KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 14 (5) INDUSTRIJSKE SVOJINE Izdan 15. Oktobra 1924 PATENTNI SPIS ŠT. 2214 AKTIEBOLAGET VAPORACKUMULATOR, STOCKHOLM. S parnimi gromadniki opremljena parna naprava. Prijava z dne 27. junija 1921. Velja od 1. septembra 1923. Prvenstvena pravica z dne 16 novembra 1918 (Švedska). Od izumitelja je bila že zavarovana cela vrsta razporedov, kateri zesledujejo svrho, da se vvrsti parne akumulatorje tako v parne naprave, da bo pogonjan kotel pod približno neizpremenjenim tlakom, pri čemur se urav-nuje kurjenje po kolebajočem akumulatorjevem tlaku na tak način, da se pri padanju tlaka polagoma viša delovanje kurjenja, pri dviganju tlaka pa polagoma niža. Korist takega, od kotla ločeno razporejenega akumulatorja je posebno velika pri modernih kotelnih napravah, pri katerih je razporedba velikih vodnih gromadnikov v kotlih samih vsled velikega tlaka nemogoče. Potom razporedbe takega akumulatorja se more večkrat predvideti, mesto ročne kurjave, samodelna kurjava, mesto vodocevnih kotlov se more uporabljati plamenskocevne kotle, i. t. d. Akumulator se more razven tega zgraditi za znatno nižji tlak kakor kotel in more često kolebati med veliko večjimi tlačnimi mejami, kakor se jih more dopustiti v kotlu, ne da bi se pa prenesla te tlačna kolebanja v akumulatorju na provodne mreže. Še le tem potom postaja mogoče, da se z razmeroma malenkostnimi stroški poveča v napravi delujoče vodne groma-dnike in tem potom dovede povsem nov način učinkovanja, tako da se doseže praktično popolno izjednačenje obremenitvenih kolebanj. Tesno sodelovanje med kotlom in akumulatorjem ima posledico, da učinkuje izjednačenje natančno na isti način, kakor da bi bilo dovedeno potom vodnega gromadnika primarnega kotla; pri tem se ne sme pozabiti, da ostajajo pri tu napravljenih razporedih vsi provodovski tlaki popolnoma konstantni, kar nudi največjo korist za svrhishodno provedbo fabrikacije. Pri modernih parnih napravah se je kakor znano, vedno bolj skušalo, da se izkoristi tlačni pad pare za proizvajanje cene proti-tlačne sile, in ravno tem potom, da se shodna predležečemu izumu uvede na takih napravalr v združenju s parnim akumulatorjem prestrujni ventil kot uravnjujoči organ pred turbino, se more vso na razpolago stoječo parno množino izkoristiti za proizvajanje sile. V sledečem naj se opiše vrsta razporedov, pri katerih se ta izumova misel uporablja, in. pri katerih je prestrujni ventil zdrušen s parnim gonilom. V priloženi risbi so v slikah 1—5 razne izvedbene oblike naprav shodno izumu shematično predočene. Slika 1 kaže napravo opremljeno s čistim protitlačnim parnim strojem, na pr. turbino T. Isti se dovaja para iz kotelne baterije P po provodu Li, v katerem vlada tlak Pi, na pr. 20 kg. Odpara iz protitlačnega stroja se dobavlja na pr. papirnemu stroju M, ki je priključen provodu L2, v katerem vlada tlak Pž, na pr. 0.5 kg. V danem slučaju more obstojati tudi primarna parna obremenitev, na pr. sulfitov kuhalnik S s parnim porablja-čem At. V svrho izjednačenja kolebanj deloma primerne parne porabe Ai, deloma sekundarne parne porabe A2 je shodno izumu predviden parni akumulator A, kateri deluje v tem slučaju na pr. med tlačnimi mejami Pack = 1.5 in 0.5 kg. Ta akumulator se priključi potom dveh vzvratnih ventilov B,B vsporedno na turbinin zajemalni provod. Da se doseže v Din. 25. provodu L2 konstadten tlak, se namesti razveo tega redukcijski ventil Ra2 med mrežo La , ki jo tvori akumulator, in ravnokar imenovanim provodom. Turbina žene generator G. in predpostavlja se, da deluje isti vsporedno z mrežo N, katera rabi vso po protitlačni pari proizva-jjano silo K. Samoumevno se more uporabljati mesto parne turbine tudi protitlačni kli-pni parni stroj, in mesto električne zveze protizvajane protitlačne sile s kakim drugim silovirom more bite biti provedena mehanična zveza na pr. potom zajedničke transmisije. Turbino se priključi potom prestrujnega ventila On na primarni provod L1. Ta prestrujni ventil more, v slučaju da je turbina opremljena