosti stopnje barvnega tona še vedno približno isto veličino. Vendar pa je opazna neka določena samovolja, namreč razporediti vse barve z isto vrednostjo svetlosti v ravnini, ki pa leži navpično na sivo os. Tako npr. ne ocenimo po občuteni meri rumene čisto tako svetle in modre še zdaleč ne tako temne, kakor bi to naj veljalo glede na mesto Munsell sistemu. Blaulieti-Wel6 Razdelitev ene Value ravnine na žarke z isto Hue in s koncentričnimi Chroma krogi. Upoštevaj štetje bar vnega tona v nasprotni smeri urinega kazalca, tako imajo npr. v celem sektorju med 10Y in 10GY barve oznako barvnega tona GY. Niansirno komponento ved no najprej imenujemo npr. GY = greenish yellow; čim višje je število, tem močnejši je barvni ton. Munsell o v sistem označi barvo prvič z njenim barvnim tonom (Hue), drugič s svetlostjo (Value) in tretjič z nasičenostjo (Chroma). Medtem ko sta v DIN ^sistemu razporeditev barvnega tona in nasičenosti ne 'odvisni od svetlosti, pa imata v Munsellovem siste-'mu Hue- in Chroma- krivulji v vsaki Value- ravnini drugačen potek (glej sliko 25). Slika 23. Izrez Munsell barvnega telesa s konvencionalno oznako različnih Value- in Chroma- območij. 10 v Slika 25. Norm barvna tabela s krivuljami za Hue in Chroma v Value ravnini 5 (vrednost za svetlost = 19,8). Vsak žarek karakterizira določen barvni ton, vsaka zaključena krivulja (4, 8, 12, itd.) pa določeno stopnjo nasičenosti (primerjaj ukrivljene Hue linije z linijami v DIN 6164!). Izvedba Hue in Chroma je zato prav komplicirana; ustrezne T- in S- vrednosti v DIN sistemu so mnogo Slika 24. lažje dostopne. Sicer so Munsellove barve natančno premerili in s pomočjo tako dobljenih diagramov in tabel je brez večjih težav možno preračunavanje iz CIE sistema na Munsellov sistem in obratno. Najprej moramo za dobljene vrednosti po CIE sistemu v ustrezni tabeli poiskati pripadajoče Munsell Value vrednosti. Za obe najbližji celoštevilčni Value vrednosti vzamemo diagrame (npr. na sliki 21), kjer sta x, y koordinati CIE sistema v odnosu s Hue in C hroma podatki Munsell sistema. Tako dobljene vrednosti potem interpoliramo. IV. MAC ADAM sistem Uvedel je precej uporabno metodo določevanja barvnih diferenc, ki pa je popolnoma neodvisna od barvnih sistemov (po občuteni meri) kot DIN 6164 ali Munsell sistem. Mac Adam-a niso zanimale razčlenitve po občuteni meri celotnega barvnega prostora, temveč vedno le samo zelo majhna območja okoli določene točke barvnega telesa in tudi ne vprašanja opaznosti ali celo tolerantnosti barvnih diferenc, temveč mnogo bolj natančnost nastavitve oz. območje sevanja, ki ga dobimo takrat, ko poskuša določen opazovalec s pomočjo aditivnega mešanja primarnih barv ponoviti predloženo barvo. Območja sevanja so podana z elipsami različnih velikosti, oblik in orientacije. Slika 26 prikazuje Mac Adamove elipse v 10 kratni povečavi. Slika 26. Mac Adamove elipse 10 x povečane. Če je vprašanje, ali sploh lahko Mac Adamova prileganja uskladimo z intencijami, merjenje X-, Y- in Z- diference pa koreliramo z vizuelno občutenimi barvnimi diferencami smatramo za rešeno, potem naprej postopamo kot sledi: Barvno tabelo razdelimo na majhna delna območja in jih tako dolgo pačimo, dokler ne dobimo iz elips enako velikih krogov. To dosežemo ali grafično ali računsko s pomočjo Mac Adamovega g-koeficienta elips. Poznanih je več načinov grafične poti, ki so se je posluževali različni znanstveniki. Vedno bolj pa se uveljavljajo elektronski računalniki za izračunavanje izkoristka barvno metričnih meritev in potiskajo zaradi velike porabe časa in negotovosti grafične postopke vedno bolj v ozadje. Bilo bi mnogo preobširno, če bi se v tem sestavku ukvarjali še z drugimi barvnimi sistemi, ki so se uveljavili v določenih deželah ali na posebnih znanstvenih