Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za po leta 2 gld. 20 kr.. zaeetert let« 1 gld 16kr. V tiskarnicisprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za eetert leta 90 kr., ako zaden. na t:, d,, prazr.il«, ...de Danica dan poprej. Teča| XXIV. V Ljubljani 29. kimovca 1871. iA*t 30. Prevzviš. in premil. gospoda gospoda Andreju, knezu in nadškofu Goriškemu, o Njihovi zlati maši dne 30. sept. 1871. Kjer visoke planine kviško dvigujejo glavo In v podnožju planin polje prijazno cveti, Kjer Savice valovi penijo v bistro se Savo, Tam, o slavni možak, hiša Ti rojstna stoji. Tam v naj lepši pokrajini mile nam majke Sloven je Koncu ko bližal se vek, luč zagledal si dne, Deček bistrega uma postaneš mladeneč cveteči Ter si nabereš zaklad vednosti neprecenljiv. Z učenostjo modrost in sveto združiš pobožnost: Cerkev zroči Ti oltdr, kelih Ti v roke podd. Mladi svetišča služabniki, nauke poslušajo verne, Kteri ko čisto zlato s tvojih jim tečejo ust. Svetni vladar spozna modrost, neutrudljivo pridnost V vladin pokliče Te svet: zvesto svetuješ ji Ti. Cerkve naj vikši glavar na sčdežu svetega Petra Čedo Tebi izroči svetega Mohčra v oblast. Čedo svčt'ga Mohora, naslednik očakov Oglčjskih, Paseš, oj dobri pastir! dolgo versto že let; „Dolgo še kinča naj mitra srebrolaso Ti glavo, Dolgo naj v roki blišči palca vladikova še !" Danes to želja je naša, ko petdeset let je minulo, Da si pervič dar val Jagnje trikrat svetč, Dans ko petdesetletnico slavni rojak nam obhajaš, Mož na letih že star, mož na duhu mladenč. Skalnati Kerk obdan z valovi Adrije sinje, Ž njim častiti Poreč, tega raduje se dne. Svetega Justa škofija, ž njo hčerka Tvoja Gorica Prošnje goreče v nebč za Te pošilja, o knez! In ljubljanska škofija, mati Tvoja, Ti kliče: „Dolgo ohrani Te Bog, ljubljeni metropolit, Srebrolaso naj glavo dolgo kinča še mitra, Dolgo naj v roki blišči palca vladikova še!" V imenu rojakov: J. B-c. Prošnja tla gg. dušnih pastirjev. Moški rod ima po duhu in telesu mnoge zmožnosti in prednosti pred ženskim. Sploh ima namreč bolj jasen um za vede, učenosti in vednosti, pretehtuje, opravlja svoje reči z veči prevdarnostjo, ter ne ravna brez pre-mislika po pervih vtisih, po preživi domišljiji ali pretanki občutnosti. Mož je navadno tudi stanoviten v svojih sklepih in dani besedi, ima pa verhi vsega tega še precejšno telesno moč. Prelepi ti darovi Božji dajejo mu sposobnost in spretnost za gospodarstvo in zasluženje kruha ter za brambo njegove družine; toraj vživa splošnjo veljavo, da se mu žena voljno uklanja. Mož je tedaj glava v pozemeljskih reččh, ali on bi imel biti tudi glava, vodnik in zapovednik ter živ zgled pobožnega življenja, kakor so bili vsi očaki starega zaveta, pa tudi kristjani vsih časov in po vsem svetu, ker ravno možje in mladenči so v naj hujšem preganjanju in v naj strašnejih mukah tudi naj lepše zglede dajali, ki nam še dandanes s svojimi žarki temo in mlačnost naših moških obilno razsvetljujejo in ogrevajo. Današnji moški rod pa v naj večo svojo in svojih nesrečo to dolžnost kar zelo zanemarja; močno zastaja v keršanskem življenji za ženskim, ker je nekako sploh ves mlačen postal ali prihaja celo pohujšljiv zavolj raznih nerodnost in pregreškov. Kadar pa glava zboli, vsi udje terpč; kadar je gospodar slab, peša vsa hiša ; tako žuga in preti tudi ker-šanskemu življenju huda nevarnost ravno po bolni glavi, po mlačnem ali spridenem moškem rodu. Kako bi se pač zamogla ta nesreča prestreči in odverniti? Menda ne drugač, kot s posebno skerbno odrejo moške mladine pa z vnemanjem mlačnih lenih mladenčev in mož k boljšemu življenju. Delati začeti ter resno in neutrudeno delati v tem oziru, je menda prav zadnji čas, ker ravne nektere marogc in lise moškega rodu delajo nečast in sramoto celi deželi, celemu narodu. Dozdaj se je moški rod zarad nekake terdobe in okornosti bolj sam sebi prepušal, pa je pri obiinosti pohujšanja po brezbožnih olikancih in brezvestnih drušinah omerznil in nekako podivjal. Vsak dušni pastir naj bi toraj goreče skerbel, da moške svoje fare zboljša, ker s poboljšanjem moškega rodu bo posebno vterdil keršansko življenje v svoji tari. Res je to delo ca pervo nekaj težavno in ne obeta posebnega sadu, ali stanovitni trud bo s pomočjo božjo prav kmalo vsaj toliko izdal, kakor pri ženskah, sčasoma pa gotovo še mnogo več prav po mo kem značaju, ki je nekaj terd in merzel, pa enkrat obdelan in ogrčt, ima vnemo in stanovitnost tudi v hudih skušnjavah. O tej zadevi vsaj jaz še nisem nobenih doveršenih bukvic mogel dobiti; vsaka knjižica le memogrede ne- koliko o tem omeoja. Vendar pa je potrebno, da bi ob kratkem pot kazala in učila, pa tudi razne pomočke imela, kako bi se utegnil zaželeni namen do9eči. Več oči več vidi, več glav več ve , toraj skušajmo vsak po svoji moči in po zakladu storjenih skušenj tva-rine za to delce nabrati, da bo dobro premišljeno tudi obilno dobrega sadu rodilo. Poglavitne točke te knjižice bile bi: I. Važnost in velika potreba boljši moške odreje. II. Skerb za to imajo: a) dušni pastirji, b) starši, c) srenja. a) Kaj ima -iušni pastir delati za to? b) Kaj starši? c) Kaj srenja. III. S kakimi pomočki bi se dali dečki omehčati, mladenči na pošteni poti ohraniti, s pride ni mladenči, možje poboljšati? V zveličanje duš in ohranjen je poštenega keršanskega življenja po Slovenskem lepo prosim, naj vsak svoje misli o vsaki točki zapiše, lepe pa tudi svarilne hude zglede, in o tej zadevi znane knjige vredništvu ,,I )aničnemu" naznani, da se bode potem knjižica spisala in dala natisniti. Duhoven. Mjju tiska šota• (Govor dr. Čebašcka v shodu kat. polit, družbe 3. kim.) (Dalje.) 