letnik XXIV
5 K A
glasilo delovne organizacije tovarne obutve	tržič
O DEJAVNOSTI SINDIKATA
PRIPRAVE NA LETNE ČLANSKE SESTANKE
Bliža se konec leta, to pa je primeren čas za pregled dejavnosti in aktivnosti v vseh družbenih sredinah.
Tak poračun bomo sindikalni aktivisti položili pred člane sindikata v vseh osnovnih organizacijah še v tem mesecu. Delavci kot člani osnovnih organizacij sindikata pa bodo te aktivnosti in dejavnost sredstev (izvršnih odborov OO) ocenili z boljšo ali slabšo oceno, odvisno od uspeha realizacije pred letom načrtovanega programa in tekočih nalog.
Kakšne so bile konkretne naloge sindikata, za katere so bila vodstva osnovnih organizacij zadolžena. Poleg vseh obvez in nalog (sodelovanje in aktivno vključevanje v vse sredine samoupravljanja in delegatskega sistema ter spremljanje in spodbujanje aktivnosti delegatov, obravnave zaključnih in periodičnih obračunov, izobraževanje članstva in vodstev OO ZS in še bi lahko naštevali), ki so določene in opredeljene v statutu ZSS in ZSJ, v ustavi SFRJ in Zakonu o združenem delu, smo sindikalni aktivisti sodelovali ali samostojno reševali obilo nalog, med drugimi tudi naslednje:
—	Skrb, da sodelavci obiskujejo svoje sodelavce, ki so za daljši čas v bolniški (v ta namen je v SSP del sredstev, da ob obisku sodelavci kupijo priložnostno darilo).
—	Organizacija prireditve in obdaritev predšolskih otrok.
—	Obdaritev žena in priprava prireditve za 8. marec.
—	Organizacija postavitve počitniških prikolic in sodelovanje s komisijo pri razpisu in organizaciji letovanj
—	Obravnavanje najnižjih OD in posredovanje ugotovitev strokovnim službam skupaj s stališči in zahtevami za boljše ovrednotenje najenostavnejših del v proizvodnji.
—	Izvajanja v okviru varstva pravic delavcev pri disciplinskih in drugih ukrepih znotraj delovne organizacije.
—	Pomoč pri nakupu ozimnice družinam z nizkimi osebnimi dohodki, organiziran nakup na kredit iz sredstev SSP.
—	Sodelovanje pri organiziranih nakupih na obročno odplačevanje (odeje, kolesa, svinjsko meso).
—	Organizacija masivnega športnorekreativnega vključevanja in delovanja delavcev Peka.
—	Sodelovanje pri akcijah rdečega križa ob krvodajalskih akcijah in organizaciji izletov krvodajalcev.
—	Organiziran nakup smučarskih kart za Zelenico.
—	Smo sredi priprav za novoletno praznovanje in obdaritev naših najmlajših.
—	V pripravi je akcija razprav o samoprispevku (1 % OD) za pridobitev trajnejših počitniških kapacitet (počitniški dom z večjo parcelo, kjer bi lahko namestili lastne počitniške kapacitete, in tudi tisti, ki imajo svoje prikolice ali šotore) s športno rekreacijskimi objekti in otroškimi igrišči. Ker v skladu skupne porabe še dolgo ne bo dovolj denarja za tako pridobitev, je samoprispevek nujen, ker le na tak način lahko pridemo do počitnic, ki bodo sprejemljive za naše vse plitvejše žepe. Misliti pa moramo tudi na vse naše upokojence in starejše delavce, ki bodo v pokoj šele šli. V največji meri pa je pripravljenost vseh nas, da bi ta del osebnega dohodka združevali za načrtovano organizirano dopustovanje, odvisno od čimboljše in čim-širše aktivnosti sindikalnih aktivistov, ki morajo v pravi luči med delavci osvetliti in razložiti potrebo po taki pridobitvi. Kolikšna bi bila tako zbrana sredstva?
1 % povprečnega OD je 240 din X 5.000 zaposlenih = 1.200.000 X 12 mese-cev= 14.400.000.— dinarjev. To pa so že precejšnja sredstva, ki tudi že zagotavljajo uspešno realizacijo načrtovanega objekta, dodati pa moramo seveda še del sredstev SSP.
Tak izračun nam pokaže, da bi z minimalnimi lastnimi prispevki (okoli 240 din me-
sečno) lahko najhitreje prišli do prepotrebnega počitniškega doma.
Na kratko opisano delo sindikalnih aktivistov je prilika za oceno, da so le-ti poleg svojega rednega dela vložili še veliko truda in volje za naše skupno boljše in ugodnejše počutje na delovnem mestu in tudi del tega v našem prostem času.
Boris Janc
PRENOVLJENA
PRODAJALNA
»Lepo je delati v tako lepi trgovini«, pravita Marinka Pevec in Bernarda Mesec.
Zadnja adaptacija v verigi dvanajstih večjih adaptacij naših prodajaln v letošnjem letu širom po Jugoslaviji, je bila v prodajalni na Prešernovi ulici v Kranju. Obenem je bila to tudi še ena adaptacija v verigi prenovljenih lokalov v starem delu Kranja, kjer že dalj časa poteka prenova lokalov in stavb v okviru revitalizacije starega mestnega jedra.
(nadaljevanje na 2. strani)
Ob vstopu v novo leto 1985 želimo vsem članom kolektiva, upokojencem, vojakom, štipendistom, poslovnim sodelavcem in prijateljem veliko delovnih uspehov in osebne sreče.
Samoupravni organi, družbeno politične organizacije in uredništvo.
PEKO V BANJA LUKI
Petra Kokalj,
Peko blagovnica TRIGLAV.

Peko se je prvič predstavil v Banja Luki 1. septembra 1932. Se pred potresom 1969 leta pa smo iskali primernejši lokal. Zavod za izgradnjo Banja Luke (ustanovili so ga po potresu) je ponudil lokacijo s pogojem, da zgradimo blagovno hišo. Začeli smo iskati interesente tudi preko Gospodarske zbornice Slovenije z namenom, da bi blagovnico zgradili slovenski proizvajalci. Ustanovljen je bil konzorcij, ki ga sestavljajo: Zlatarna Celje, Iskra Commerce, Šešir Škofja Loka, KO-TO Ljubljana, Ljubljanska banka, Brest Cerknica, Slovenija Šport, Peko in Fotooptik Sarajevo. Finančna konstrukcija je bila izredno ugodna: 62 % je bilo kreditov, 28 % pa lastna finančna sredstva udeleženk konzorcija.
voljen, pomaga pa si tudi s predisponiranji.
Močno ga skrbi kupna moč prebivalcev Banja Luke. Promet je dober le ob izplačilnih dneh, zato si za leto 1985 želi dober promet, dobro zdravje zase in sodelavce ter dobro sodelovanje.
Peko zavzema celotno prvo etažo štirinadstropne blagovnice Triglav. Poslovodja Branko PAVLIČ pravi, da je kupna moč v upadanju. Problem so zaloge. Tak objekt pa ne more biti brez ponudbe. Zaloge so sicer zmanjšali, toda še vedno jih močno bremenijo. Z oskrbo je zado-
Branko Pavlič nam je 1976. leta poslal prispevek z naslovom TUJCI V DOMAČI HIŠI. Takrat je izpostavil problem vključevanja v Sindikalne organizacije in zastopanje delegatov v samoupravne organe s terena. Njegov članek je imel močan odmev. Danes so vsi delavci v Mreži vključeni v osnovno organizacijo sindikata v samoupravnih organih pa delavci iz vseh območij.