področjih. Videti je, da zaenkrat ne moremo pričakovati, da se bodo vsi odločili za po občuteni meri in po istih razdaljah enoten barvni sistem. Vsi navedeni sistemi pa so le dovolj razsežni, da lahko podamo in poiščemo za željeno barvno nianso ustrezni vzorec. Če pa hočemo obratno, določiti neko barvo, žal spoznamo, da je stopnjevanje pregrobo in da je lahko interpolacija še nepopolna. Nadalje tudi večkrat ne moremo najti v teh atlantah nasičenih barv, ker ni bilo možno napraviti za močno nasičene barve dovolj čistih in enakomernih vzorcev. Zato nikakor ne moremo obiti barvnih meritev, če hočemo točnej-še in objektivnejše določanje neke barve. METODE BARVNIH MERITEV V prejšnjem poglavju omenjene metode samoprimerja-ve s celo vrsto podanih barv ne moremo označiti kot barvno meritev, temveč kot zgolj barvno uvrščanje. Pri dejanskih barvno metričnih postopkih pa v glavnem razlikujemo tri principielno različne postopke: a/ postopek enakosti b/ spektralni postopek c/ triobmočni postopek Razen navedenih postopkov je še cela vrsta poenostavljenih načinov, ki se sicer uporabljajo za reševanje določenih tehniških nalog, - niso pa vsesplošno veljavni, niti dovolj ekzaktni, da bi zaslužili naziv barvno me-ritveni postopek. Oglejmo pa si podrobneje tri ekzakt-ne metode: Minka Jenko, odprema gotovih izdelkov: "Želim, da bi čimprej začeli z graditvijo novega skladišča gotovih izdelkov, saj morajo naši delavci ročno nakladati gotove izdelke za prevoz v Medvode. Do takrat pa moramo modernizirati nakladanje in razkladanje, da bo delo čim lažje in tako neškodljivo našemu zdravju. V tovarni sem že 20 let ter sem že kar precej utrujena, zato bi bilo zaželjeno, da bi nam priznali pokojnino že po 30-ih letih. 11 Zapisoval je: Franci Rozman SESTANKI SO LAHKO DRAGI Ustavne spremembe oziroma ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela zahtevajo bolj razgibano družbeno dejavnost v bazi naše družbe. To je nedvomno resnica, ki bi jo lahko povedali tudi takole: sestanki vseh zaposlenih v TOZD so potrebni in pogosti. Ker pa je pri nas (žal) še vedno tako, da veliko ljudi sestankov sploh ne zna voditi, so največkrat ti sestanki tudi precej dolgi. Gospodarski položaj naših podjetij je težaven, inflacija pa tudi nikomur ne prizanaša. In v razmerah, ko je vsak dinar še kako dobrodošel, se je seveda zelo težko odločiti za sklic sestanka med delovnim časom. Kljub tej težavni odločitvi pa se TOZD žal največkrat morajo odločiti Ne smemo namreč pozabiti, da se veliko delavcev vsak dan vozi in so vezani na javna prometna sredstva in da (kar pa je še večji problem) je veliko delavcev, ki bi jih lahko uvrstili v tako imenovani "razred polproletariata". Doma ima zemljo in (to dokazujejo izkušnje) po končanem "šihtu" ga je skoraj nemogoče zadržati - mora pač domov, da nakrmi kravo, prašiče . . . V eni izmed delovnih organizacij so izračunali da jih stane 3-urni sestanek zaposlenih kar 400 tisoč dinarjev: To je torej "ekonomska cena samoupravljanja v bazi". Logičen sklep tega izračuna je - sestanki ne smejo iti na račun delovnega časa. Toda glede na to, kar je že uvodoma zapisano, je takšen sklep skoraj nemogoče tudi izpeljati. Sestanki morajo biti, zaradi njih pa tudi ne smemo metati skozi okno težkih milijonov. Ponekod so se že dogovorili, da bodo delali eno prosto soboto zajto, da bodo lahko sestanke—^kli-cevali med delovnim časom. Toda proste sobote smo komaj izborili ... RACIONALIZACIJA PRETOKA BLAGA -ZMANJŠANJE TRANSPORTNIH STROŠKOV Racionalizacija transporta je problematika, s katero se vse češče srečujemo. Gre za pomembno vprašanje, saj so znani-.podatki, da nastajajo velikanske izgube zaradi neracionalnega pretoka blaga. V primeru, da bi uresničili program racionalizacije pretoka blaga, ki ga je slovensko gospodarstvo