z navadno gušno regulacijo, neposredno nadomeščati gušni ventil, ampak za slučaj, da je predvidena parcialna regulacija, odpira i zapira isti neposredno celo število sapov ali lopatnih kanalov. Med prestrujni ventil in turbinu se uvrsti centrifugalni regulator C, kateri pa daje potom napona oprog, ali potom večje obremenitve uteži ob navadnem številu obtekov polen prehod za paro. (V sliki je to naznačeno s tem, da so krogle narisane doli viseče.) Med provodnima mrežama L1 in L2 je razporejen prestrujni ventil 0la, kateri tako deluje skupno s turbininim prestrujnim ventilom On, da počenja oni šele tedaj odpirati, ko je slednji popolnoma odprt. To skupno delovanje se more dovesti potom izbora različno močnih oprog obeh regulacijskih organov ali potom mehanične zveze istih. Skupno delovanje je v sliki naznačeno s črtopikčasto linijo. Za slučaj, da je udešen kotlov varnostni ventil na 20 arm., more O12 početi z odpiranjem pri 19 5 atm. in biti pri 197 atm. popolnoma odprt, do-čim počenja odpirati 612 šele pri nekem nekoliko višjem tlaku, kakor navaja slednjei-menovana številka in je pri 19-9 atm. popolnoma odprt. V sliki 1 sta oba prestrujna ventila Ou in Oi? priključena na primarni provod Li in torej glede tega slednjega paralelno uvrščena. Moreta se pa v gotovih slučajih, zlasti z ozirom na preprostejšo gradbeno izvedbo izumove misli uvrstiti na tak način v vrsti, da se 0la, mesto da se priključi na Li, priključi na provod med On in centrifugalni regulator C. Paralelno k prestrujnemu ventilu Ou se razporedi redukcijski ventil Ria, kateii se spravi v delovanje, ko je akumulator popolnoma izpraznjen, in deluje mehanično ali potom izbora različnih oprog na tak način skupno z redukcijskim ventilom nizkotlačne mreže Ra2, da počenja isti odpirati, ko pade tlak v izpraznilnem provodu do najmanjše vrednosti. Končno se razporedi v kotelnem prostoru manometer Ma, kateri je priključen potom ozkega provoda na akumulator. Navedeni uravnalni organi sedaj popolnoma izjednačujejo kolebanja tako dovajanja gorilnih snovi h kotlu, kakor tudi primarnega parnega porabljača Ai ali sekundarnega A2, pri čemur je nudjena varnost za to, da je vsa napravina nizkotlačna para služila prej za proizvajanje sile. Razporedi učinkujejo na sledeči način: Ako se dovajanje gorilnih snovi iz kateregakoli vzroka zviša, ali primarna poraba Ai zniža, tedaj kotelni tlak pi nekoliko naraste. Vsled tega se odpre On še nekoliko in u-pihne odgovarjajočo parno množino v turbino in od te proti akumulatorjevi mreži. Razmerje postane nasprotno, ako se dovajanje gorilne snovi na pr. vsled tvorjenja žlindre ali sl. zniža, ali — kar povzroča isti u-činek — ako se zviša primarna parna poraba Ai. Jasno je brez daljnega, da pri kolebanjih v sekundarnem parnem porabljaču A2 te neposredno prevzema akumulator. Za slučaj, da pri katerikoli priložnosti ne najde proizvedena sila zadostne uporabe, tedaj se ob sebi umevno perijodno število v mreži nekoliko dvigne, in centrifugalni regulator C zapre paro proti turbini. Vsled tega pa se tlak v primarni mreži nekoliko dvigne, in odgovarjajoča parna množina bo vpihnjena mimo turbine potom prestrujnega vetila Čia neposredno v akumulatorjevo mrežo. Isti razporedi služijo za slučaj, da odpade primarni parni porabijač Ai. V gotovih more obstojati tudi ta primarni parni porabijač iz kondenzacijskega stroja, kateri deluje skupno s protitlačnim strojem. V sliki 2 je pokazan razpored za slučaj, da akumulator ne debiva, kakor v sliki 1, pare iz turbininega iztečnega provoda in ne dobavlja pare nazaj v isti provod, temveč da se more mesto tega uporabljati paro tudi za nižji tlak kakor tlak turbinine odpare. Označbe slike 2 se natanko strinjajo z onimi slike 1. V sliki 2 se navzema, da je tlak oddajne pare P2 na pr. 2 kg, in da je temu tlaku (provodu L2) priključen papirni stroj M, do-čim je mreži La, v kateri vlada tlak 0.5 kg, priključena tvornica za špirit B ali slično. V tem slučaju more biti akumulator zgrajen med tlaki 2—0.5 kg in uvrščen paralelno na mrežo La, katera je