Ko se je začela gradnja in smo morali prodati lokal, smo poslovalnico začasno preselili v objekt, ki je v izredno slabem stanju pravzaprav predviden za rušenje. Začasna poslovalnica je do-
Kolektiv Banja Luke II. ob otvoritvi blagovne hiše TRIGLAV.
bro poslovala in še danes dela dober promet, zato še vedno obratuje. Poslovodja An-đelko DOBRAŠ ima sicer ve-
čne probleme z električno napeljavo, prostorsko stisko in podobno, toda promet je še kar nekako, čeprav se je težko obračati med regali, v prodajalni pa je tudi komaj prostora za dva stola.
sanske Krajine, to je severozahodne Bosne. Širi se ob bregovih Vrbasa v kotlini, ki je odprta proti Posavini. Za časa Rimljanov je bilo tod vojaško taborišče. Turki so imeli v 16. in 17. stoletju v Banja Luki sedež pašaluka, Ferhad-paša Sokolovič je dal takrat sezidati tržišče Bezi-stan in džamijo Ferhadijo, ki je najlepši spomenik mesta.
V	mestu je bil tedaj mnogo obrti, posebno so slovele usnjarske, krznarske in zlatarske delavnice. V preteklem stoletju je bila Banja Luka žarišče vstaje proti turški vladavini. Pod avstrijsko vlado je stalo mesto odločno v vrstah narodnostnega gibanja. Banja Luka se je prva v Bih začela industrializirati in ima sedaj močno industrijo pa tudi mnogo prosvetnih ustanov.
Mesto je leta 1969 močno poškodoval potres, katerega posledice so vidne še danes.
V	mestu je polno gradbišč, obnova še ni zaključena.
Banja Luka je gospodarsko in kulturno središče Bo-
PRENOVLJENA PRODAJALNA
(nadaljevanje s 1. strani)
Prav zaradi tega je bilo potrebno uskladiti načrte adaptacije z zahtevami strokovne komisije za revitalizacijo in smo v tem smislu tudi preuredili vhod, izložbe in opremo v prodajalni. Z adaptacijo smo dobili 41 m2 prodajnih površin, 65 m2 skladišča ter prenovljene sanitarije. Prejšnja klasična prodaja je bila zamenjana s sodobnejšo po sistemu predizbi-re. Višina celotne investicije je znašala 3,5 milijona dinarjev.
Investicijsko tehnično dokumentacijo za to adaptacijo je pripravila naša služba za razvoj prodajne mreže, načrte za adaptacijo in opremo pa naš Biro za projektiranje. Nadzor nad izvedbo je bil prav tako v domeni Biroja za projektiranje. Izvajalci del pa so bili: za gradbeno obrtniška dela Servisno podjetje iz Kranja, za opremo naša mizarska delavnica in za elektroinstalacije naša Elektro delavnica.
Prodajalna je bila zaradi adaptacije zaprta en mesec, kar je v primerjavi z adaptacijami podobnih lokalov drugod zelo malo. Otvoritev prenovljene prodajalne je bila 21. novembra.
Premrov Alojz
Zaradi prostorske stiske je predizbira kar na steni. »Kljub temu stranke rade pridejo v našo majhno trgovinico,« pravi Boško BANIČ. (Banja Luka I.)
V blagovnici TRIGLAV imamo pravzaprav dva kolektiva: 14 trgovcev v poslovalnici in 9 vzdrževalcev. Uslužbenci vzdrževanja so prav
tako naši delavci v delovnem razmerju pri naši delovni organizaciji, sredstva za vzdrževanje pa prispevajo članice konzorcija, ključ za prispevke je kvadratura.
Prostrana prodajalna v blagovnici Triglav. Pravo nasprotje utesnjenosti v prodajalni Banja Luka I.
V razgovoru: poslovodja poslovalnice »Peko« Branko Pavlic, vodja koordinacijskega odbora tov. Novković in vodja vzdrževanja Vukašin Savič.
čnem smislu čim bolj gospodarna. Zaradi tega se nekateri ogrevajo za objekt, ki v času obratovanja ne bi zahteval obsežnejše režije.
Zavedamo se dejstva, da taka izvedba zahteva precej dražjo investicijo in pa veliko moralno odgovornost vseh uporabnikov v odnosu do objekta in opreme. Pri gospodarjenju s sedanjim fondom ugotavljamo, da so objekti te vrste zelo izpostavljeni obrabi, poškodbam in okvaram povzročenim s strani uporabnikov.
Predlagane variante, ki vključujejo popolno gostinsko ponudbo, zahtevajo visoke režijske stroške v času obratovanja. So pa ugodnejše rešitve, glede udobja in oskrbe gostov. Zlasti pa tak objekt omogoča organizacijo mnogo bogatejših in kvalitetnejših oblik letovanja delavcev. Omenjam le možnost programiranega oddiha delavcev, vključevanje športno rekreativnih dejavnosti,
zdravstveno preventivne oblike oddiha, vključevanje kulturnih in kulturno zabavnih vsebin, ki popestrijo včasih ne preveč smotrno koriščenje dopustniških dni.
Ocenjujemo tudi, da potrebujemo večje kapacitete za letovanje predvsem na morju. Menimo, da je za preživljanje oddiha v planinskih krajih za naše delavce že sedaj dokaj poskrbljeno. Če izkoristimo vse možnosti, ki smo si jih pridobili s prizadevanjem sindikata, lahko vsakdo na širšem področju Tržiča koristi različne regresirane oblike oddiha.
Prizadevamo si vse bolj pereče potrebe večine delavcev reševati s smelejšimi investicijami in akcijami in se pri tem obračamo na vse samoupravne sredine, kot ti di na posameznike, da prizadevanja podprejo in s svojimi predlogi prispevajo k najracionalnejšim rešitvam.
Hostnik
Motiv iz Crikvenice. Kopanje na kamniti plaži je v poletnem soncu pravi užitek.
KAKO BOMO V PRIHODNJE PREŽIVLJALI LETNI ODDIH?
Aktivnosti odbora za organizirano letovanje tečejo tudi v obdobju izven poletne sezone. Sedaj ko so opravljene bilance minule sezone in zbrani vsi okvirni podatki za načrtovanje gospodarjenja v prihodnjem letu, načrtujemo in iščemo rešitve za gospodarno širjenje kapacitet.
Ves čas intenzivno raziskujemo možnosti za formiranje lastnega počitniškega središča. Pripravili smo več variantnih predlogov za reševanje te problematike in enega od njih je odbor sklenil posredovati izvršnim odborom sindikata in poslovodnim delavcem v razpravo. Z razpravo na tej ravni želimo ugotoviti dejanske potrebe
in želje vseh sredin in pridobiti pomoč strokovnih služb pri reševanju tehničnih vprašanj in pri združevanju finančnih sredstev. Želeli bi, da se v tej fazi razvname živa razprava in da nam vse sredine čim prej pošljejo svoja mnenja, predloge in posredujejo svoje želje.