že sprejelo, bi bili stroški globalnega pretoka blaga lahko približno za '30% nižji. Z ustrezno organizacijo dela in mehari!za"cijo bi današnji fond delovnega časa zadoščal še za naslednjih deset let, kar torej pomeni, da ne bi bilo treba zaposlovati novih .delavcev. Za zaposlitev novega delavca pa potrebujemo okoli 700 tisoč dinarjev dodatnih vlaganj. Z analizo je bilo ugotovljeno, da je bilo leta 1972 v družbenem sektorju slovenskega gospodarstva popolnoma ali pa delno v vseh dejavnostih globalnega pretoka blaga angažiranih 72% vseh zaposlenih, oziroma 426 tisoč delavčev, od tega približno 80% nekvalificiranih. Nadalje je ugotovljeno, da je v slovenskem gospodarstvu zelo velika masa neaktivnega kapitala. Po ocenah je bil družbeni proizvod v slovenskem gospodarstvu (cca 40 milijard dinarjev leta 1972) zaradi neracionalnega in neučinkovitega pretoka blaga približno 30 dni neaktiven. Nadalje ocenjujejo, da se blago v pretoku skladišči na približno 3.000 mestih, in sicer v glavnem v neustreznih prostorih in na nesodoben način. Zaradi te nesodobnosti znašajo v slovenskem gospodarstvu stroški tako imenovanega prvega skladiščenja do 15% dobička, pri petmesečnem skladiščenju pa že presegajo povprečni dobiček. Pereč je tudi problem zaščite blaga. Pri sedanjem, pretežno ročnem manipuliranju prihaja do zelo visokih poškodb blaga - pri blagu v vrečah celo do 15% razsipa. V slovenskem gospodarstvu manipuliramo s približno 1,2 milijona vreč in paketov, in to 4 do 11 -krat. Število manipulacij tri bilo z ustrezno mehanizacijo (paletizacija, uporaba kontejnerjev itd.), bilo možno zmanjšati za približno 9-krat. Izredno veliko je tudi poškodb pri delu, kar pa ni čudno, saj s približno 60% blaga manipuliramo ročno. Zanimive so ugotovitve o informativnem sistemu, o materialni dokumentaciji o globalnem pretoku blaga. Tu nastajajo ogromni stroški. Slovensko gospodarstvo , uporablja za pretok blaga (interni pretok, skladiščenje, transport, zavarovanje, carina, banke itd. ) približno 1900 vrst dokumentov z okoli 2,5 milijardami kopij. Po ocenah je v Sloveniji za izpolnjevanje "tega papirja" angažirano okoli 60 tisoč delavcev, oziroma skoraj 10% - ti stroški pa imajo še tendenco naraščanja. Strokovnjaki vse pogosto trdijo, da bi te stroške materialne dokumentacije lahko zmanjšali do 30%. In rešitev? Slovenski prostor bo treba čimprej opremiti z omrežjem sodobnih činiteljev prostorske racionalizacije -to so vozlišča, terminali, avtoparki, prometne cone, distribucijski centri. Zagotoviti je torej treba pogoje za racionalnejši transport. Racionalizacija pretoka blaga je nujnost, ki vodi k zmanjšanju stroškovne inflacije, obenem pa dviguje konkurenčno sposobnost našega gospodarstva. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA PRIPOROČA Založba Mladinska knjiga iz Ljubljane priporoča, da se odločite za smotrn programski nakup knjig. Po dogovoru z vodstvom naše sindikalne organizacije bo njihov zastopnik redno prihajal v našo delovno organizacijo 3-4 krat letno. V jedilnici v starem in novem obratu bo pripravil razstavo, oziroma ogled knjig, ki bodo kupcem takoj na voljo, Odplačevati pa jih bo treba v treh obrokih in to v odtegljajih od osebnih dohodkov. Pred vsakim obiskom, oziroma akcijo bo založba Mladinska knjiga seznanila člane delovne skupnosti s programom. V kolikor bo zanimanje za nakup knjig in bo kolektivni nakup knjig presegel stari milijon dinarjev, bodo posamezni kupci deležni 10% popusta. V začetku aprila bo prva takšna akcija, zato vas v kratkem seznanjamo s programom: I Nadaljevanje zbirke "Ti vražji fantje", in sicer knjige: Samuraj, Bojevali so se za nebo, SOS za 747. Cena kompleta je 380 dinarjev. II Ljudski zdravnik, cena 230 dinarjev. III Beseda sodobnih jugoslovanskih avtorjev (proza, poezija, dra.atika, esejistika). V nekaj letih bo v zbirki izšlo 45 do 50 izvirnih dragocenih del, v vsaki knjigi bo pisateljeva fotografija ter zgoščena študija o njegovem življenju in delu. Vse knjige bodo, podobno kot pri zbirki Naša beseda, po opremi in formatu docela enake. Vezane bodo v umetno usnje v temnozeleni barvi, natisnjene pa bodo na izbranem Samoa papirju. Besedilo na naslovni platnici vsake knjige bo vtisnjeno z zlato folijo v umetno usnje. Zbirka bo imela veliko umetniško vrednost. Takšne zbirke na Slovenskem še nismo imeli. Zbirka bo zaokrožena in smotrna dopolnitev nadvse uspešne knjižne zbirke Naša beseda. V prvem letniku, ki bo izšel v tem letu, bo izšlo 13 knjig: SPOMLADI 1975 izide 7 prvih knjig: SEDMINA - Beno Župančič SKURNE ŠTORIJE.-, Janko Messner PESMI - A. Vodnik, C. Vipotnik, J. Udovič TRAVNIŠKA KRONIKA I. in II. del - Ivo Andrič KIKLOP I. in II. del - Ranko Marinkovič JESENI 1975 izide novih 6 knjig: SVETI PAVEL, DIM - Pavle Zidar DRAME - D. Smole, P. Kozak, G. Strniša NA ROBU PAMETI - Miroslav Krleža BOLEČINA IN BES - Slavko Janevski Cena kompleta I. letnika je 1.080 dinarjev, polovica pa 540 dinarjev. Za vse podrobnejše informacije se obračajte na tov. Anico Petaci v razvojnem oddelku, telefon 43. ZDRAVNKOV NE DOBIJO V prostorih krajevne skupnosti Medvode je bilo v sredo, 12. marca posvetovanje odgovornih predstavnikov Zdravstvenega doma Ljubljana ter predstavnikov delovnih organizacij z območja krajevne skupnosti Medvode o vprašanjih izvajanja zdravstvenega varstva občanov v okolišu zdravstvene enote Medvode. Po ogledu prostorov v zdravstveni enoti Medvode je bilo ugotovljeno, da je zgradba potrebna takojšnje sanacije ter da je potrebno takoj nakupiti potrebno opremo za nemoteno delo v ordinacijah. Posebno težavo predstavlja fluktuacija zdravnikov, saj trenutno ordini-ra le en zdravnik splošne prakse, na razpisana mesta pa ni prijav. Problem bodo skušali urediti s stanovanji ter izboljšavi delovnih pogojev. Obenem bodo pripravili načrte za graditev nove zdravstvene enote, v okviru krajevne skupnosti pa bodo imenovali svet varovancev, ki naj bi v bodoče urejal vprašanja zdravstvenega varstva v okviru zdravstvenega doma Ljubljana. Ker medvoška industrija zaposluje okoli 4 tisoč delavcev, bodo skušali še letos ustanoviti obratno ambulanto kot delovno enoto dispanzerja medicine dela v eni medvoških delovnih organizacij. Kemična industrija zahteva posebno varstvo delavcev, kjer ne gre le za samo zdravljenje, temveč sistematične zdravniške preglede in raziskovalno dejavnost. Ob koncu je bilo podano pojasnilo, da zaradi kadrovskih težav ponovna uvedba nočne dežurne službe v Medvodah ni možna ter bodo občani v primeru potrebe zdravniško pomoč dobili v zdravstvenem domu Šiška. ŠEST LET ZADETKOV POLNO V soboto, 1. marca 1975., so se na občnem zboru zbrali člani naše strelske družine. Po otvoritvi in nagovoru predsednika strelske družine Ivana Smoliča ter izvolitvi delovnih teles je sledilo poročilo upravnega odbora. Predvsem je bilo poudarjeno, da je bila družina, ki šteje 35 članov, zelo aktivna in dosegla lepe rezultate na tekmovanjih, ki so v letu 1974 bili do sedaj najboljši. V začetku leta je bilo vzorno organizirano pionirsko tekmovanje v osnovni šoli Franca Bukovca v Preski, katerega so se množično udeležili. Najboljšim pionirjem - strelcem so bila podeljena praktična darila. Na pikniku je bilo organi-.zirano tekmovanje za vse člane našega kolektiva, za- nimanje je preseglo vsa pričakovanja. Poudariti je treba tudi udeležbo na proslavah krajevnega značaja in tudi v občinskem merilu. Strelci so se udeleževali tudi strelskih tekmovanj v občinskem merilu s polavtomatsko puško in s pištolo - avtomatom. Izvedeno je bilo tudi bojno streljanje, predvsem zaradi preizkušnje