5. Njene pomanjkljivosti. Dasiravno stare šole ne moremo v tem pomenu ob-iiti in zavreči, kakor so to storili zagrizeni liberaluhi, zlasti ker cerkvenega in keršanskega duha in vpliva niso mogli prenašati: vendar ne terdimo, da je bila skozi in skozi popolnoma, in da bi ne imela, kakor vsaka človeška naprava, svojih pomanjkljivosti. Da pa ne bo kdo rekel, da smo enostranski, ali da zavoljo cerkvenega ozira premehko sodimo, hočemo imenovati te pomanjkljivosti, kakor jih je naštel oče nove šole, minister llasner. ki sicer priznava očitni napredek v ljudski šoli že skozi 20 let, vendar našteva te-le po-manjklivosti : 1. Je premalo šol; 2. premalo učiteljev; 3. premalo šolskih razredov in tedaj preveč otrok v eni sobi: 4. so premalo izobraženi učitelji; 5. in G. premajhno plačilo, in drugotne opravila učiteljev; 7. preslabo obiskovanje šole; 8. premalo učil. predmetov. —Te pomanjkljivosti so bile v raznih deželah različne, in v ne-kterih jih celo ni bilo, e. pr. na Tirolskem jih je več v šolo hodilo, kakor pa postava veleva. Pa če 60 tudi bile in brez vsih nikoli ni bilo in ne bo, moramo reči, da so vse te naštete pomanjkljivosti le vnanje , kterim c\ se bilo dalo v okom priti tudi pri stari šolski postavi, in zavoljo njih bi ne bilo treba vsega, tudi dobrega ovreči, in vstanovljati čisto novo, ki se pa ne vjema z vero in našimi zadevami ali ne zadostuje vsim tirjatvam. Ako je bilo premalo šol in šolskih razredov, pa naj bi se bilo skerbelo za potrebno pomnoženje; ako je bilo učiteljev premalo in plačilo preslabo, bi bili mogli tudi tukaj pomagati. Ako se je šola premalo obiskovala, in se je premalo tvarin učilo, bi bila tudi v tem oziru pomoč ravno tako in s temi sredstvi mogoča, kakor sedaj po novih postavah. Očitno je, da za odstranjenje tacih pomanjkljivosti ni bilo treba starega principa ali pravila zavreči ter zadeve med šolo in cerkvijo pre-narejati. Tudi še enkrat moramo opomniti: Ako je bila stara šola zares bolj ali manj poraanjkliva, je tega kriva dosti bolj vlada, kakor cerkev. Kajti vlada si je bila prisvo jila vso oblast in po3tavodajavstvo o šolskih rečeh; ona je šolam vso osnovo dajala, ona je odgojevala učitelje, šolske bukve določevala, ona je tirjala poročila v vsa- kem oziru; le notranje nadzorništvo, ktero je bila že tudi pod Jožefom II cerkvi vzela in kresijam zročila, se je spet zročilo cerkvenim osebam, ktere so pa to službo oskerbovale v vladnem, ne v cerkvenem imenu in si je tedaj tudi o tih vlada oblast prilastovala, in šole zlasti za svoje namene (za vradnike, vojake) vzderževala, vendar pa do nove dobe nobene dolžnosti ni tako zanemarjala, kakor skerb za omiko. Ako tedaj ni bilo tako v stari ljudski šoli, kakor bi bilo imelo biti, ver-zite ta kamen obdolženja pred vsim na deržavo, ktera je že po stari postavi si več prilastovala, kakor ji gre. Pa cerkev je rada mir ohranila, dokler se ji vpliv do šole tudi iormaloo ni jemal. Se le tisti strašanski kon-kordat, ki je kriv vsega hudega! je to reč pravično vredil ter cerkvi in deržavi svoje odmeril in mirno spravo vstanovil. Menda so ga nasprotniki zato tako čertili!! G. Nova šola. Narodi so postali v novi dobi samostalni, omika splošna, zato je treba šol, in sicer šol za vse ljudstvo, v pravem pomenu ljudskih šol. Ako stara šola res ni več zadostovala potrebam časa, bi bilo prav naravno, da bi vlada in sedanja postavodajavna oblast, deržavni zbor v zajemnosti s cerkvijo popravila, kar je bilo pomanjkljivega, kot moder zdravnik zdravila., kar je bilo bolnega, s tistimi zdravili, ki so primerne in zdatne bolniku. Pa vlada overže vso staro postavo in načerta čisto novo in jo deržavnemu zboru predloži; deržavni zbor jo poterdi meseca sušca 1868 in po dolgem po-mišljevanji jo cesar 25. maja poterdijo. Po ti šolski postavi je vse novo in sicer: a) namen ljudske šole; b) njena zadeva do cerkve ; c) njeno nadzorništvo; d) učitelji in njih plača; e) šolski predmeti. Preglejmo te točke nekoliko bolj od blizo, namreč: a) Kaj je namen nove šole, t. j. kaj se hoče doseči? Namen šole mora biti tisti, kakor sploh namen izreje pri kristjanu, namreč, da je spreten za svoj poklic za ča3 in večnost. Zato je stara šola očitno izrekla ta namen, da se otroci poduče v Jezusovi veri, in v druzih za to življenje potrebnih vednostih. Namen nove šole pa je: nravno-verska (reete: versko-nravna) izreja otrok, da se dušne moči razvijejo in si potrebne vednosti za življenje pridobe. Po stari postavi so se otroci podučevali, da bi bili dobri kristjani za ta svet in za nebesa. Sedanja postava gleda na to, da je človek za ta svet pošten in spreten, dober deržavljan, cd Kristusa in nebes nič ne omeni; in če ravno govori o nravno verski izreji, nič ne opomni od keršanske vere; katoliško stališče se je čisto popustilo, to je izreja v kakoršni koli veri, da stori človeka le dobrega deržavljana, vera je le bolj sredstvo za ta svet, ne za večnost. Kajti deržava, ki hoče v novi dobi biti brezverska, je tudi šolsko postavo tako osnovala, da ji je vsaka vera enaka, naj si bo katoliška ali luteranska ali judovska. To je abstraktno ali v vzoru prav modro viditi. Ali je pa konkretno, ali kakor so zadeve narodov in deržavljanov v resnici, tako primerno, zlasti za vse dežele? ali je to pravično za katol. vero, ktero silna večina Avstrijancev spoznava, ter so se le nji verske šoie vzele, protestantom in ju-dom pa pustile! Zato poglejmo, ali je nova šolska postava postala katol. veri in cerkvi pravična, in ji daje prostost v šoli? b) Ker je človek za Boga vstvarjen, mora biti od Boga razodeta vera podlaga vsake izreje in šole, da se namreč mladi človek ne le verskih resnic uči, ampak se tudi volja po sv. vajah in božjih sredstvih k dobremu nagiba. To sme tirjati katol. cerkev, to katol. starši. Kako temu zadostuje nova postava? Ona razloči med podučevanjem v kerš. nauku, in med cerkvenimi vajami. Podučenje v veri pripuša cerkvi in tudi dopušenje verskih bukev, ktere pa vendar poslednjič deržava (vlada) mora poterditi, Podučenje v kerš. nauku oskerbljuje cerkev in nad njim čuje vender vlada, določuje ure za kerš. nauk, in ae dotika pravic, ki ao izključljivo cerkvene. Vse to je deržava določila brez dogovora z cerkvijo, ko gre vender za predmet, ki je zgolj cerkvi zročen. Verake vaje tudi cerkev vravnava, pa si je 8pet deržava prilastila nadzorništvo; in namenjene verske vaje mora duh. pastir naznaniti okrajnemu nadzorništvu, kteri jih privoli ali pa prepove, in ima tedaj o verskih vajah deržavna oblast pravi placetum! Kjer se okrajno nadzorniStvo in duhovna oblast ne vjemate, razsojuje deželni šolski svet! Tako je cerkev o duh. vajah še bolj omejena in pod svetno oblast djana, kakor v kerš. nauku. Tudi to oblast si je prilastila vlada brez dogovora s cerkvijo, kteri gre pravica in dolžnost, verski nauk