ločena od mreže Ln po redukcijskem ventilu Ras. Med mrežama L2 in La se sedaj uvrsti prestrujni ventil ČLa, kateri deluje na že znan način skupno z redukcijskim ventilom Rja. Končno se uvrsti med provoda La in La redukcijski ventil Ria paralelno z ventilom Oaa. V gotovih sluča ih more biti svrhishodnejše, da se priključi redukcijski ventil med Lj in La ali med Li in La. Način skupnega delovanja redukcijskega ventila Raa je podoben onemu redukcijskega ventila Ras. Način učinkovanja različnih razporedov slike 2 utegne izhajati iz gornjega z vso določnostjo. V sliki 3 je pokazan slučaj, da je razpo-redena mesto protitlačne turbine zajemalna turbina. Radi nazornosti so bili narisani visokotlačni in nizkotlačni deli turbine odnosno parnega stroja ločeno drugi od drugih vsaksebi, ampak na istem vratilu. Označeni so s H odnosno z L. Para iz nizkotlačnega dela se dovaja površinskemu kondenzatorju Y. V o.-talem odgovarjajo označbe slike 3 natančno onim slik 1 in 2. V provodu med visokotlačnimi in nizkotlačnimi deli je uvrščen centrifugalni regulator G>. Ta centrifugalni regulator deluje s centrifugalnim regulatorjem C v provodu med pre-strujnim ventilom Ou in turbininimi visokotlačnimi deli na ta način skupaj, da vzdržuje oni turbinino obračajno število konstantno, na pr. od 50 do 51 period, dočim je slednji udešen na 52 do 53 period. To skupno delovanje centrifugalnih regulatorjev se more povzročiti ali potom izbora dveh med seboj popolnoma ločenih regulatorjev, ali potom vkupnozgradnje obeh ventilov, ali končno tem potom, da je predvidno skupno centrifugalno nihalo, katero predeva najprej pomožni motor za zapirni ventil nizkotlačnega dela in šele pozneje pomožni motor za visokotlačni del. To skupno delovanje je bilo v sliki naznačeno s črtopikčasto linijo. V gotovih slučajih, zlasti v onih, kadar že obstojajo klipni stroji, ki prevzemajo proti-tlačno paro, kjer pa naj se zviša sila preko od njih oddane storitve, je često svrhislužno, da se nizkotlačni del na tak način loči od visokotlačnega dela, da se postavi za vsakega poseben stroj, kateri dobiva paro iz akumu-iatorjeve mreže La. Skupno delovanje obeh strojev je pa tudi v tem slučaju natančno isto, kakor je bilo pokazano v sliki 3. Posebnega interesa je ta razpored v slučaju, da služi akumulator shodno izumu za izjednačenje kolebanj pri mestnih elektrarnah, železnicah, industrijskih napravah in sl. V teh slučajih prevzema najmanjšo tovarnino obremenitev visokotlačni del H, kateri se svrhi-shodno zgradi kot poseben stroj, dočim krije najvišjo obremenitev nizkotlačni del. V kaki napravi po sliki 3 se more predpostaviti, da koleba ali dovajanje gorilne snovi oziroma primarna parna poraba, sila ali sekundarna parna poraba. Ako se sedaj navzame na pr., da se primarna parna poraba Ai nenadoma zniža, ali kar je isto, da se do-vajanje gorilne snovi nekoliko zviša, potem se bo kotelni tlak nekoliko dvignil, in pre-strujni ventil 0U vpihuje osvobojeno parino množino notri v visokotlačni turbinin del. Vsled tega se obračajno število nekoliko dvigne, in zatorej zniža centrifugalni regulator Ca parino množino proti nizkotlačnemu delu. Ta zgodek se vrši tako dolgo, dokler ne nastane z ene strani v provodu Li normalni tlak, in je z druge strani zopet doseženo normalno obračajno število. Parina množina v provodu La se torej dviga iz dveh razlogov, deloma ker skozi visokotlačni del pristrujava več pare, deloma ker je bila neka gotova parina množina zaprta proti nizkotlačnemu delu, in to večje dovajanje pare se sedaj vpihuje v akumulator odnosno v mrežo L2. Podobne razmere nastanejo, ako se zviša parna množina Ai, odnosno zniža dovajanje gorilne snovi. Pri izpremembah sil K učinkuje centrifugalni regulator C2 neposredno na znani način, pri čemur učinkuje akumulator izjednačujoče. Istotako se razvidi brez daljnega, da bo to slučaj tudi pri izpremembah v sekundarnem parnem porabljaču A2. Razpored v sliki 4 odgovarja razporedu v sliki 2, pri čemur je akumulator tako zgrajen, da deluje med turbininimi zajemalnim tlakom in kako