orožja. Na tekmovanju barvarjev v Samoboru smo zasedli drugo mesto, enako tudi na I. športnih igrah Polikema. Sodelujemo tudi v občinski ligi, kjer so težave, saj naši strelci delajo v treh izmenah in je ekipo težko sestaviti. V letu 1974 je bila v Medvodah obnovljena strelska družina "Barle Ambrož", ki pa do sedaj še ni zaživela in ji bo treba pomagati iz začetnih težav. Naše težnje, da bi podobne strelske družine organizirali tudi v ostalih medvoških delovnih kolektivih, so ostale brez uspeha. Ob tem velja zahvala naši osnovni sindikalni organizaciji in športnemu društvu za pomoč, enako tudi občinski strelski zvezi, s pomočjo vseh smo uspeli nakupiti potrebno opremo in materiale. V razpravi je najprej sodeloval Rudi Vidergar, predsednik občinske strelske zveze Ljubljana-Šiška. Poudaril je pomen poslanstva, ki ga opravlja strelska družina ter predlagal, da mora strelska družina ostati samostojna ali v okviru športnega društva, ali kot sekcija novoustanovljene družine "Barle Ambrož". Obenem je predlagal naj družina pobira vsaj minimalno članarino. Najbolj pereče je vprašanje strelišča. Predvidena novogradnja v Goričanah nima urejenega vprašanja lastništva. Že pred leti je bilo dogovorjeno, da je strelišče nujno, v vojašnici "Borisa Kidriča" so izdelali načrte, toda zataknilo se je pri denarju. Podana je bila zahteva, da se apelira na krajevno skupnost in na vse ostale organizacije, kot so SD, LD in ZVRS, ki naj bi vplivali pri odgovornih, da se prične z graditvijo, saj je denar že zagotovljen. Poseben pomen predstavlja za družino sodelovanje z mladino. Tudi v tekočem letu bo potrebno organizirati tekmovanje v osnovni šoli Franca Bukovca v Preski, s tem da bo treba pritegniti tudi dekleta. V nadaljevanju so izvolili nov upravni odbor v sestavi: Marjan Hribernik - predsednik Minka Rot - tajnik Janez Šetina - blagajnik Franci Krelj - orožar Stane Krelj - član Ivan Smolič - član Izidor Traven - član in nadzorni odbor v sestavi: Miro Zidar - predsednik Janez Svoljšak - član Jožfe Gostič - član Novoizvoljeni predsednik upravnega odbora Marjan Hribernik se je zahvalil za zaupanje in obljubil, da se bo prizadeval za uspešno delo strelske družine, za doseganje dobrih rezultatov in sodelovanja. Predlagal je, da bi se strelci letos udeležili naslednjih tekmovanj: Marec: Maj: J unij: Oktober: November: December: Občinsko tekmovanje za zlato puščico Tekmovanje v počastitev Dneva mladosti in športne igre barvarjev Jugoslavije Občinsko tekmovanje z vojaško puško Občinsko tekmovanje, športne igre Polikema Tekmovanje v počastitev Dneva republike Tekmovanje za Dan JLA NOVO VODSTVO AKTIVA MLADIH DELAVCEV COLOR MEDVOD Po preteku mandata vodstva Aktiva mladih delavcev, smo na sestanku, dne 6. marca, ki je bil v jedilnici v Medvodah, izvolili novo vodstvo in sicer: Miloš BUKOVEC - predsednik Janez ŠTRUKELJ - sekretar Jernej MERJASEC - blagajnik Člani predsedstva: Zvone POLENŠEK Srečko KOBAL Anica KEBER Janez BARLE Marija STAJER Marija GVARDJANČIČ Andrej ka PODAKAR Marija STRASNER Anton KRAŠEVEC Želimo, da bi novo vodstvo Aktiva mladih delavcev doseglo tiste delovne uspehe, ki so si jih z programom dela, zastavili. OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA V soboto, dne 22. februarja, so se v sejni sobi zbrali člani IG D Color Medvode na rednem letnem občnem zboru. Občni zbor je otvoril predsednik IGD Jože Gortnar, dipl. ing., pozdravil vse navzoče, med katerimi so bili tudi predstavnik občinske gasilske zveze, predstavnik mestne gasilske zveze ter zastopniki V nadaljevanju je predsednik IG D prebral poročilo upravnega odbora društva ter poudaril, da je ena glavnih nalog v preteklem letu bila poživitev delovanja društva. Pregledali so seznam članstva in narejen načrt za izpopolnjevanje aktivnih