Predlagamo rešitve z izgradnjo turističnega središča, s kapaciteto približno 20 bivalnih mest, (80 ležišč), ki bi ob koriščenju objekta v polni poletni sezoni v 90 dneh nekako zadoščale sedanjim izraženim potrebam za letovanje v skupnem objektu.
Prizadevamo si poiskati tako rešitev, ki bo v dolgoro-
LILET, tovarna čevljev iz Maribora je ob 55. obletnici podelila priznanje naši delovni organizaciji za dolgoletno sodelovanje.
REŠEVANJE
STANOVANJSKE
PROBLEMATIKE
Eden izmed osnovnih pogojev, da delavec dobro dela, da je sproščen in zadovoljen pri delu, so urejeni stanovanjski pogoji. Za reševanje stanovanjskih problemov vsako leto namenjamo dokajšnjo mero sredstev, kar kažejo nanizani podatki.
Kot je znano združena stanovanjska sredstva razporejamo po namenih oziroma na osnovi vloženih prošenj, toda v okviru finančnih zmožnosti. Del sredstev namenjamo za usmerjeno družbeno gradnjo, del pa za individualno gradnjo in nakup stanovanj. V letošnjem letu je bilo dodeljenih deset stanovanj na Ravnah v novih stanovanjskih enotah, dvema prosilkama sta bili dodeljeni stanovanji z izpraznitvijo prejšnjih imetnikov, dvema je stanovanja dodelila SSS Tržič, ker sta bila prosilca uvrščena v obe prednostni listi. S sofinanciranjem nakupa družbenih stanovanj z drugo delovno organizacijo je bil pozitivno rešen še en stanovanjski problem. Vseh prosilcev za družbena stanovanja je bilo v letošnjem letu 48. Sredstva za ta način reševanja stanovanjskih problemov so se zbirala na različne načine. Del sredstev je bilo po sklepih samoupravnih organov namensko razporejenih na osnovi plana prostih stanovanjskih sredstev, del sredstev je bilo vloženih v banko in vezano za določeno dobo s pravico koriščenja kredita, za razliko pa smo koristili sredstva vzajemnosti, ki se združujejo po sporazumu pri
SSS Tržič za družbeno usmerjeno gradnjo.
Iz stanovanjskih sredstev, razporejenih za posojila po namenih, pa so se koristila posojila takole: dva prosilca za nakup stanovanj v bloku, posojila za nakup starih stanovanj so koristili štirje prosilci. Za gradnjo stanovanjskih hiš, dograditev in adaptacijo stanovanj in stanovanjskih hiš je koristilo posojila 32 prosilcev. Stanovanjska posojila so bila odobrena vsem prosilcem, ki so izpolnjevali pogoje razpisa.
Skupaj s SSS Tržič je bila adaptirana stanovanjska hiša v Sebenjah 28, kjer ima za polovico stanovanj razpolagalno pravico DO Peko. Prispevek Peka je znašal din
919.000,00.
V letošnjem letu je prizadela naše področje huda naravna ujma, za kar je bilo namenjenih din 3.460.000 kot posojila.
Podatki kažejo, da dejansko velika sredstva namenjamo za izboljšanje stanovanjskega standarda naših delavcev. Razlika v sredstvih namenjenih za reševanje stanovanjskih problemov delavcev z nizkimi osebnimi dohodki — 25 milijonov in ostalimi, ki rešujejo stanovanjska vprašanja s posojili — 20 milijonov, ni velika, po številu rešenih prošenj pa je razlika občutna. Toda kljub težavnim razmeram in problemom, s katerim se sooča naša družba, so taki rezultati resnično vzpodbudni za naprej.
V pričakovanju pred razdelitvijo ključev.
Predpraznični dnevi ob dnevu republike so se kopali v jesenskem soncu. Pravo predpraznično vzdušje. Lepšega praznovanja si osem naših delavcev ni moglo želeti. V novem stanovanjskem bloku na Ravnah so dobili ključe stanovanj: Nevenka NEMANIČ, Ramona MA-GLICA, Darja ŠMID, Ifeta
NIKOČEVIČ in Anđelko SMILJČIČ najemna stanovanja; Marta SRNA, Mitja in Romana PAPOV in Andreja ZADRAŽNIK lastniška ter Adama AHAČIČ nadomestno stanovanje.
Stanovanjski blok je gradilo Splošno gradbeno podjetje Tržič, stanovanja so bila vseljiva do roka.
UTRINKI IZ ALŽIRIJE
Potekli so že štirje meseci, za nekatere tudi več, kar smo se podali na pot, katera nam je bila že znana z ozirom na že preživete mesece v Alžiru. Kako nam minevajo meseci — saj bi dneve težko opisali — vas želimo seznaniti v tem prispevku za naš list, katerega tukaj vsi željno pričakujemo saj je v njem domačnost, naša domovina, naš kraj, naše podjetje. Ko si odrezan od tega, se šele zaveš koliko ti ta domačnost pomeni.
Delo poteka po programu, kot je bil zastavljen z nekaterimi ovirami, ki jih je bilo tudi pričakovati. Dobava materiala zaostaja, dobava orodij je počasna, ker so carinski postopki dolgi in zavirajoči. V vsej tej kolobociji se nekako znajdemo in plan kljub temu že nekoliko presegamo. Naše delo ni enostavno, kot bi kdo mislil, vse je povezano s težavami, ki jih ima razvijajoča se država. Zaostalost, revščina in arabska miselnost, da se tudi brez dela živi, da delo samo ni pomembno, važen je položaj v tej druščini, vse to nas zelo ovira. Na koncu naše delo ni samo, da ljudi naučimo izdelovati čevlje po že danem modelu, naša naloga je predvsem, da jih naučimo delati in misliti, to pa je širok pojem, katerega si tudi pri nas razlaga vsak po svoje. Kot ambasadorji, ki predstavljamo našo državo, našo ureditev, predvsem pa podjetje in renome Peka, bi radi to stoodstotno uresničili. To ni zavidanja vredna naloga, vendar za nas pomembna, odgovorna in obvezujoča.
Ob prevzemu tovarne, to se pravi, po preizkusih pod obremenitvijo, smo naše poslanstvo potrdili in bili deležni pohvale ne samo s strani »Rudisa«, kot glavnega nosilca tega projekta in Peka v zastopstvu direktorja tov. Grašiča, temveč tudi z alžirske strani. To nam je moralo seveda dvignilo, vendar pa se s temi pohvalami ne uspavamo. Plan nam je dobro znan in vsi skupaj ter vsak posebej se po svojih močeh in možnostih, ki so nam na voljo, trudimo, da zaupanje tudi opravičimo.
Nenehno se ubadamo s problemom uvajanja in učenja ljudi. Novi zakon, da so ženske postale enakopravne, je več ali manj na papirju, v prakso prihaja počasi in s težavo. To vse je še v porodnih krčih. Večina žensk je nepismenih ali polpismenih. Čeprav je uradno priznan jezik francoščina, se le tega nauči malo žensk, če pa že govorijo, pa je to pogovorni jezik, ki nam dela ne malo težav, prav tako kot arabščina, ki je njihov materin jezik v vseh različicah narečja kot je pri nas slovenščina. Že nekaj nepismenih deklet smo naučili abecedo, številke do sto in sedaj stopnjujemo počasi na pisanje in čitanje. To ni v našem programu, vendar vidimo njihovo željo in zanimanje, če ne za drugo pa vsaj za to, da bodo vedela katero operacijo delajo in kje je listek oziroma plačilni kupon ter, da ne pomešajo partij. Za marsikoga je to smešno, za nas ni, smo le presenečeni, da je v tako bogati deželi doma še zaostalost in revščina, »seveda za naše pojme«.