nižjo potrebo pare. Slikine označbe odgovarjajo natančno onim, ki so uporabljene v prejšnjih slikah. Razlika nasproti sliki 2 je le ta, da so prestrujni in redukcijski ventili Oia in Ria vodjeni od primarne mreže neposredno doli proti akumu-latorjevi mreži. Način učinkovanja utegne biti iz gornjega brez daljnega jasen. V sliki 5 je uporabljena ista izumska misel na jedni napravi z dvema zajemalnima tlakoma za paro; takovrstne naprave se pojavljajo v kemijski industriji vodno bolj. Dotična slika kaže kot primer slučaj v neki sulfitski tvornici, kjer se zajema paro deloma pod tlakom 5 kg za sulfitov kuhalnik S in deloma pod tlakom 0.5 kg za papirni stroj M. Razven tega se v danem slučaju izjemlje paro neposredno iz kotlovega voda Li in se jo vodi dalje proti kuhalniku U za jako visok tlak. Med različnimi mrežami so razporejeni pro-titlačni stroj, kateri sede v predležečem slučaju na enem in istem vratilu. Visokotlačni del je označen s H, srednjetlačni del z Mi in nizkotlačni z L. Pre visokotlačnim delom je razporejen kakor poprej, prestrujni ventil 0it, med visokotlačnimi in srednjetlačnimi deli prestrujni ventil 0/ma in centrifugalni regulator C2, in med srednjetlačnimi in nizkotlačnimi deli centrifugalni regulator Gi. Med visokotlačnimi in srednjetlačnimi mrežami sta pomeščena dva vsporedno uvrščena ventila, narmreč deloma prestrujni ventil O12 in deloma redukcijski ventil R12. Na isti način sta razporejena med srednjetlačnimi in nizkotlačnimi mrežami dva ventila, namreč prestrujni ventil Oaa in redukcijski veniil R2a. Način učinkovanja utegne biti iz predido-čega brez daljnega razumljiv. Omeni naj se sedaj, da je centrifugalni regulator G zgrajen za navadno obračajno število, dočim sta Ci in Ca udešena na nekoliko višje obračajno število. Ravnotako delujeta prestrujna ventila On in O12 tako skupaj, da stopa O12 v delovanje šele pri nekaj višjem tlaku kot On, Prestrujni ventil Oaa je udešen na nekoliko višji tlak kakor Čim, in slednji s svoje strani na nekoliko višji tlak kot redukcijski ventil R12. Obsebi umevno se morejo uporabiti natančno iste uravnalne priprave tudi za slučaj, da pride v uporabo kak drug akumulatorski tip kot navedeni. Patentni zahtevi: 1. Priprava na parni napravi, opremljeni s parnim gromadnikom in protitlačnim ali za-jemalnim parnim strojem, označena s tem, da je pomeščena pred imenovanim strojem ven-tilna naprava (prestrujni ventil On), katera pušča pri nekoliko zvišanem provodskem tlaku pred isto, da prestruja para skozi gori imenovani stroj proti parnemu gromadniku (A), pri znižanem tlaku pa zniža ali zapre parni dovod skozi stroj k gromadniku. 2. Naprava po patentnem zahtevu 1., ozna- čena po z imenovanim prestrujnim ventilom (ča) paralelno ali v vrsti uvrščenem prestruj-nem ventilu (Oia), kateri dobiva paro iz istega provoda in deluje mehanično ali potom izbora različnih oprog na tak način skupno s prvoimenovanim prestrujnim ventilom (On), da stopi oni (čia) v delovanje šele pri nekoliko višjem tlaku kakor ta (On). 3. Naprava po zahtevu 1., označena s tem, da je med prestrujnim ventilom, odnosno prestrujnimi ventili in protitlačnim parnim strojem vstavljen uravnalni organ, na katerega vpliva centrifugalni regulator, kateri uravnalni organ regulira dovajanje pare šele pri nekoliko zvišanem obračajnem številu. 4. Naprava po zahtevu 1., katera je opremljena tudi z nizkotlačnim parnim strojem, označena s tem, da je razporejen centrifugalen regulator tudi pred nizkotlačnim delom, kateri regulator mehanično ali potom izbora različnih oprog tako deluje skupno s centrifugalnim regulatorjem ali centrifugalnimi regulatorji pred visokotlačnim delom ali visokotlačnimi deli, da za navadno regulira centrifugalni regulator, razporejen pred nizkotlačnim delom dovajanje pare proti nizkotlačnemu delu, nasprotno pa učinkuje visokotlačni centrifugalni regulator ali učinkujejo visokotlačni centrifugalni regulatorji šele potem, ko je oni popolnoma zaprt. »,000 - - išao - • t .ooo -- ftCiKCii 0» ! > . . / i ■: ■ ’ ::: . i //■ v . ’i ' > ' ‘ ,'v.w .