in rezervnih članov. Za razliko od prejšnjih let, ko smo imeli le tri desetine, smo v preteklem letu vadili s petimi desetinami, ki so imele skupno nad 40 vaj. K temu je pripomogel sklep DS, da so vsi delavci, ki so opravili izpit za gasilca stimulirani z enoodstotnim povečanjem OD, v kolikor redno obiskujejo vaje njihove desetine. Razveseljivo je dejstvo, da se v društvo vključujejo v precejšnji meri mladi in predvsem novi delavci. Istočasno je potekalo izobraževanje članstva ter so najbolj aktivni in prizadevni med njimi opravili enotedenski seminar v naši poklicni enoti. Tečaj za izprašane gasilce bo obiskovalo okrog 30 delavcev, s čemer bomo dobili v naše vrste nove člane. V tednu požarne varnosti smo organizirali gasilsko vajo za vse člane kolektiva in prikazali tehniko gašenja z vsemi razpoložljivimi gasilskimi sredstvi. 26 gasilcev si je ogledalo razstavo gasilske opreme v avstrijskem mestu Ried, kar je bil tudi del strokovnega usposabljanja. Tudi pri požarih v podjetju in izven njega so se gasilci dobro izkazali. Od notranjih požarov bi omenili le požar v kuhinji lakov, kjer je naša gasilska enota skupaj s prostovoljnimi desetinami pokazala precej izurjenosti in znanja in preprečila večjo katastrofo. Tudi tekmovalna ekipa nas je na 7. športnih igrah barvarjev Jugoslavije častno zastopala, saj je osvojila prvo mesto. V nadaljevanju občnega zbora je bilo postavljeno vprašanje nakupa avto-cisterne, ki naj bi jo kupili s skupnimi močmi vsega medvoškega področja. Omenjen je bil tudi problem radiozvez, ki so v primeru požarov, zelo pomembne. Govora je .bilo tudi o problemu lažnih alarmov in o načinu odprave le-teh z doslednostjo, redom in delovno disciplino. Po končani razpravi je bil sprejet predlog novega upravnega odbora IG D Color, in sicer: Avgust Sešek - poveljnik Janko Tribušon Rihard Pevec, varn. ing. - tajnik Vera Mesesnel - blagajnik Franc Petek, dipl. ing. Franc Rozman (kuhinja) Jože Gortnar, dipl. ing. Anton Mihovec Pavel Jerina Ivan Kušar Jože Gostič Lojze Muren Jože Mežnarič Pavle Valant - predsednik Marjan Kerže, ing. Anton Mihovec, Stane Vilar, Alojz Jenko, Ivan Sedej, Viktor Velkavrh, Franc Peterlin, Štefan Zavašnik, Dane Belec, Rudi Vrbovšek, Karel Frahm, Edi Mrak; za 10-letno sodelovanje: Franc Petek, dipl. ing. , Rihard Pevec, varn. ing., Jože Meznarič, Osman Halkič, Ivan Magdalenič, Avgust Hernec, Jože Horvat, Ivan Lovrenčec, Ivan Klobasa, Franc Sušnik, Pavel Jerina, Franc Eržen, Franc Krelj, Ferdinand Stenovec, Boris Lazič, Miro Kovačec, Oton Bačnik, Janez Svoljšak, Marko Ažman, Jože Barber; diplome za napredovanje v gasilca I, so prejeli: Pavle Kavčič, Stane Vilar, Franc Juvan, Alojz Jenko, Ivan Sedej, Franc Peterlin, Franc Smolič, Andrej Jenko, Stane Krmelj, Jože Krmelj, Viktor Velkavrh, Jože Mežnarič, Ivan Magdalenič, Ivan Lovrenčec, Franc Eržen, Jože Muren, Alojz Hodnik, Peter Mravlje, Franc Jamnik, Janez Svoljšak, Boris Lazič, Edi Mrak, Marko Ažman, Franc Petek, dipl. ing. in Jože Barber. Ob koncu občnega zbora so bili sprejeti naslednji sklepi in priporočila: 1. Zaključki razprave in podanih poročil obvezujejo novi upravni odbor za delo v letu 1975. 2. Naloga novega upravnega odbora je spremljanje uresničevanja načrtov za izboljšanje vodnih in elektro razmer na medvoškem področju. 3. Nakup univerzalnega gasilskega avtomobila-cisterne za medvoški industrijski bazen v skupni akciji. 4. Povezava vseh gasilskih društev z radiozvezami po enotnem sistemu, ki bo izdelan s strani mestne gasilske zveze. 5. Realizacija plana nabave gasilske opreme, programa izobraževanja ter plana stroškov. 