Delavci v tovarni so ne samo moški tudi ženske, kar je posebej odobreno, saj so ženske zunaj še vedno pokrite in občutno manj vredne z omejenimi svoboščinami z ozirom na moške. V tovarni teh razlik ni, kar daje upanje, da se bo tudi pri njih tekom let mišljenje spremenilo. Prevladuje namreč prepričanje, da poročena ženska ne sme delati brez dovoljenja moža. To dovoljenje mora biti napisano. Že nekaj deklet smo naučili delati na ta in oni stroj, po dveh ali treh mesecih pa so se poročile in naše delo je bilo zaman. Tako vidimo, da bo ta proces dolg in zavirajoč, saj so te ženske ali razvezane ali še neporočene. Cilj vsake pa je, da bi se čimprej poročila in ostala doma. Za nas to ni prijetno, če obenem vemo, da jih moramo naučiti vseh čevljarskih in drugih veščin, ljudje pa se vedno menjajo. Mnogo je tudi bolezenskih izostankov zaradi najrazličnejših obolenj. Največ je seveda prehlada in
ZAKLJUČEK PREIZKUSOV V EL-BAYADHU
Ponovno se oglašamo iz El-Bayadha in sicer sporočamo, da smo 29. 10. 1984 skladno s planom zaključili preizkuse pod obremenitvijo.
Ti preizkusi so pomemben del naših pogodbenih obveznosti, saj po njihovem zaključku preide lastništvo tovarne z izvajalca na investitorja. Med temi preizkusi se dokazujejo pravilnost tehnološkega postopka, delovanje posameznih strojev in teoretične kapacitete tovarne.
Obdobje preizkusov pod obremenitvijo je bilo za našo ekipo naporno predvsem zaradi zamude pri izdobavi orodij, ki smo jih za te preizkuse potrebovali. Ta orodja so prišla v El-Bayadh le tri dni pred pričetkom dela komisije, ki je bila s strani investitorja zadolžena za spremljanje preizkusov pod obremenitvijo. Ne glede na časovno stisko smo uspeli usposobiti stroje za preizkuse in dokazati pravilnost tehnološkega postopka. Pri dokazovanju teoretičnih kapacitet so člani ekipe, ki so bili odrejeni za delo na posameznih strojih te kapacitete
uspešno dosegli in tudi presegli.
Seveda so se pojavljali tudi problemi, zlasti zaradi napačne nastavitve nekaterih strojev kot tudi uporabe materialov, ki ne ustrezajo predloženim vzorcem.
Materiali so sploh poglavje zase pri našem delu v Alžiriji. Že na samem začetku smo morali po predhodnem dogovoru z investitorjem uporabiti materiale, ki so bili pač na voljo. Takšno stanje pa se odraža na kvaliteti čevljev, ki jih proizvajamo. Problem kvalitete osnovnih materialov je prisoten v vsej državi. Investitor si prizadeva doseči boljšo kvaliteto usnja in upamo, da bodo usnjarne izboljšale svoje de-
lo.	V ta prizadevanja so vključeni tudi naši strokovnjaki.
V času preizkusov pod obremenitvijo nas je obiskala delegacija predstavnikov Peka, Planike in Kota. Obisk nas je razveselil, zlasti zato, ker smo lahko v naši sredi pozdravili predsednika KPO našega podjetja, ter ga seznanili z našim delom in našimi problemi.
Preizkusi so torej za nami, v kratkem bo tudi podpis začasnega prevzema tovarne.
Mi smo sedaj že v fazi redne proizvodnje in učenja delavcev. Žal nismo tako kot bi želeli, zaradi kroničnega pomanjkanja materialov. Investitor obljublja, da se bo situacija v kratkem izboljšala.
Naša naloga in želja je, da Peko kvaliteto uveljavimo v Alžiriji. To je tudi želja investitorja, saj vse veje gospo-
darstva bijejo bitko za boljšo kvaliteto proizvodov.
Kako uspešna bodo ta prizadevanja pa Vas bomo kmalu spet obvestili. Lep pozdrav vsem našim sodelavcem z roba pustinje, ki niti od daleč ni podobna Gorenjski!
Ekipa Peko El-Bayadh
prebavnih motenj. S slednjim je pogojena higiena in prehrana v tovarniški menzi. Tako se nabere mnogo zamudnih ur in dni, naš čas za poučevanje pa je omejen, tega se zavedajo vse premalo ali nič. Sicer pa vladajo v medsebojnem kontak-tiranju prijateljski odnosi. Naše delo upoštevajo, upoštevajo naša prizadevanja in napore, nasvete jemljejo dokaj resno, vendar so tudi Alžirci samo ljudje s svojo naravo, načinom življenja in tega si ne pustijo vzeti tako, kot mi svojega ne.
Življenje pa teče dalje, načrti v našem »tozdu« tudi. Proizvodnja teče v Frendi, v El Bajadhu in ne bo dolgo, ko se bo delo pričelo tudi v Bou Sadi in še naprej. Vloženega je mnogo truda, predvsem tistih, ki so to delo zasnovali, izdelovali načrte, jih prilagajali domačim razmeram in jih pripravili do pogona. Vsi skupaj pa si želimo, da bi bili realizirani stoodstotno. Tu gre za razvoj Alžirije, za dohodek Peka in njegov sloves.
Za ekipo »Peko« Frenda
Angelca Horvat
*
Alžirski motiv: Povabilo na čaj
SPREMLJAMO DOGODKE
18.	decembra 1828 je katastrofalen potres popolnoma porušil japonsko mesto Nagaoki in zahteval okoli 30.000 smrtnih žrtev.
19.	decembra 1920 je bil pod vodstvom Tončke Čeč v Delavskem domu v Ljubljani ustanovni sestanek ženske komunistične organizacije v Sloveniji.
20.	decembra 1837 se je rodil slovenski skladatelj, pianist, organist in dirigent češkega rodu Anton Foerster. Njegova opera »Gorenjski slavček« je ena najbolj priljubljenih slovenskih komičnih oper.
25. decembra 1944 je mednarodni Rdeči križ priznal odbor RK pri NOV za edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije.
27.	decembra 1822 se je rodil francoski biolog in kemik Louis Pasteur. Uvedel je pasterizacijo in tehniko dezinfekcije. Velja za utemeljitelja mikroftologije in stereokemije. Umrl je leta 1895.
30.	decembra 1922 je bila ustanovljena Zveza socialističnih sovjetskih republik.
1.	januarja 1925 je začel izhajati Komunist, ilegalno glasilo CK KPJ. Urejal ga je Moša Pijade, ki je organiziral tudi tiskarno. List je prenehal izhajati že po tretji številki, ko je policija odkrila tiskarno in aretirala urednika. Moša Pijade je bil obsojen na 20 let robije.