in duh. vaje oskerbovati. Vse to v veliko škodo pra^e keršanske omike; kajti prav piše kardinal Iiauscher: „Kteri pravijo, da pri vesoljnem napredku ni treba cerkve, ne vedo kaj govore, ako pa vedo, morajo stopinjo dalje iti in reči, da vere ni treba za izrejo in človeka; ako pa to, tudi — Boga ni!" In tako katol. cerkev in kat. starši že v tem oziru ne more priterditi novi šolski postavi. c) Nadzorništvo. Ker ima šola izrejo človeka doverševati, človek pa je vstvarjen za ta in um i.vet, je gotovo, da vodstvo šole gre temu, ki je spreten in in poklican, človeka tudi za uni svet pripravljati, to je duhovnu. Zato je bil po stari postavi domači duhoven nadzornik domače šole, dekan po svojem okraju, viši šolski nadzornik v imenu konsistorija v vsi skoti ji. Vnanje vodstvo pa si je vlada prideržala. Po novi postavi pa se je cerkvena oblast ko taka pri nadzorništvu odstranila, in postava veleva, da viši vodstvo in nadzorništvo čez vse šole gre deržavi, ki je postavila svoje svetovalstva tudi čez ljudske šole, namreč krajno šolsko avetovalatvo, ki ima svojega prodsednika, in vse oskerbuje, kar sta popred farni šolski ogleda in duh. pastir; okrajno šolsko avetovalstvo, ki ima skerb za -ole celega okraja, kakor poprej dekani in okrajna gosposka, ter ima predsednika okrajnega poglavarja ; — in dež. šolsko avetovalstvo, ki oskerbuje šole vse dežele, in ima predaednika c. kr. dež. predsednika. Tudi ima vlada za nepoarednji vpliv in nadzorništvo vsih ljudskih šol še dež. nadzornika, ki večkrat šole obiskuje; in čuje nad delovanjem ravnateljev, srenjskih in okrajnih Šolskih avetovalatev ; kakor imajo tudi posamezni okraji svoje okrajine od miniaterstva izvoljene okrajne nadzornike. Tako je nadzorništvo nove šole popolnoma odvzeto duhovatvu ali cerkvi in zročeno avetnim avetovalstvom, in sicer ne le vnanje, ktero je vlada že popred sama imela, ampak tudi notranje zastran šolskega reda, iz-obraženja in vedenja učiteljev itd. Le zgolj keršanski nauk in cerkvene vaje so cerkvi zročene, pa še te, kakor je bilo rečeno, močno omejene in pod svetnim nad-ztrništvom. Sicer more duh. pastir v krajno svetoval-stvo in v tem tudi za predsednika izvoljen biti; tudi v okrajnem in deželakem šolskem svetovalstvu so duhovni; ker ao pa vselej v manjšem številu, ne morejo nikoli gotovi biti večine glasov v cerkvenih vprašanjih. Tako ta šolska postava dela katoliško Avstrijo le Ba-denaki enako, kjer prostomavtarji vladajo in pod Prusa silijo; sicer imajo še nekatoli&ke dežele po Nem-kem verske šole, kakor kaže zgled že omenjene in omikane pruske deržave. 'Dalje na3l.) Maraihaf o cerkveni umetnosti. Odperta pisma. III. Spreljubi moj! Pišeš mi, da so se na nekem kraji pritoževali, da silno slabo zlate današnji zlatarji in da so Ti kazali kelih, še le pred par leti pozlačen , ki jc pa že zgub-ljeval zlatino. Prašal si, s kom da snažijo pozlačene posode, in pokazali so Ti gospod zavitek ztu.nega kamniškega prahu (Putzpulver). S takimi debelimi štupami, ki so le za mednino (mesing), kuprino in enake reči namenjene, ali tudi z apnom, 8 kredo, s pepelom ali celo s kakim' ojstrimi tekočinami anažiti zlate, srebernc ali celo samo pozlačene in posrebrene posode, sc ve da, je silno škodljivo in ni se čuditi, če ae tudi narboljše zlatenjc kmalo od-dergne. Pomeniva ae danes nekoliko o tej važni reči. O tem pač ni treba že govoriti, da je rezna dolžnost duhovnih pastirjev, po zmožnosti cerkve in taranov skerbeti za lepoto hiše Božje, in še posebno za to , da je po cerkvi, po altar jih vse snažno, zlasti da ie čedno, kar se rabi pri delitvi svetih zakramentov. Naj večo skerb v tej zadevi pa tirjajo svete posode , kakor kelihi, monštrance, posode za sv. clja id. K temu tudi še cerkvene določila to v dolžnost nakladajo. Pastirski list vel. škofa ljublj. Mihaela od leta l^U pravi v IV. oddelku §. 31: „Postremo I)omus Dei decorem omnibus ecclesiarum rectoribus plurimum commendamus. Nitida sint, ai pretiosa non p-ssunt esse, quae ad divinae raa-jestatis cultum pertinent, oorporalia et purilicatoria mundissima." In naš ljubljanski obrednik ima v vvodu št. 8: „Curabit etiara (parochus), ut sacra sup-pellex, vestes, ornamenta, linteamina et vasa ministerii integra nitidarjue sint et munda." Zastran snaženja cerkv. perila naj danes le na tri reči opomnim: a) Nikoli ne skušaj pri perici kaj prihraniti s tem, da bi cerkveno perilo še le takrat dal snažiti, k* je že vse zaguljeno in silno umazano. Ni nespodobnišega in nevrednisega, kot umazano cerkveno perilo. b) Ne pozabi, da boš imel za pranje puritikatorijcv in korporalov čedno posodo nalašč zato, ki je ne smeš nikoli za kaj druzega rabiti. Ne boj se truda in spori že Ti te reči po cerkveni želji v dvojni vodi. c) Če pošlješ korporale v Ljubljano v penlo k čč. gg. nunam (ki jih res krasno opero in vravnajo in za kaj majhno povračilo svojega truda, ne pozabi, da jih že sam doma v dvojni vodi spereš, če ne, se delo silno zaderžuje, ker morajo čč. gospe še sam«': iskati duhovna, ki jim to opravi. Zdaj pa kaj več o čejenji svetih posod. Konstanski obrednik določuje zastran te-ja naslednje: „Calices, Patenac, Ciboria, Pyxides pro S. S. Oleis aut pro communione intirmorum, Ostensoria seu Monstrantiae, praesertim vero illarum Lunulac, in »jui-bus SS. Sacramentum reponitur, in aqua ex cineribus modice decocta, singulis annU s al tem, infra hebdo-madam sanctain per Parochos et alios clericos seu sa-cerdotes, mundo linteo extergantur, aqua vero lotionis in Sacrarium etfundatur." Sv. posode sm<- le snažiti duhovnik z višimi redovi; samo mfonstranco (pa brez lunule) sme snažiti vsak v duhovski stan sprejeti, ali celo neduhoven. Opomnjeno naj bo tudi, da predno se delo začne, je treba duhovnemu vj čisti vodi sprati tiste dele svetih posod, ki so v dotiki s sv. R. T., kakor m tran o stran kupe, pateno, lunulo. Naj priprav niše se to zgodi v posodi, ki je od- ločena za pranje purifikatorjev; in ta voda se izlije v sakrarium ; poznejše pa, in kar se še druzega rabi, ni več treba metati v sakrarium (vendar pa zavoljo spošt-ljivosti ne v kake nespodobne kraje). Zastran snaženja samega je menda naj boljši ravnanje, ki ga nasvetuje G. Jakob v svoji knjigi „die Kunst." Vzemi posode, ki jih hočeš