6. Upravni odbor naj podvzame potrebne ukrepe za zmanjšanje števila lažnih alarmov. RAZDELITEV SREDSTEV ZA STANOVANJ -SKO IZGRADNJO Delavski svet je na 17. seji sprejel sklep, da predlaga zboru delovnih ljudi v potrditev naslednji predlog razdelitve sredstev za stanovanjsko graditev za leto 1975. Nadzorni odbor: Ivan Hafner, dipl. ing. - predsednik Andrej Jenko Karel Črnko Sledila je podelitev priznanj in značk, katere so prejeli: za 30-letno sodelovanje: Jože Jenko, Franc Rozman, Pavle Kavčič, Franc Juvan, Jože Rebolj st., Franc Smolič; A/ VIRI SREDSTEV 1. Stanje dne 1.1.1975 2. Vračila koristnikov kreditov 3. Ocena od izplačil OD po planu 37.836.000.- - od tega je 6% 2.270. 160,- in 45% za stanovanjsko izgradnjo 4. Kredit LB o vročenih sredstev z možnostjo koriščenja od 1.5. 1975 dalje 471.088. - din 250. 000. - din 1. 021. 570. - din 700.000.- din 5. Neporabljeni kredit LB od vro- čenih sredstev v letu 1973 612.500.- din 6. Za stanovanjsko izgradnjo iz sklada skupne porabe za uro-čitev pri LB 250.000.- din Vsega viri 3.305. 158. - din B/ PORABLJENO 3. 1. Odplačila kreditov: a/ glavnice 529.568.- 4. b/ obresti 60.266,- 599.834,- c/ ocena za 5. zadnjih kredit 85. 230. - 85. 230. - 685.064.- din 2. Za stanovanjsko izgradnjo: a/ posojilo Dekorativni Ljubljana 100.000,- din b/ za individualno graditev c/ rezervirano za graditev 512.500.- din 6 najemnih stanovanj 700. 000. - din d/ za vročitev pri LB 1. 307. 594.- din Vsega skupaj 3. 305.158.- din Na novo bomo sprejehiali v delovno organizacijo le delavce, ki imajo za opravljanje dela potrebne delovne izkušnje in voljo, da se z vso vnemo vključijo v našo delovno skupnost. Ne glede na sprejeti gospodarski načrt moramo doseči povečano storilnost. Še nadalje moramo skrbeti za izobraževanje delavcev na delovnih mestih. Posebno odgovornost moramo posvetiti gasilski vzgoji. Poiskati moramo vse možnosti nakupa osnovnih surovin po najnižjih cenah A grupe. V sodelovanju z bankami in poslovnimi partnerji je treba doseči optimalne pogoje financiranja in z iskanjem rešitev v samoupravnih sporazumih ter povezovanje interesov znotraj POLIKEM. S sodelovanjem prodaje, razvoja in proizvodnje naj bi dosegli ustrezen selekcionarni program, ki bi ga lahko v obdobju varčevanja krili tako z vidika financiranja surovin, nakupa le-teh, proizvodnje in prodaje. Poglobiti je treba izvozna prizadevanja z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju za leto 1975. ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1974 POTRJEN 8. Nujno je utrditi celotno organizacijo poslovanja podjetja z realizacijo organizacijskih predpisov, predvsem z dokončno ureditvijo receptur s šifriranjem, prevzemom in dostavo surovin, ureditvijo tehnoloških postopkov, ter uvedbo tromesečnih drsečih planov proizvodnje. 9. V predvidenem roku moramo dokončati investicijsko izgradnjo obrata sintetičnih smol. Na 17. seji delavskega sveta je tekla obravnava o zaključnem računu za leto 1974. V daljši razpravi, na osnovi pravočasne seznanitve z vsebino zaključnega računa, se je pokazalo, da imamo v podjetju premalo delovne sile, in da je dotok le-te iz ožje okolice premajhen. Večjo pozornost bo treba posvetiti modernizaciji proizvodnje, povečanju produktivnosti in iskanju notranjih rezerv. Večkrat operiramo tudi z netočnimi podatki, zelo pereča pa je tudi nabava rezervnih delov iz uvoza. Ugotovljeno je bilo, da so dejanske kapacitete v naši proizvodnji že zelo iztrošene ter da je za leto 1975 predviden le majhen odstotek nabave novih osnovnih sredstev, potrebna bo boljša organizacija in zamenjava dotrajanih osnovnih sredstev. S tem bodo ustvarjeni pogoji za doseganje večje vrednosti osebnega dohodka in dohodka in to ne le na račun zviševanja prodajnih cen gotovih izdelkov. Predvsem pa moramo zvišati produktivnost in delovno disciplino, kajti ne smemo pozabiti, da je delavec glavni faktor v procesu reprodukcije. Zaključni račun je pokazal, da smo gospodarsko leto 1974 zaključili uspešno, določeni rezultati so celo boljši od tistih, ki smo si jih zastavili z gospodarskim načrtom za leto 1974. Po dolgotrajni razpravi so člani delavskega sveta potrdili poslovno poročilo za leto 1974 in ga predlagali v dokončno potrditev zboru delovnih ljudi z naslednjimi zaključki: 1. S stimulativnim nagrajevanjem delavcev moramo doseči brezpogojno izvrševanje vseh delovnih zadolžitev z največjo disciplino in odgovornostjo vsakega posameznika, vsake službe, oddelka in sektorja. 