2.	januarja 1863 je izšla prva številka slovenskega političnega časnika »Naprej». Njegov urednik je bil Fran Levstik, ki je v časopisu zagovarjal pravice slovenskega jezika, pisal o načrtu Združene Slovenije in o drugih perečih vprašanjih obstoja slovenskega naroda.
4.	januarja 1890 se je rodil jugoslovanski državnik, publicist in slikar Moša Pijade, ena osrednjih osebnosti jugoslovanske revolucije. Član KPJ je postal leta 1920. Bil je eden najpomembnejših organizatorjev oblasti na osvobojenem ozemlju in podpredsednik AVNOJ. Po osvoboditvi je bil poslanec, zvezne skupščine in od 28. januarja 1954 njen predsednik. Umrl je leta 1957.
7.	januarja 1957 je umrl slovenski arhitekt Jože Plečnik. Študiral je na umetnostni akademiji na Dunaju pri Ottu Wa-gnerju: med leti 1900 in 1910 je pripadal dunajski secesiji in imel samostojen atelje. Leta 1911 je postal profesor na šoli za umetno obrt v Pragi, devet let kasneje pa profesor za arh. risanje in kompozicijo na univerzi v Ljubljani. Njegova najbolj znana dela so: ureditev Hradčanov in cerkev na Vino-hradih v Pragi, urbanistična ureditev Ljubljane, Univerzitetna knjižnica, ureditev Križank, cerkev v Bogojinu. Ustvaril je temelj slovenski arhitekturi in vzgojil večino naših najvidnejših arhitektov.
9.	januarja 1968 je na Mesecu mehko pristala ameriška vesoljska raketa in začela pošiljati slike na Zemljo.
10.	januarja 49 pred n. štetjem je Cezar prekoračil Rubikon in z besedami: »Kocka je padla« vdrl v Italijo.
11.	januarja 1962 je močan potres opustošil makarsko okolico. Najbolj prizadeta je bila Podgora.
NAŠI PETDESETLETNIKI
BABIC VERA — evidentiranje in desponiranje artiklov po kartoteki v Komerciali
PAPLAR VIKTOR — organiziranje dela v pritrjevanju podplatov v oddelku 520
GRLOCI BOŽIDAR — pomočnik II. v poslovalnici Zagreb I.
ISKRENE ČESTITKE!
ŠPORT REKREACIJA ŠPORT
MNOŽIČNE TEKAŠKE PRIREDITVE
Člani naše delovne organizacije se dosti ukvarjamo z raznimi vrstami rekreacije. Dokaj aktivna je atletska sekcija, katere člani se poleti udeležujejo raznih tekaških prireditev, kolesarskih maratonov, organiziranih izletov v gore. V zimskem času to zvrst zamenjajo prireditve teka na smučeh.
Od kolesarskih maratonov je bil prvi Pohorski maraton v dolžini 150 km. Udeležil se ga je Darko Lauseger. Dobro je bil zaseden prav tako dolg maraton Franja z udeležbo: Darko Lauseger, Janez Ambrož, Marjan Sedej, Ruda Rejc in Rudi Košir. Med udeleženci tradicionalnega juriša na Vršič s startom v Kranjski gori sta bila tudi Ambrož in Lauseger.
V tekih so se vrstile prireditve preko celega leta. Na maratonih od 10 do 42 km v Bovcu, Kranju in Radencih je teklo vsaj po deset naših delavcev. Prav taka je bila udeležba na krajših progah: Taborniški tek okoli Bohinjskega jezera, tek Staneta Žagarja na Blejski Dobravi, tek od Spomenika do spomenika v Naklem, tek na Vršič (Kranjska gora — Erjavčeva koča) in tek okoli jezera na Bledu.
Imamo pet udeležencev napornega triatlona železnih
na Bledu. To je naporno tekmovanje v treh disciplinah: plavanje v Blejskem jezeru v dolžini 2 km, kolesarjenje v dolžini 65 km preko Srednje vasi do Bohinja in nazaj do Bleda in dva kroga teka (12 km) okoli Blejskega jezera. Čeprav je bil »limit« 5 ur, smo ga opravili veliko prej. Udeležili so se ga: zakonca Ambrož, Darko Lauseger, Marjan Sedej in Stane Valjavec ter opravili pogoje za pridobitev trofeje brazde vzdržljivosti (Kaveljc—Korenina) za leto 1984.
Na občinskem nivoju smo na raznih krosih in ostalih tekmovanjih dosegali najboljše rezultate. Jože Bohinc je letos absolutno nepremagljiv, prav tako Janez Ambrož v kategoriji veteranov. Nekateri posvečajo več pozornosti vztrajnostnemu teku, kar sta dokazala Lauseger in Valjavec na 42 kilometrov dolgi progi v Kranju. Za Dan Republike se je Valjavec podal na 60 km dolg jugoslovanski supermaraton na relaciji Zagreb—Čazma.
Ekipno smo dali dobre tekače v občinsko reprezentanco mesta Tržič, ki je osvojila drugo mesto na tradicionalnem krosu Dela v Litiji. Osemčlanska tovarniška ekipa (Bohinc, Klemenc, Lauseger, Štefe, Sedej, Nu-nar in Janez ter Lidija Ambrož) pa nas je dostojno zastopala na štafetnem teku (88 km) na Brdu pri Kranju. Vsak tekmovalec — član štafete, je moral preteči 11 km dolgo stezo na hipodromu. Lanski lastni skupni čas smo izboljšali na 5 ur in 33 minut.
Smo v času priprav na zimsko sezono (smučarski teki). V ugodnih snežnih razmerah se bo januarja 1985
odvijal tečaj teka na smučeh (5 dnevni) na tekaških progah v Snakovem pri Križah. Vabimo vse ljubitelje rekreacije in udeležence množičnih tekaških prireditev
(suhi tek, smučarski teki, kolesarstvo) naj se nam evidentno prijavijo. Vsa pojasnila lahko dobite v tajništvu DPO.
Stane Valjavec
ŠAH
Po polletnem zatišju je v jeseni potekalo nekaj šahovskih tekmovanj. V oktobru se je v Rogaški Slatini odvijalo tradicionalno 15. sindikalno šahovsko prvenstvo SRS za leto 1984 med posamezniki. Preko 160 šahistov, razdeljenih v dveh kakovostnih skupinah, je igralo vsak po 9 partij s časom 20 minut na šahista.
Štirje predstavniki delovne organizacije Peko so igrali z več ali manj uspeha in se uvrstili takole:
Valjavec Stanislav DSSS 6 1/2 točk 7. mesto
Meglič Milan DSSS 5 točk
16.	mesto
Novak Miro DSSS 4 1/2 točk 22. mesto
Kokalj Franc Obutev 2 1/2 točk 43. mesto
Novembra pa se je v Lescah odvijalo letošnje Gorenj-
sko sindikalno prvenstvo za posameznike. Udeležba je bila dokaj močna, preko 25 šahistov, razdeljenih v eni sami skupini. S sistemom igranje po 5 minut na partijo in igranjem vsakega igralca z vsakim, smo dosegli naslednje rezultate:
Valjavecd Stanislav DSSS 12 točk 10. mesto Novak Miro DSSS 9 točk
14.	mesto
Meglič Milan DSSS 8 1/2 točk 16. mesto
Kokalj Franc Obutev 6 točk 19. mesto
Naj omenim, da smo letos nastopali nekoliko oslabljeni (predvsem ekipno), ker sta dva naša dobra šahista (Bor-štar in Uzar) odsotna za celo leto. Drugo leto pričakujemo še boljših uspehov tako med posamezniki kot ekipno.