očediti in deni jih za nekoliko časa v gorko vodo; potem jih dobro čez in čez namaži z dobrim mijlom (žajfo), ki si ga v lugu skuhal toliko, da je gosto kot močnik. Tako namazane pusti stati ali eno noč ali vsaj nekaj ur, da se mijlo na njih posuši. Potlej jih dva- ali trikrat speri v gorki vodi, jih zraven po kotičkih in votlinicah očedi z malo, mehko kertačico, kakor jih rabijo zlatarji, in potlej položi jih v čisto merzlo vodo iz vodnjaka. Čez nekoliko časa vsemi posode iz vode, pa jih ni treba brisati, temuč jih deni na solnce ali blizo gorke peči, da se same posušč. To ravnanje jc prav lahko in prav dobro, samo nekaj je opomniti. Najprej , da se tako smejo snažiti samo zlate in sreberne posode, ali pa vsaj samo dobro pozlačene. In drugič, da ni svetovati tako prati celih posod, ker mokrota zaleze v kraje, kjer so posamezni deli sklenjeni ali staknjeni in rija začne razjedati in v tankih kotičkih se prikaže tudi zeleni volk ali bakrena rija; zato naj bo še nekaj pristavljenega. Kelihe, zlasti dragocene, ki se redkokrat rabijo, osnaži samo takč, da jih zbrišeš s prav mehkim, tankim suknjenim koscem, ki si ga ne- koliko omočil v gorki vodi — vse drugo, kar je bolj nesnažno in je treba mokro čedfti, razlčži v posamezne dele; tedaj ti je treba zato pripravnih klešic, da se vertela ali šravbi odvijo in ko je osnaženo, spet pri zlaganji privijč. Če je posoda prav zelč umazana, je dobro vzeti otrobov, ki naj se prej v vodi kuhajo, da se kakor močnik zgoste in nekaj dni pustč na gorkem stati, da se skisajo. S temi skisanimi otrobi se potem posoda odergne po robcih in kotičkih z malo kertačico, — potem se posoda spere s čisto vodo in se obriše z drobnim, mehkim žaganjem in se še na solnce postavi, da se popolnoma posuši in se nazadnje z mehkim peresom odpravijo drobci žaganja, ki se še deržč. Ravno tako je dobro snažiti cinaste in kuprene posode. Srebro, ki je že černo postalo, se neki lepo osnaži, če se napravi iz gipsa dobro v prah zdrobljenega in z jesihom neko testč in se ž njim snaži srebro, ki naj se nazadnje še odergne s kredo, ki je dobro stolčena To je nekoliko nasvetov za snaženje sv. posod, s čimur se zlatini in srebernini ne dela sila; in to naj zadosti za danes. Ne bos dvomil, da so svete cerkvene posode vse čaBti in spoštovanja vredne, ker v dotiko prihajajo s presv. Telesom in Kervjo G. J. Kr. Ne puščajmo jih tedaj nesnažnih in nikoli ne mislimo, da čas tratimo, če se večkrat lotimo snaženja. Z Bogom! dragi moj! Tvoj Z. Egiptovski Jožef. (Dalje.) Četerto djanje. Pervi priior. Jožef (sam, žalo>tuo). Kako dolgo, Gospod mili . Bodeš pustil Ti lue v sili ? Reši mene iz te ječe, Spolni želje hrepeneče : Naj tud meni solnce krasno Svobode, veselo , jasno V to obzidije prisije, — Reši tu/ne me sainije! Vendar kur jo volja Tvoja, To naj bo zapoved moja: Mnogo že terpim . zdihujeir., Pa v zavesti, da spolnujcm Tvoje cilje, o Jebova , Sercu je tolažba nova. Vsega izročim se Tebi . Hvalim Te. če prav nesrečni, In Te prosim f o Bog večni: Kralju acrce omehčati: Da me vkaže izpeljati Iz otožne te tamniVe; Bog, usliši moje klice! Dragi prizor Ječar. Jožef. Luč mi lepo sije nova: Vera vtrinja se v Jelrova V mojem sercu živa, živa: — Skupaj ga od zdaj hvaliva! (Veselo.) Oj. hvaliva res Gospoda, Kmalu svčti ti svoboda, — Razodeto mi je v sanji, Sklep nesramnice nekdanji , Ki tak serčno je želela , Da bi tebe smert objčla , Jc v sramoti in uničen, — Res, o res je Bog pravičen! Huda kača Putifarja Je ob moč, in zlata zarja Ti bo kmalu zasvetila , Zarja sreče, tolažila: Tvoj Gospod ti je pomagal, -S tabo vse zapreke zmagal. Jožef. Ne zamorem te umeti; Kmalu mi prostost zasveti , Praviš ? prosim tebe milo, Kak se to ti je odkrilo? O, prijatel, razodeni, Ce prostost doide meni ? Sanja, — to še ni resnica , Dostikrati je lažnica; Se pogrešajo prevdarki; Morda se je Putifarki Kaj zgodilo, slabi ženi? Se prepričal mož je njeni, Da je v serci polna zlobe; Polna strasti, nezvestobe? — Al nezvesto je zapodil, Celo v ječo jo obsodil, Ako hudo sta se sperla? More biti , da je vmerla? — Če je to, se nc radiijem, Nje slepoto le milujem; Kakor tebi luč premila Je spoznanja zasvetila, Tak' želim ji spreobernjenja, Pa nikdar ne pogubljenja. Ječar. Pusti govor ta, moj dragi! Veseliva se le k zmagi; Zmaga ta bo prav častita , Zmaga ta bo plemenita! Glej , tvoj Bog vsegamogočni Vse je slišal v tmini nočni Tvoje prošnje in molitve; Dan že bliža 6e rešitve ! On, ki vse stvari ohrani, Tebi je zarčs na strani, Te je vodil zmiraj varno, Ti pomagal strast viharno Slavno zmagati, končati. On te čul je zdihovati V hudi ječi iu britkosti, Te poterdil v tvoji nadi. Kadar solnčni žar pomladi Včle obudi cvetlice, Oživi po logih tiče , Zima neprijetna jenja , Čas prijetni se začenja; Tebi tud lep čas se bliža, On, ki dvigne in poniža, — Storil to ti bo veselje, V čast iz ječe te popelje; Takrat začne tebi nova Cvesti pomlad bolj gotova, Ko do zdaj, to sem prepričan ; Kmalu bodeš poveličan! Jožef. Rčs le On, Gospod v višini, Bil tolažnik mi edini; Ko me vse je zapustilo, Serce se ga oklenilo; On me nikdar ni zapustil; A prijatel ti izustil Si besedo pomenljivo, Ktera v mojem serci živo Upanje je obudila, Da se bliža doba mila, Ko bom rčšen nepovšečne Tč tamnice, in da srečne Bodem še doživel dnove: So sporočbe te gotove? Se ti vse je le sanjalo , Al drugač na znanje dalo? Kje si vendar ti iz vedil In novico to zasledil ? Se točaj je spomnil na me In pri kralji prosil za-me ? Al sinova morda tvoja, Ljubljena prijatla moja , Čula sta v kraljevem dvori, Da mi rešni dan zazori? Oh, govori mi odkrito , Kdo novico čudovito Tebi je povedal, dragi? Ječdr. Bom, poslušaj, Jožef blagi! (Slovesno.) Sinoči na vertiču Sem sedel pod drevo, Ki semtertje v vetriču Zibalo se lepo. Na nčbu so sijale Že zvezdice ljube, In dolgo že bolj zale Noči ni b'lo od te. Bil v mislih ti si meni, Mladenič blagi moj , In v tugi neizrečeni V domovji oče tvoj. Naslonim se na deblo Drevčsno, zamižim Ker tiho krog je vs« b?lo , In kmal' tčrdno zas^im : Kar vidim v sanji krasni Ograj, ki bil zapert, In starček belolasni Odpre mi rajski vert. Pomigne mi prijazno , Da njemu naj sledim; Jaz dvignem se bojazno, Pa vendar grčm za njim. Se starček