10. Izdelati in dopolniti moramo tehnične in kvalitetne prevzemne pogoje za vse surovine, polizdelke in gotove izdelke ter opisati manjkajoče metode. 11. Glede na finančno situacijo in na devizne predpise je treba preurediti recepture za uporabo uvoznih surovin z domačimi. 12. Skupno s tehnološko pripravo dela moramo sedanje neprečiščene recepture popraviti hajkasneje do septembra letos. NAKRATKO STANOVANJA RAZDELJENA Na 16. seji delavskega sveta so člani sprejeli sklep, da se potrdi razdelitev stanovanj tako, da se glasi sklep odbora za medsebojna razmerja, sprejet na 22. seji, in sicer: 1. Trosobno stanovanje tov. Jelke Modic, Medvode 109 se dodeli tov. Janezu Šarc. ’ 2. Garsonijera tov. Vanje Matijevec se dodeli tov. Antoniji Hošpel. • 3-; -Strba-v MedvodaFTšt. 13 ("Gasilska šola) se dodeli tov. Venčeslavu Filipič. PRIZNANJA POLKVALIFIKACIJ TRIM KABINET % v v . v *' Delavski svet je na svoji 17. seji sprejel sklep, da se prizna glede na spremembo pravilnika o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju, ki v svojem 25. členu priznava delavcem po trimesečni zaposlitvi v podjetju pravico do naziva priučenega delavca, naslednjim delavcem: Stanislavi Alič iz kadr. splošnega sektorja, Zvonku Škulj in Izetu Dediču iz komercialnega sektorja ter Marjeti Čarman, Mirjani Mirovič in Janezu Barbarič iz tehničnega sektorja. INVESTICIJE ZA LETO 1975 Na predlog generalnega direktorja so člani delavskega sveta na 17. seji potrdili plan investicij za leto 1975, katerega so predlagali v potrditev zboru delavcev. Načrt investicij za leto 1975 znaša v skupnem znesku 7.203.902.- dinarjev. Viri financiranja bodo lastna sredstva, ob tem pa naj se poiščejo vse možnosti kreditiranja teh investicij. POSOJILO DEKORATIVNI ZA VIKTORJA ŠKULJ Delavski svet je na 17. seji sprejel sklep, da se za rešitev stanovanjskega problema našega delavca tov. Viktorja Škulja dodeli tovarni dekorativnih tkanin "Dekorativna" Ljubljana posojilo v znesku 100.000,-dinarjev po običajni obrestni mori, ki velja za stanovanjsko izgradnjo za dobo 5 let. V posebnem prostoru TVD "Partizan" Medvode so pred nedavnim odprli sodobni TRIM KABINET. Kabinet je namenjen najširšemu krogu delovnih ljudi. Namenjen je športnikom in nešportnikom. Ima dvajset delovnih postaj, kjer naenkrat lahko vadi 15 obiskovalcev, seveda pod strokovnim vodstvom vodnika. V skrbi za telesno zmogljivost bo TRIM KABINET dobrodošel našim športnikom in seveda vsem ostalim članom kolektiva. Saj nas mehanizacija vedno bolj pa-sivizira in potrebni smo sprostitve. Če se nočemo pomehkužiti, potem je kabinet kot naročen. Predsednik športnega društva Alojz Izlakar vas bo z veseljem uvrstil na spisek obiskovalcev, saj želimo, da bi v TRIM KABINETU rezervirali urico ali dve samo za člane našega kolektiva. Če pa ne bo dovolj zanimanja, pa objavljamo "urnik" kabineta: ponedeljek sreda četrtek petek sobota od 16h do 20h od 9h do lih od 17h do 19h od 17h do 19h od 9h do lih Cene za obisk kabineta so za enkratni obisk 5 dinarjev, mesečno pet vstopnic velja 20 dinarjev, letna vstopnica pa 200 dinarjev. Torej, kakšen odvečen kilogram lahko mirne duše pustite v TRIM KABINETU, obenem pa boste bolj sproščeni na delovnem mestu in ne nazadnje telesno se boste okrepili. Mišice pa tudi nekaj pomenijo, kajne!