UPOKOJILI SO SE
V novembru smo se poslovili od sodelavk Pepce BEČAN in Mire GABRIČ, v decembru pa od Ančke ZAPLOTNIK.
Želimo jim, da bi dolgo, dolgo uživale zasluženi pokoj.
Naši udeleženci štafetnega teka na Brdu.
IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV
RAČUNALNIKI TUDI ZA NAS
. .. pisanje kontrolnih nalog.
Irma Gabrovšek, 4. a
... učenje, telovadbo in smeh v šolskih klopeh.
Majda Kokalj, 5. a
MOJ NAJLJUBŠI PREDMET
Čas neizbežno hiti in s tem tudi razvoj tehnike. Danes je najbolj napredna država v tehniki Japonska, kjer pametno mislijo ter veliko in pridno delajo. Japonski sledijo še ZDA, ZR Nemčija, Velika Britanija. Na Japonskem so že pred veliko leti začeli izdelovati robote, računalnike, ki naj bi nadomeščali ljudi pri delu. Ostale države so Japonski sledile in že precej časa uporabljajo računalnike.
V Jugoslaviji se intenzivneje s tem ukvarjamo šele v zadnjem času, ko vidimo, da bomo postali nepismeni, če ne bomo začeli misliti in delati z računalniki. Čeprav smo že veliko zamudili, se da še marsikaj storiti. V drugih naprednih državah je računalnik postal že hišni gost, če ne morda v vsaki hiši, pa vsaj v vsaki drugi. Tudi pri nas se trudimo, da bi lahko vsakdo imel računalnik. Nekaterim je to že uspelo. Tudi prepoved za uvoz računalnikov ni pravilna. V tovarni Iskri jih že izdelujejo.
Ker pa pri nas vsaka družina ne more kupiti računalnika, so nam priskočili na pomoč v tovarni Peko. Tovarna je namreč vsem trem tržiškim osnovnim šolam podarila šest računalnikov, za vsako šolo po dva. Teh računalnikov smo veseli vsi. Sklenili so, da bodo vsi v bistriški šoli, kjer so pred nedavnim uredili učilnico za tečaj računalništva. Pri nabavi opreme, ki je bila zelo draga, je šoli pomagal Zavod SR Slovenije za šolstvo in tržiške delovne organizacije. V četrtek,
22.	novembra, je bila slavnostna otvoritev nove učilnice. Za tečaj se je tudi prijavilo že nekaj učencev. Mislim, da se bodo naučili veliko koristnega.
Tudi v tržiški knjižnici imamo obiskovalci na voljo računalnik, ki ga lahko uporabljamo. Zelo smo navdušeni in vsakokrat, ko pridem tja, se nas zbere več okrog njega.
Polona Zupan, 8. razred OŠ heroja Grajzerja
ŠOLA
Šola ... Naše življenje je povezano z njo; včasih jo imamo radi, drugič se jezimo nanjo. Ne mislimo vedno enako o njej, med počitnicami se pa še posebej potrudimo, da ne mislimo preveč nanjo. Pa vendar, kadar slišim besedo šola, pomislim na ...
. . . kopico zvezkov in knjig.
Katja Oman, 5. a
. .. šolski zvonec, ki včasih noče in noče zazvoniti.
Tina Klančar, 5. c
Ko sem stopila v peti razred osnovne šole, sem mislila, da se bo začelo trpljenje, ker je bil nov predmet angleščina. Počasi sem se ga privadila in sem ščasoma komaj čakala da bo na urniku angleščina. Zelo sem jo vzljubila. Sedaj, že proti koncu šolskega leta, me je pa tovarišica Majda Rozman zelo razveselila. Dala mi je naslov, da bi si dopisovala v angleščini z neko deklico na Švedskem. Takrat sem tudi naredila prvo napako.
To se je zgodilo v soboto, takoj naslednji dan ko sem dobila naslov. Najprej je bilo v pismu treba napisati, če bi si tudi ona rada dopisovala z menoj. In že sem storila napako. Po slovensko sem napisala »Zdravo«. Seveda z maso. In ko sem se tega zavedala, je bilo že prepozno. Rekla sem si, da bom pismo shranila in ga bom napisala tedaj, ko bom imela čas za prijateljico. Tedaj pa sem vzela drugo pismo in s svojo kar se da lepo pisavo začela pisati po angleško »Hello«. Ko sem pismo napisala sem na ovojnico napisala naslov in pritrdila znamki za Švedsko. Nato sem pismo nesla v poštni nabiralnik. Tedaj sem se spomnila. V pismu ni bilo mojega naslova. Hitro sem stekla domov, napisala nekaj besed in dodala naslov. Še sreča, da sem doma imela shranjenih še nekaj znamk. Nato sem še tisto pismo nesla v nabiralnik.
Čeprav je angleščina moj najljubši predmet, se mi je prav pri njem zgodila največja zmešnjava.
Romana Bitenc OŠ H. Bračiča
Zait,	^
m,	^ && a/^vrt fztfZsvM.
Avco^urv-	^
^	/WÙ A
A(vru»Ur>vL	Avtu	A
R&öuz. ML, qslAumt	As&vwAk
. . . zoprne kontrolne.
. . . ocene in učenje.
. .. učenje in sedenje ob knjigah.
Marjeta Gros, 5. c Karmen Triller, 5. a
Andreja Hladnik, 5. c . . . učilnico, ki je natrpana z učenci.
Jure Klofutar, 5. b
. . . pomislim na skupino učencev, ki zgodaj zjutraj drvi proti šoli.
. . . redovalnico z ocenami.
Mateja Dolžan, 5. b
. .. ocene, učenje in domače naloge.
. . . klopi, tablo, stole.
Beti Kuhar, 5. b Blaž Špendal, 4.a
«X\AUc/e' ? 0 two. ■
Spoštovani sodelavci, Peka.
Uspešno in srečno Novo leto 1985 vam želi vojak Roman Zaplotnik.
Vojak Roman!
Hvala za čestitke in lepe želje.
Bodi dober vojak in vojaška suknja ti ne bo težka, dnevi pa ne predolgi.
Urednica
U SPESILO 1965!
I5UOV, Kl UE KRISTALI-'llRAII) SE UL PRECEJA
PLJÖCUI MEHURČEK Ali MEŠIČEK
EGIPČAH. BOG POP-EEIMUA
KLIMATSKO
ZDRAVILIŠČE
KRAD-
LJIVEC
TOR ME-510.JBEB4
VRSTA VOJAKOV HA POHODU
TRAVA
DRUGE
KOŠUTE
LEP
ČLOVEK
OPAUIO
5TEKL0
IVAMA
KOBILCA
mm
'ZRELO
HERCE-
GOVEC.
UAREKO VAU1E
ZDRAVO
1965!