me lahkotno Poprime za roko, Pokaže premilotno Mi vso okolico. Kar tam sem videl, vžival, Izreči moč mi ni, Oh, rad prerad prebival Bi tamkaj večne dni! V sladkosti ko mi duša Stermeča čudi se, Lahno mi na ušesa Govoril starček je: Glej, to je sveto stanje; Neskončnega Boga, Začetnika vse zemlje, Vesoljnega neba; Boga, ki je stvaritelj Človeškega rodu , Ki Sam je bil učitelj In še je Oče mu. On tvojemu jetniku Hebreju zmago dal, V skušnjavi, in v terpljenji Na strani mu je stal. Ker mu je zvesto služil, Njegovo širil čast, Za to ga bo povzdignil, Dal moč mu in oblast. Osebo gerde strasti Zdaj groza bo in strah, V njegovi bo oblasti, Ponižati jo v prah. Ker nič se ni pregrešil, Poviša ga Gospod, Po njem le bode rešil Se lakote ves rod. Že blizo je, naznanjam , ReŠenja slavni dan, Ko pervi bo za kraljem Po vsem Egiptu zvan. ,,Sporoči to mladenču! Je sivi starček djal, In zginil; pa obsenči Potem oblak svital Me, nad oblakom čujem Mogočne pesmi don: Čast našemu hod' Bogu , Ker Bog je sam le On ! Zbudivši se, koj tebi Oznanit' imam to : On, ki prebiva v nebi, Povišal zdaj te bo! Jožef. Hvaliva, oj hvaliva Gospoda vsikedar , Naj sere ljubezen živa Bo Njemu hvalni dar ; Da spomnil se je na-ine , Na veke mu bom pel, Ko nckadaj iz jame, Bo ječe me otel. (Dalje r.aal.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Z velikim veseljem smo brali v zadnji „Danici," da se je v Šmartnem pri Kr. osnovalo kat. pol. društvo; in se je tako pri nas na deželi vložil pervi kamen za stvar, ktera je dan današnji toliko potrebna, in naj bi kakor močna bramba se razširila čez vso deželo. Ker smo z besedo že večkrat budili in klicali, da naj se po vsih večih krajih oanujejo take družbe, bomo sedaj drugim občinam še na zgledjeazali in rekli: Naredite si katol. društva, kakor je v Smartnem! To bo sedaj tolikanj bolj potrebno, ker bodo volitve zanaprej neposrednje, in se jih bo torej slehern posestnik vdeležiti mogel in mogel. Kaka zmeda bi utegnila nastati pri volitvah, ako volilci nimajo celo nobene politične izobraženosti! Kako lahko jih bodo nasprotniki begali in na svoje limance lovili v nezmčrno škodo vo-lilcem cerkvi in deželi! — Kar nam je žal, je to, da niste začeli svojega društva s kako veči slovesnostjo, kar bi bilo domače in ptuje še bolj spodbudilo in vnelo. Da začnete s ,,politično abecedo," kakor pravite, je potrebno in kaže, da se dobro zavčste svoje naloge. Kar pa še želimo, je to, da bi vodstvo to abecedo do-brovoljno razglasovalo in tudi drugim v posnemo in poduk naznanovalo. Iz serca Želimo našemu početju obilen^ blagoslov Božji, in zakličemo: Serčno naprej, verli SmarČani! Urno za njimi, vsi Nešmarčani! Iz Ribnice, 10. sept. (Nekoliko zakasnjeno) Naj bo s temi versticami v Danici stavljen spominek novo-posvečencu č. g. Jakopu Pakiž-u. Rojen 1. 1844 v vasi Zamostec pri Sodražici is verle rodovine ,,Podgorske", je prišel pozneje Jakop v šolo napervo v Kočevje, po- tem v Ljubljano. Po dobro končani gimnaziji stopi Jakop v semenišče, kajti do duhovskega stanu je imel vedno naj večje veselje: biti duhovnik in delati nevtru-doma za vero in domovino ter vračati dragemu bratu Primožu, ki ga je bil po materni smerti poslal v šolo, in njegovi dobri ženi dobrote, ki sta mu jih iz lastne volje, iz bratovske ljubavi v tako obilni meri delila, — to je bilo njegovo edino hrepenenje. Ali Bog je drugač sklenil. 21. jul. je bil g. Jakop od mil. škofa ljublj. posvečen za mašnika, nove maše, ki jo je bil napovedal na 20. avg., pa ni več mogel peti. — Vsled prehlajenja se ga je bila lotila že na gornji gimnaziji nekaka je-tika, bolehal je bolj in bolj ter moral večkrat pustiti šolo in iskati zdravja pri svojem bratu pod „Goro." Res si je bil večkrat za nekoliko časa opomogel, ali vedno hiranje se mu je bralo že na obrazi. Na zadnji poti iz Ljubljano proti domu ga napade bolezen hujše nego prej, da je moral pod Turjakom ostati v postelji. Ne dolgo potem se preseli domu. Vedel je ranjki dobro, da ga tudi čisti domači zrak ne bo več ozdravil in je popolnoma vdan pričakoval trenutka, ki ga bo rešil zemskega terpljenja. Izdihnil je blago dušo v sredo 30. avg. ob 3 popoldne v duhovnišnici sodraški. Bilo je od njega veliko dobrega pričakovati, ako bi bil živel. Serčno se je poganjal že zdaj zlasti za pravice sv. katol. cerkve, napake je ostro grajal ter pošteno in možato priporočal je tovaršem ravnanje, ka-koršnega je sam razodeval vsem svojem vedenji. Vzbujal je prosto ljudstvo iz zaspanosti in pogumno klical na delo. V ta namen je vstanovil v svoji rojstni iari Sodražici narodno bralno društvo, nagovarjal in vabil bil k obilnemu pristopu, koledoval povsod za primerne knjige in večkrat osnoval podučne in kratkočasne besede : — bil je duia društvu do zadnjih dni. — V družbi je bil zmiraj vesel in šaljiv, zelo prijazen in zgovoren, o vsaki reči je vedel kaj novega in mičnega povedati. Vzrastel iz prostega naroda, je tudi pesebno ljubil kmeta in čislal kmetijski stan. V gospodarskih rečeh dobro izveden, je dajal tu in tam primerne nauke in vodila, kako zboljšati kmetijstvo, kako povzdigniti domače obert-nijstvo in pomagati; kajti bil je bistrega duha in jako djanskcga uma. Veliko veselje je imel do sadjereje. Ako se pelješ proti Sodražici, boš našel ob cestah in potih, po vertih in drevesnicah od njegove marljive roke zasajena drevesica. Krog rojstne hiše je nasadil in po-cepil več stotin raznoverstnega drevja in si naročeval cepičev iz mnogih domačih iu ptujih krajev. Zares, čuditi se mora, kdor pomisli, koliko je umerli g. Jakop v kratkem času storil. — V teku svoje bolezni je po-"ostoma delil blagoslov novomašniški svojim sorodnikom fn družim rojakom, prejel vsaki teden presv. Rešnje telo in bil tudi kot bolnik v veliko spodbudo vernemu ljudstvu. Obžaluje zgodnjo smert ranjcega vsaki, kdorkoli ga je poznal, kajti reči smem, da ni imel ne enega sovražuika. Na pervi pogled, na pervo besedo ga je moral sleherni spoštovati in ljubiti. — Pokopali so pokojnika preč. g. dekan ribniški in v svojem kratkem nagovoru obrisali solze žalujočih poslušalcev, zlasti so-rodovincev. Povedali so ob kratkem njegovo življenje in posebno povdarili neizrekljivo ljubezen med njim in njegovim bratom Primožem ter jo