DVIGALU E. ŠIRJEUJE
EGE BOG 50UCA (DALJŠE)
5L0VAH1
AUTJE
PREBIVALEC »A ROJAH
PREBIVALCI UADRUGI POLOVICI ZXMLJE
HRVAŠKO
UATTUO
PODUETJE
MLAD PLEMIČ UA DVORU
GORA V JULIJCIH
5TEVILO
IZVODOV,
UAKLADA
SEMITSKA BOGIU3A, IS TAR
A
PORTUGALSKO MESTO FR.PISEC (LOUIS)
TAÜ50VA
PIJAČA
POGORJE V BURMI
POLITIČUl
VODJA.
LIDER
BOKSAR
RUSEVSKI
VRSTA AM.RAKET
MESTO V ZAP. ROMULU31
ŠVIĆ.RERA IV AA8AÜU
LUKA V
USTJU
HERETVE
MAŠ 5P1UČAR (BORIS)
LA5TUIK
MAJHUE
PARCELE
AMERIŠKA MERA ZA MLEKO
REBRASTA
TKAUIUA
ČISTOČA'
PODATKI
DEJSTVA
EMIL
ADAMIČ
5KAUDIU-IME ZA SMUČ
UEVERUIK
POGAW
TESELI SKA ŽITARICA
LJUBO
TRUTA
TRŽIŠČE
RIMSKA
BOGIUJA
PLODUOSTI
VELIKO JEZERO UAl SEVERU SZ
ATOMSKA PEC
10O Mž
MAŠA IU iTUJAflW
ÜERA1VITA
HRVAŠKA
POTOM
EHICE,
CVEKI
CILJI V 5TREL5TVU
GORSTVO UAJUGU ARABIJE
TIP ITAL. PRALUIH STROJEV
SESTAVIL
BLU
BIBLIJSKO UAPUARAV-ilO BITJE
NAGRADNA KRIŽANKA
Za zadnjo križanko smo dobili 95 rešitev. Nepravilno rešenih jih je bilo 42. Izžrebala jih je naša sodelavka iz pravnega oddelka LIJA ROZMAN. Nagrade je razdelila takole:
160 din - DRAGO SRDANOVIC - 500 120 din - VIDA SREČNIK - 529 80 din — KAROLINA ŠTEFE — upokojenka 40 din - STANA DEŽMAN - 524 40 din - CIRILA MEGLIČ - 510
Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« do 5. januarja 1985.
Večkrat opozarjamo, da nam rešitev križank ne pošiljajte v kuvertah. To seveda ne velja za vse tiste, ki nam rešitve pošiljate po pošti. Škoda se nam zdi porabiti kuverto, ko pa je možnost oddaje v Čevljarjevem nabiralniku v recepciji, lahko pa jo mimogrede oddaste v uredništvu.
Urednica
ZAHVALE
Ob nenadni izgubi dragega očeta
STJEPANA LUKUNIĆ
se iskreno zahvaljujem sodelavkam šivalnice 512/2 ter prire-zovalnice 512 za izrečena sožalja in denarno pomoč.
Žalujoči hčerki Marija in Dragica
Ob izgubi drage mame
IVANE ALJANČIČ
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 522 za denarno pomoč in izrečena sožalja
sin Viktor z družino
Ob boleči izgubi našega sina in brata BOJANA ŠPAROVCA
iz Pristave 85/B se njegovim nekdanjim sodelavcem iz mehanične delavnice, elektro delavnice in mizarske delavnice iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja.
Žalujoči: Ivan, Pavla in Igor Šparovec
Ob izgubi dragega brata
IGORJA KOKALJA
se sodelavkam in sodelavcem iz orodjarne iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč.
Vinko Kokalj
Ob prerani izgubi dragega očeta
SREČKA LEBANA
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem gradirnice, osnovne in podplatne modelirnice in orodjarne za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Posebna hvala komornemu zboru Peko za zapete žalo-stinke.
Sinovi: Zvone, Boris in Stojan
Pri zahvali za očeta IVANA VRHOVŠKA nam je ponagajal tiskarski škrat in Ivka preimenoval v Jaka. Pravilno je žalujoči sin Ivko in ostali.
Opravičujemo se.
FRANC PAPLER
Izguba človeka nas prizadene, še bolj takrat kadar smo ga poznali in z njim skupaj delali. Tako je tudi tokrat, ko nas je nenadoma zapustil sodelavec Papier Franc. Vedeli smo, da je Franc bolan, vendar ne moremo verjeti, da je bila bolezen usodna.
Franc Papier se je rodil 25. 5.1939 v Lesah pri Tržiču. Po končani šolski obveznosti se je 16. 8. 1954 zaposlil v naši tovarni kot delavec v »snažilnici«. Kmalu je bil premeščen v lepljeno izdelavo II.
10.11.1964 je Papier Franc sporazumno zapustil našo delovno organizacijo in se zaposlil v Planiki.
23.	3. 1965 se je ponovno vrnil v Peko, kjer je delal vse do prerane smrti. Delal je na različnih delovnih mestih od sekanja zgornjega usnja, navlačenja do del na prevzemu in skladišču usnja.
V svoji rodni vasi je bil Franc Papier zelo aktiven, posebno v društvu gasilcev. Rad je imel svoje Leše in s ponosom nam je pokazal svoj dom.
Vsem sodelavcem bo ostal v trajnem spominu.
Sodelavci z nabave
Globoko nas je pretresla vest o tvoji nenadoma prekinjeni življenski poti, katera se je šele dobro začela. Preprosto nismo mogli verjeti sporočilu, ki je bilo kruto in resnično, vesti, da te ne bo več med nas, tvoje sodelavce, saj smo bili navajeni tvoje navzočnosti in sodelovanja na vseh straneh naših delovnih mest v tozdu Orodjarna.
Pretresljive so vesti o smrti, še bolj pa je pretresljiva vest o izgubi bližnjega, še posebej, ko gre za sodelavca, mladega človeka, ki je kot si bil ti, šele na pragu življenja, saj se je tvoja življenska pot šele začenjala.
Čas gre naprej, človek ga žal ne more ustaviti, še manj pa vrniti nazaj. Na tvoje delovno mesto, na tvoje mesto v družbi bo stopil nekdo drug, toda v naših mislih in občutjih bo ostala praznina, ki pa je ne more nadomestiti nihče.
Najhujša in najbolj kruta pa je izguba za tvoje starše, s katerima vsi globoko sočustvujemo in jima izrekamo globoko sožalje.
Dragi Bojan!
Ob zadnjem slovesu, ko se danes poslednjič poslavljamo, ti obljubljamo, da te bomo ohranili v trajnem spominu.
Sodelavci
PRIŠLI ODŠLI
V TOVARNO
Kokalj Danica, Kostič Zlato, Kerič Mojca, Sekulič Nikola, Zečevič Francka, Planinc Janka, Kramar Marko, Kopriv-njak Štefica, Dimeč Boris, Goronja Dragica, Volčič Romana, Kralj Desanka, Mlinar Branka, Cestnik Darinka, Frece Romana, Piljak Vlado, Kramžar Marta, Steban Aljoša, Barovič Petra, Dolar Cvetka, Gerčnik Katjuša, Dolar Marija, Kačič Drago, Ponjavič Slavena, Lekič Ilinka, Brakočevič Verica, Galun Marija, Lučič Luca, Ficko Heli, Paurič Cvetka, Kom-ljenovič Sofija, Žibret Nataša, Jovanovič Stanka, Jankovič Nevenka, Botonjič Sajima.