postavili v izgled in posneino celi iari, omenili potem njegovo srečno smert in ranjcega priporočili blagemu spominu vsih znancev in prijateljev. Pri pogrebu je bilo nazočih tudi mnogo duhovnikov in bogoslovcev, ki so peli nagrobnice, pa obilo druzih prijateljev in znancev. Končno naj' v imenu brata Primoža in cele njegove rodovine izrečem serčno hvalo preč. g. dekanu ribniškemu, gg. duhovnikom, bogoslovcem in prijateljem pokojnega gospoda za zadnjo čast, ki so mu jo skazali; priserčno hvalo posebej gosp. župniku sodraškemu in g. kaplanu ki sta s tolažilno besedo in milim sočutjem hladila bolečine ranjcega in mu lajšala zadnje trenutke. R. I. P. V Javorja li nad Loko je pretečeno nedeljo preč. g. duhovni oče M. Jereb blagoslovil novi veliki ^ altar sv. »lilija, ki ga je ondotui poljanski rojak Štefan Subic%es lepo izdelal, izdelal pa za spodobno ceno (10« m > gl.)t ako se pomisli, da zraven patrona so na al-tarji 4 svetniki in 4 svetnice in še več angelov v podobah, in v sredi nad sv. Egidijem je prav lepo zma-lana Sveta deržina. Bila je na altarji v tronu samo lepo izrezana postava sv. Tilna (Egidija); od mladega Subica naslikana podoba (tabla) je še v Ljubljani, ker upa dobiti ktero za umetnike odmenjenih daril. Po blago-slovljenji altarja je imel eden ondotnih rojakov slovesno sv. mašo s pridigo. Ker sta bila pred malo časom tudi stranska altarja nekaj nova in nekaj obnovljena, je zdaj v prelepem zlogu zidana cerkev kaj prijetna; le ^koda, da je premajhna. Zares so za tako gorečnost pohvale vredni preč. gosp. duhovni pastir in verniki, kteri si pa od nekaj let s svojo posebno pridnostjo tudi v časnih rečeh dobro pomorejo. Iz okolice Goriške. Sv. evangelij govori, ko so spali hlapci hišnega gospodarja, prikradel se je sovražnik in vsejal je ljulike med pšenico. Gospodove te besede dopolnujejo se pred našimi očmi. — Tam, kjer se suka okolj hriba dereča Soča, postavil je nasprotnik svoj sedež, s kterega pošilja Lutrovo biblijo in drugo med prosto katoliško ljudstvo. V bližnji duhovniji stanuje neki možicelj, ki je vpisan z drugimi v to družbo in vabi in priporoča memogredočim pristopiti, rekoč: „Ker so naši duhovni premlačni in zanikerni učiti keršanski n&uk, postavila se je na Angleškem angleška družba z namenom, spraviti in razdeliti med prosto ljudstvo brezplačno ali za malo ceno bukve sv. pisma in druge spiske, s kterih branjem se ljudstvo uči potrebnega keršanskega nauka in drugo." — Dandanes hrepeni prosto ljudstvo na kmetih in drugod po čitanji dobrih knjig. Neprijatelj približa se njemu priliznjeno ko kača v raju s prepovedanim sadom kužljivih bukev , ki v lepi obliki in okusnem vezilu nevedneže očarajo, da se jih ali zastonj ponujane, ali za malo ceno omislijo. Izlakvani seže v pomanjkanji zdrave hrane tudi po strupeni. Da je omenjeni okolici lahko pomanjkanje dobrih knjig, kaže koledarček družbe sv. Mohora leta 1872, v kterega imeniku se pogrešajo družniki iz tega kraja; tudi slovenski katol. časniki so ondi bele vrane. Žalostno je, da se na Goriškem povsod Slovenci v dotiki in primeri z Italijani prezirajo. Zastonj bi bil iskal pri lanskih šmarnicah v Gorici le saj enih za Slovence. — Politiška katoliška družba z italijanskimi in slovenskimi družniki služi vse premalo svojemu namenu. Raojki narodnjak Kafol je nameraval v Gorici postaviti cerkev , kjer bi v Gorico prihajoči Slovenci nahajali službo Božjo in dušno hrano v domači besedi. Tudi bi bilo treba slovenskega zavoda za male otroke, da bi se ohranili za domačinstvo, kar je vendar pravično zahtevanje. Zunaj slovenskega keršanskega nauka, ki se je vstanovil o nedeljah v semeniški cčrkvi, je vse pri starem ostalo. Malo je pa upati od Italijanov, ki celo stare imena tergov in ulic po mestu prederzno spreminjajo v laške! Z Ajdovskega gradca v Bohinju. (Dalje.) Nekdanjo normalko ali vzorno glavno šolo namestuje sedanja d) vadnica (Uebungsschule), ktera je, v deželnem šolskem poslopji, tesno sklenjena z učiteljsko pripravnico (Lehrerbildungsanstalt). Kdor tega ne ve, komaj kaj izve o njej. Nekoliko se bere o tej vadnici v letnem sporočilu učiteljske pripravnice, ki ga je na svetlo dal ravnatelj obeh učilnic, g. BI. II rova t h. Učitelji so bili gg. M. Ivanetič, M. Putre, J. Eppich, in podučiteija gg. J. Tomšič in Fr. Gerkman (str. 21); učencev pa je v Štirih razredih bilo vseh skupaj 2G«J, najmanj Gi, največ 72 v razredu, dasi ravno bi si ti vzajemno z učitelji na c. kr. pripravnici in s pripravniki samimi najlože pomagali, ia so menda tudi plačani bolje kot v mestnih deških ali celo v nunskih šolah. Hranilnica je ubogim darovala 1') „Obvod estetističnih občutkov", spisal L. v. Gariboldi. — Doslej g. Lesjak še nobenega spisa ni bil dal iz rok, da bi po njem Slovenci bili mogli spoznati pervega učitelja na c. kr. učiteljski pripravnici; sedaj pa morebiti že sam obžaluje, da si iz nemščine, pedagogike ali metodike, ktere podučuje celo bo-goslovce. ni izbral kake namenu ljudskih šol bolj primerne tvarine. — Slovenski spis je pisan premalo v slovenskem duhu, in javaljne ga bode prebavil kteri izmed triintrideseterih učiteljskih pripravnikov. — Ravnatelj g. BI. Ilrovath je u ul slovenščino; razun g. Kle- menčiča in Lesjaka so učitelji bili gg. L. Gariboldi, V. Linhart, gimn. profesor M. Wurner; za telovajo g. V. Schiifer. Dr. Fr. Keesbacher je učil Physiologijo, Ortho-padie itd. itd. Petja in godbe pa so jih vadili gg. A. Nedved, K. Zappe in G. Moravec. Toraj trije, in — vendar so čuli po deželi v tem oziru mnogotere tožbe, kako malo znajo peti pa orglati nekteri učitelji. Ako ostanejo učitelji v prihodnje se orglarji, naj se bolje vadijo cerkvenih pesem in cerkvene godbe; ako pa ne, naj skerbi cerkev za to, da si pridobiva vajenih orglarjev pa poštenih cerkvenikov ali mežnarjev. Kolike nadloge imajo sem ter tje v tej zadevi, ni popisati. Na 22. strani je natisnjena učna osnova iz 1. 1870 za take pripravnišča, ktera naj bi se drugej dostojno presodila in preravnala po naših razmerah. Omenim naj o njej le, da se keršč. nauk podučevati ima v pervih dveh razredih po 2 uri, v druzih dveh pr. le po 1 uro na teden; kaj in kako, to določevati imajo — poleg du-hovske — deželne šolske gosposke. — Kdor koli je bral nemške in slovenske naloge iz tega šolskega leta str. 29—31., in med nemškimi za zrelotno skušnjo: ,,\Vas lieferte den Stoff zum NiebelungenliedeV Die Theile und der Inhalt dieses Liedes sind anzugeben" — vsak je omilovaje vzdihnil: No , tega je pa slovenskim ljudskim učiteljem pač potreba!? Dozdaj so trije letniki, in v I. jih je bilo 19, v II. 8, v III. pa 6, toraj skupaj 33. Brati je bilo že sem ter tje, koliko prizadeva stroškov to učilišče, kako so plačevani učitelji itd. Deržava je verh vsega tega podelila jim se 24 štipendij po 100 gl. Da bi toliki stroški pač bili Slovencem v pravi duhovni blagor! Celo nespametno pa je bilo zahtevati še drugega učiteljskega pripravnišča v Idrii! — Duhovskih služeb je na Kranjskem čez 000, in dokaj nepostavljenih zdaj, in vendar nikdo si ne derzne zahtevati v Novomestu ali v Idriji ali Vipavi drugega duhovskega semenišča. Znano je, da se je za prihodnje 1. 1871 2 dovolila v Ljubljani tudi deržavna ženska učiteljska pripravnica, in na 45—47 str. je povedano, kdaj in kako se bodo sprejemali pripravniki in pripravnice učiteljske. Te skezajo letos še z vednostmi, ki so se pridobivale v dosedanji četerti glavni šoli. V sprejemavni skušnji med drugimi nauki ni o kerščanskem ne duha ne sluha? Pa vsaj ne bodo že vse „konfessionslosne?" Mili Bože! Letno sporočilo f) deržavne velike realke ima dva spisa, ktera je sestavil profesor J. Finger: «) „Studien aus der Phvsik", in „Directe Deduction der Begriffe der algebraisehen und arithmetischen Grund-operationen aus den Gr.issen u. Zahlenbegritlen," ktera sta morebiti vgodna takim, ki se iz omenjenih naukov na vseučilišču pripravljajo za preakušnje. Spisi v šolskih sporočilih naj bi primerni in koristni bili učencem, ali tudi vgodni staršem, sploh bolj djanski. — Učiteljev vseh, pravih in pomožnih, je bilo 1»5, učencev pa konec leta v VI razredih (I z dvema razdelkoma) 239 skupaj, največ 54, naj manj 10 v enem razredu, in sicer v VI., in izmed teh se jih je 8 konec leta oglasilo za godno preskušnjo. Prihodnje leto bode imela realka VII razredov, niža IV, viša III. Tudi je učni načert natisnjen na str. 48—49, iz kterega se vidi, da se keršanski nauk na niži ima učiti po 2 uri, na viši pa le po eno uro na teden. Slovenščina bode zapovedan predmet le tistim, kterih starši ali varhi to zahtevajo ! Drugače je pa s talijanščino in celo s francoščino! Da bi se bil v delavni ali rokodelski šoli, v ktero je bilo vpisanih 237 in ktera je sklenjena z realno, podučeval tudi keršanski nauk, ni povedano; znano pa je že, da realci med tednom to leto niso imeli šolske maše, in da razun sv. Res. Telesa dan k procesijam niso hodili.*) Hranilnica je darovala rokodelski šoli 200 gl., ubožnim re-alcem pa 300 gl. Tudi je jela zidati veliko poslopje za realno šolo, ktero utegne stati po dosedanji premeri blizo 500000 gld., ki jih bode dala hranilnica iz svoje dobitnine (Reservefond), in sedanji realkin ravnatelj g. dr. Jan. Mrhal v sporočilu pravi, da svčsto bode ono poslopje primerno, mestu v lepoto, in — ,,cin monu-mentaler Bau, der auch fiir spatere Generationcn als beredter Zeuge des echtpatriotischen Biirgersinnes seiner Griinder dastehen und fiir Stadt und Land eine nie ver-siegende Quelle von Nutzen und Vortheil sein wird."**) Bog daj! — Zlati lesniki ali srečkanje za celo leto. (Nabral F. K.) (Konec.) 321. Vse hudo premagujmo, kar duše pogubi; za venec se vojskujmo, ki vekomaj cveti. 322. Prosi, kakor sveti Jeronim: „0 gospod, vzemi, kar je mojega; daj mi, kar je tvojega!" 323. Če z veseljem te gluŠijo zapeljivci, dekle, v dobrem išejo zmotiti te, če te zunaj vse obsuje: v sercu Jezus naj stanuje, Jezus sam in druz ga ne. 324. Človeško seree miru ne vživa, dokler v Bogu ne počiva. 325. Kjerkoli se znajdem, kamor grem, se veselim, zato ker vem, da so pri meni angeli, moji zvesti prijatelji. 32»>. Drage solze, ki iz božje ljubezni izvirajo, nam naše pregrehe omivajo! 327. Kdor postopa zdrav in mlad, je sam svoj in drugih tat. 328. Boljši čista vest, ko zlata služba. 329. Prelepo cveto rožice tri: nedolžnosti lilija deklicam, vijolica poštenosti ženam, pobožnosti solčnica vdovam. 33<>. Kar eden premalo, pa drugi več da, in ubogih : „Bog plačaj!" nar več velja: to daje zaslužku ceno iu tek. .. 331. Vse posvetno je le prah; prava sreča Božji strah. 332. Le kdor za čistost vse terpi, za preganjavce proBi, deviški venec zadobi, iu ga v nebesih nosi. 333. Huda navada se lahko premaga, čc sc po-boljšanje le ne odlaga. 334. Sveta prava vera je nebeški ključ : kdor njo zataji, si vgasne večno luč. 335. Ubožcem vbogajme dajati, je seme v dobro zemljo s jati, ki nam hitro zazori; pot v nebesa si pripravlja, kdor rad ubogim podeli. Jezus, sveti Jožef in Marija Naj bo naša vedna tovar^ija. Amen! Peiinneec. Štulci. Ljudje, ki se za kaj štulijo, kar niso, so veči del tudi sicer mokri pod nosom in okebrani •) >ieer ui kaj hvale vredno, kar se pripoveduj« o njihovem vedenji pri službi Božji; zlasti slabo so sa obna~*li konec leta pri zahvalni maSi v stolni cerkvi, in pri zahvalni p-smi ie m bilo nobenega realc« ve.' v cerkvi; vendar je lepo slišati, da tiste dni, kadar imajo učenci spoved v stolni cerkvi, čuje|o nad njimi zaporedoma profesorji tndi neduhovni, po vredbi « astiuji-vega g. ravnatelja, kar se pa pogreša pri gimnazijalcih, kjer so razun katehetov nobeden ne meni za nje! ♦•) Po deželi ^re sploh glas , da bi »e primerno Šolsko poslopje dalo postaviti z manjšimi stroški, in da bi hranilnica prav storila, ko bi marljivim hlapcem in deklam in drugim deieljanom, ki vanjo hranijo svoje t. rdo zaslužene goldinarje, nek ako više obresti dajala, in domačiui delavcem naklaujala več zaslužka. na podbradku. „Vaterland" piše o nekem mestu, da tam duhovni se po gostilnicah pred nekimi mestnimi ljudmi varni niso, da bi se jim kaj ne spakovali, ali kakor si bodi zabavljali, zlasti ako jih je več skupaj. Ako v kakem mestu še gosti miru nimajo pred lastnimi prebivalci, je blezo tako mesto res pervo za kravami v oliki. In v tistem mestu je res veliko štulce v, ki se za nekaj štulijo, kar v resnici niso. Tudi po druzih mestih so stulci naj hujši sovražniki cerkve in kato-ličanstva. ŠtuUtvo je prav čudna reč. Če je štulec keršen katoličan, se