V	TOZD BUDUČNOST
Fric Zvjezdana, Grabrovec Dragica, Skrlec Ljuba, Rok Franjo, Debeljak Nadica, Frisčic Dragica, Hladnic Mirjana, Ivanek Mirjana, Kovač Zlatica, Miljevič Spomenka, Vručina Vesna, Zdelar Anica, Zadravec Blazenka
V	MREŽO
Metkovič	Šimunovič Silvana
Beltinci	Škraban Mateja
IZ TOVARNE
Ravnik Janez, Majeršič Andrej^Rajsar Drago, Golmajer Boštjan, Geč Janez, Okorn Sandi, Šutar Igor, Brovč Milan, Maksimovič Dušica, Janc Marko, Kern Barbara, Jambrovič Mladen, Prašnikar Ivan, Vujič Olga, Ajlec Angela, Gosak Slavica, Švegelj Lidija, Zaplotnik Anica
IZ TOZD BUDUČNOST
Bohinec Katica, Jandrok Bernarda, Talan Gordana, Ren-dic Vlado, Hrzenjak Suzana, Jambrešič Slavica, Pispek Ivan, Bartolič Ivančiča.
IZ MREŽE
Pula	Runko Marija
Vsem sodelavkam in sodelavcem v dispozicijskem in fa-kurnem oddelku ter skladišču gotovih proizvodov, posebno pa skladišču Gumoplasta, se iskreno zahvaljujem za prijetno slovo in lepa darila.
Vsem želim veliko uspehov in medsebojnega prijateljstva.
Ančka Zaplotnik
LITERARNI KOTIČEK
JE RES TAKO?
V svetu »Peko« naš slavi, v njem kruhek služimo si mi.
Izbrali smo poklic čevljarja, izdelki vredni so denarja.
Škornje, čevlje in copate, delamo za nas in zate. Vsak ki ima nogi dve, »Peko« čevlji jih krase.
Dekleta, fantje in možje, otroci vsake matere, prav vsi brez kurjih smo očes, so čevlji »Peko« prima res.
Dorca Kralj
Vsak človek ima svojo ceno.
WALPOLE
V prvi polovici življenja se trudimo razumeti starejši rod, v drugi mlajši.
E. W.
Ocena naj ne bo preostra, to pa zato, da pospešuje rast, ne pa, da jo uniči.
F. A. C.

KOMORNI ZBOR PEKO
GOSTOVALI SMO V MIRNU
Moški pevski zbor Miren pri Gorici je letos v marcu gostoval in nastopal v Peku. Srečanje je bilo zelo prisrčno. Ze tedaj smo sklenili, da bi bilo dobro taka srečanja v bodoče še gojiti, tako po pevski, kakor tudi po čevljarski tradiciji.
30.	novembra je Komorni zbor »Peko« vrnil obisk Mirnu. Bili smo zelo lepo sprejeti in pogoščeni. Bil je večer kot malo takih. Poslušalci so z velikim navdušenjem in aplavzom potrdili, da jim je bil program všeč. Mislim, da so Mirenčani veliko bolj zainteresirani za take prireditve, saj je tako pokazala njih dobra volja. Naše počutje med njimi je bilo res prijetno in sproščeno, skratka bili smo kot ena velika družina. Njihova dvorana ni majhna, pa je bila kljub temu polna. Po končani prireditvi je bilo družabno srečanje, kjer smo se ob prijetni glasbi še mnogo pogovorili. Bili smo enotnega mnenja, da mora do takih srečanj še priti.
Na gostovanje v Miren so poleg zbora odšli tudi kvintet bratov Zupan, Tržiški citraši, Boris Kuborič in Tatjana Šmid, recitirala pa je Marina Bohinc. Kot predstavnik kulture nas je spremljal prof. Janez Šter in naša stalna sodelavka tovarišica Dorca Kraljeva.
Vsi nastopajoči so se zares potrudili, da smo nastopili s programom, ki je Tržič predstavil res v lepi luči. Hvaležni smo Borisu in Tatjani, ki sta s svojim sodelovanjem veliko pripomogla k vedremu razpoloženju.
Na gostovanje v Miren smo odšli pod vodstvom novega pevovodje prof. Janeza Forška, ki je po rodu Tržičan. Z njegovo prizadevnostjo smo se v zelo kratkem času naučili nov program za ta nastop. Čaka nas še veliko dela, kajti pred nami je še veliko načrtov, ki smo si jih zadali in upam, da jih bomo tudi zmogli uresničiti. Potrebovali bi še kakšno sopranistko in zato vabimo, da se nam priključijo ženske, ki pojejo ta glas in imajo veselje do petja.
Ob koncu bi se radi zahvalili za vse razumevanje s strani tovarne ter zaželeli vsem članom delovnega kolektiva tovarne Peko srečno in uspeha polno novo leto 1985.
Dani Zupan
Poslovalnica Banja Luka I.
V NEKAJ VRSTAH
V	razpravi je predlog letnega poslovnega sporazuma za leto 1985 in predlogi smernic planov za srednjeročno obdobje.
V	Benediktu imamo že 108 sodelavcev. Organizirano imajo že osnovno organizacijo sindikata, osnovno organizacijo mladine, v delavski svet tozda Obutev pa so izvolili dva delegata.
POLETNO RAČUNANJE ČASA
V letu 1985 se začne računati poletni čas 31. marca ob
2.	uri tako, da se pomakne ura za eno uro naprej.
Poletni čas se neha računati 29. septembra ob 3. uri, ko se ura pomakne za eno uro nazaj.
POD NOVO TAKTIRKO
Že na prireditvi v Gozdu je komorni zbor nastopil z novim pevovodjem.
Vodstvo zbora je prevzel Janez FORŠEK, pevovodja iz Kranja. Dobro že pozna svoje pevce. Vsi imajo veliko volje in zagnanosti, da bi se naučili še več. Upa, da se bo dalo z njimi dobro delati in da bodo uspehi zadovoljivi. Študirajo popolnoma nov program. Manjka jim še nekaj glasov, zato so dobrodošli novi pevci, predvsem vabijo mlade glasove.
In kakšni so načrti zbora? Še letos se bodo predstavili z zabavno obarvanim novoletnim koncertom, do spomladi pa bodo naštudirali bolj slavnosten letni koncert. Porabili bodo sedanje znanje, to je pesmi, ki zboru ležijo. Naštudirali pa bodo tudi težje pesmi, ki potrebujejo več vaje. Do letnega koncerta bodo zato intenzivno delali, zavedajo se namreč, da ena vaja ni nobena.
Pevovodji in zboru želimo ubranost in mnogo uspehov.
EKIPA PEKO FRENDA ŽELI VSEM ZAPOSLENIM V TOVARNI PEKO, TER NJIHOVIM DRUŽINAM SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1985.
Vsem očkom in mamicam želijo veliko zdravja, sreče in delovnih uspehov v letu 1985 cicibani iz vzgojno-varstvene organizacije Tončke Mokorelove Tržič.
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Tomislav Zupan, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3800 izvodov v slovenskem in 1800 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.