štuli za kaj druzega, n. pr. za lu-terana. Če je štulec Slovenec, se štuli za Italijana, za Nemca, in svoj lastni rod sovraži in nazavidi. Stulci so divji kakor seršeni in ose zoper to, kar so sami bili ali so prav za prav še. Turki so iz tacih štulcev, iz kristjanov, bili nekdaj napravili „bando" janičarov, — in kako so ti divjali zoper kristjane, je znana reč. Tudi zdaj so iz kristjanov poturčeni š tulci, n. pr. po Bosni, Albaniji in sploh ob mejah mohamedanstva veliko hujši, kakor pa pravi mohamedani bolj v znotranjem. Naravno je, da štulec v eni reči je tudi štulec v drugi: sovražnik naroda svojega, ki noče to biti, za kar je rojen, je tudi veči del štulec vere svoje in noče to biti, za kar je keršen. Ako se reč natanko prevdarja, je vzrok štulstva napuh in nečimernost, pa lakomnost, večkrattudi telečnost in nevednost. Pervi štulec je bil satan, ki se je UBtil, da hoče Bog biti in še kaj več, pa je strašno naletel, kajti: postal je — ne Bog, ampak iz angela hudič. Razgled po »vetu. V Rimu so rogovilski lahi z velikim šumom obhajali obletnico 20. septembra lanskega, ko so bili ro-varji zoper vsako narodovsko pravico Rim napadli, obzidje prestrelili in vderli v mesto papeževo, v mesto vesoljnega keršanstva. Nadlegali so n. pr. po noči čedne in poštene meščane, zlasti v oddelku ,,via de' Sediari" ter so gobezdali preklinjanja in zasramovanja zoper katoličane, duhovstvo in naj veljavniši cerkvene osebe, ker niso oken bili razvetlili. Pred Vatikanom so Gari-baldovo kvanto prepevali, kričali in derli kakor peklenski šantavci slava dobrim, pogin hudobnim nadevaje. Uboge stene, stebri, zidovi, kakor so jih ti laški plašurji očečkovali z naj geršimi napisi. Sicer pa, kjer ni bilo te soderge, je bilo vse po ulicah, potih in ter-gih prazno in tiho, ker vsi čedni ljudje so se zapirali v svoje hiše. Po pravici „Unita" v dolgem spisu dokazuje, da svet ne bo imel miru, dokler se bode vojskovalo zoper papeža. Naj dela svet, kar koli mu drago, naj se vtolažijo vse narodnosti, naj se znižajo in zravnajo davki: dokler bode vojska zoper Cerkev, gotovo miru ne bo. „Unde bella et litea in vobis?" praša sv. apostelj Jakop. Od kod so vojske in prepiri med vami? in odgovarja: „ex concupiscentiis vostris. Iz vašega poželenja." Prusija požeii po Nemcih in ultra-Nemci požele po Pru-siji; garibalduhi požele po Niči, po Trientu, po Istriji, po Korsiki, Meliti, po republiki, po Bmerti Pija IX. in kdo vč po Čem še? Liberaluhi in tudi neki psevdo-narodnjaki na Stajarskem poželč po odstranjenji duhov-stva od politiškega vpliva. Rudečkarji požele po sodih petroleja, da bi mesta in vasi požigali, — in kar je z unim eno: tolovaji požele po denarnici premožniših, po cerkvenih kupah itd. Veliki zelčnec je poželel biti kakor Bog, in to željo je vdihnil tudi Adamu in Evi, rekoč: „eritis sicut Dei, bodeta kakor bogova." Ali kakor se je opekel satan, ki je gotovo naj bolj prebrisan poželjuh, taka se bode godila vsim, kteri njegove navdajanja poslušajo in krivičnih reči poželjujejo. V Rimu, ko so tujci in odpadniki z derhaljo vred rojili 20. kim. in obhajali tolovajsko obletnico, se je pa k sv. Očetu na jutro zbrala v Vatikan velika množica papežu zvestih Rimljanov, ki so namestovali plemstvo, meščanstvo in naj čedniše ljudstvo mesta. Bili so sprejeti od Njih Svetosti ter so z adresami in drugač naznanovali svojo verno vdanost. V Dlonakovem je zborovalo 22. kim. nekaj odpadnikov, ki se z ravno tako pravico imenujejo „staro-katoličani," kakor pariški požigavci „osrečevavci ljudstva." Imenovali bi se bolj po pravici „stari lažniki", ker prekuhujejo le stare, že tisočkrat overžene laži in zmote. „Novi lažniki" so pa tisti, ki se unim zmotam v pest smejajo in jih razširjajo, pa ne z besedico ne pograjajo. Vsa dollingerija ni druzega razun ena novih antikristovih beznic, v ktero škodoželjno kukajo vsi sovražniki katoliške Cerkve. Pariz so jeli Prusi zapuščati 20. kim. po noči. V s. Dijoniziju so bili Parci, ki niso zapustili za seboj tako neljubega spomina, kakor pa Prusi s svojim pre-derznim in terdim obnašanjem. Resnica je, pravi dopisnik iz Pariza, da katoliški narodi so bolj miloserčni mem protestantov, ker je njih olika zedinjena z djan-skim katoličanstvom. Vender ko so odšli iz mesta, je bilo v eni sapi vse mesto v zastavah; ni bilo okna, da bi saj ena zastava na njem ne bila visela. Ako se pomisli, v kakošen stan so Prusaki pripravili lepo francosko deželo, se ni čuditi veselju Francozov pri odhodu naspotnika. Is Ljubljane. Prihodnji shod kat. pol. društva bo 8. okt. — Razposlane so une dni sprejemnice; ako bi je kaki ud ne bil dobil, naj blagovoli o priliki naznaniti. Prečast. gosp. Edv. Polak, dekan v Leskovcu, je postal častni kanonik. Bogoslovske šole v Ljubljani se pričnejo 6. okt. Iz deželnega zbora. V 4. seji je bilo oddanih mnogo predlčg. Svetec je stopil iz deželnega odbora, ker je postal notar v Idriji. V vstavni odsek so izvoljeni: Bleivveis, Kosta, Svetec, Zamik, Barbo, Pintar, Zupan. Razlag je voljen v deželno komisijo za vravnavo zem-ljišnega davka namesti Vurcbaha, ki je zdaj dež. predsednik. — V 5. seji, v četertek, je bilo na dnevnem redu: Vladna predloga zastran napeljevanja, rabe, ogra-jevanja vodd; potem: kako naj se napravljajo, zder-žujejo, obiskujejo ljudske šole, pa vravnavanje pravnih razmčr učiteljev na ljudskih šolah; — nadalje še mnogotere poročila in nektere druge predloge. — Iz Mengša, 28. sept. Svarilo. Oseba, po imenu Katarina Barbara Slowig, iz Pruskega, hodi kot roma-rica oblečena in prosi pomoči za svoje popotvanje v Rim in Jeruzalem. Obnašala se je pa v Mengšu tako, da smo prisiljeni ljudi, pred njo svariti, ker pijana, za-bavljiva je bila v pohujšanje. Duhovshe spremembe• V ljubljanski škofiji. 0. g. Mih. Bog o lin, kapi. v Žužemberku, gre za administr. v Polom. Č. g. Mart. Indof, duh. pom.^v Vremah, je dobil Lučne. V teržaški škofiji. Č. g. Jan. Planinšek, adm. na Golem, je dobil Gročano. Dobrotni darovi. Za sv. Očeta. G. J. Z. 3gl. 60 kr. v dober namen. Za pogor. v Petelina h. Po g. Lor. Kr. 1 gld. Popravek: Na strani 309 zadnje Danice naj se bere v Pelinovci namesto 241etnega „štirindvajsetega" otroka. — Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.