SLim WMfOTDÄ INTERVJU Z ZASAVSKIMI ŽUPANI W j]®™® \f ASdtK enostavna rešitev za digitalne ftfiografije ■ A Pošiljanje fotografij v izdelavo -preko interneta VELIKA IZBIRA DARILNE« A PROGRAMA Želimo vam srečno in uspešno novo leto 2006 Avtohiša Kržišnik ob otvoritvi programa Suzuki ponuja vroče cene z izjemnimi popusti! Želite avto za igrivo mestno vožnjo ali morda štirikolesni pogon za terenske užitke? Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma NOVOLETNI POPUSTI TDBZDB ali VJ - POL OEZ DVE LETI ! BREZ OBRESTI ! Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde. Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele: Mazda2, Mazda3, Mazda 5,Mazda6 in Mazda B2500 Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! Velika izbira zimskih pnevmatik: ugodne cene, obročno odplačevanje. Nova Mazda 6 Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in Časovno omejena!" OSREDNJA KNJIŽNICA CfiUC KAZALO 0 UVODNIK Lahko bi porabila tale okvirček za razmišljanje o mnogih stvareh, dogodkih, zgodah in prigodah, lahko bi...ja, kaj vse bi lahko, ampak vedno znova mi misli uhajajo na srečanje s predsednikom države. Pa nisem razmišljala o ‘predsedniku’ ampak o človeku. Take službe si pač ne bi želela, čeprav smo ljudje različni, razdajamo se, kolikor moremo ali hočemo, ampak našemu Janezu Drnovšku pa prav ničesar ne zavidam, kajti dan je za vse enako dolg. Ima štiriindvajset ur in niti sekunde več zanj, kot za mene. Pa sem bila sama že krepko pod nivojem z energijo, ko sem se le odločila, da pristopim k njemu. Kljub hitenju sem ga uspela povprašati, če se spomni časov, ko je vsako jutro prihajal v Trbovlje v službo: »Seveda se spominjam, kako da ne?! Na tisti čas imam dosti spominov.« Radovednost, kakšne vrste so ti spomini, je potešil z zagotovitvijo brez pomišljanja: » Prijetni, seveda!« in ko sem vrtala naprej, če bi prišel v banko, med nekdanje sodelavce, je odgovoril:» Ja, če bi me povabili, bi z veseljem prišel.« Pa sem zagrabila za ponujen prst in zgrabila roko ter ga na hitro povabila na prednovoletno srečanje sodelavcev lokalnega časopisa Zasavc. Vedela sem, da je zasut z obveznostmi in ne nazadnje, zasluži si tudi svoj trenutek miru v teh prednovoletnih dneh. Nisem bila razočarana, ko se je nasmehnil: »Lepo jih vse pozdravite,« mi je zabičal, »rad bi prišel, vendar., ja, Zasavca pa berem, seveda.« Meni se zdi lepo in prav, da vsem bralcem, ki vztrajajo z nami, povem, da tudi predsednik države bere naš cajtng. Prav zato smo tokrat iz oči v oči z njim na naslovnici in verjemite ali ne, samo za Zasavca je bil namenjen skrivnostni nasmeh našega Zasavčana. Pa srečno! Njemu, nam...vsem... Ako ima človek srečo, ima vse.... ...z malce sreče bomo imeli vse... Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO: \ STRAN: Big band Zagorje 12 Zlata vrtnica 16 Litijski AS-i 19 Mozaik 24 Intervju z zasavskimi župani 26 Zasavci 33 Kosmati reševalci 37 Naša bodočnost 41 Jutro v Bosni 41 KLOBAS1JAOA BO ///// NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 12. JANUARJA 2006 Naslovnica: ....samo in le za Zasavca... slika MaH Q PISMA BRALCEV/FUNŠTERC PEKKMANCELJC i Že nekaj let imamo v naših Trbovljah lepe literarne večere, zato je čas, da se zahvalimo za te lepe urice, ki nam jih pripravlja odbor za literarno dejavnost pri Društvu upokojencev Trbovlje. Naš zadnji večer v letošnjem letu je bil posvečen Barbari, zaščitnici knapov. Veliko rudarskih zgodb in pripovedk, ki jih je zbral in zapisal Tine Lenarčič, smo slišali tokrat. Kako težko je bilo služiti kruh možem v jamah, a niso obupali. Vedno se je med rudarji našel kakšen »vicmohar« in jih spravil v smeh s svojimi šalami. Večkrat pa se je v jami prikazal tudi Perkmandeljc. Nit pogovora je ves večer prav prijetno vodila članica odbora Marinka Benetek in nam predstavila tega navihanega rudarskega palčka Perkmandeljca, ki nas je presenetil z obiskom. S svojimi pripovedmi nas je do solz nasmejal. V zahvalo smo mu bučno zaploskali, kakor tudi glasbenikom skupine Refren, ki nam je zaigrala. Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali na tem lepem in zanimivem večeru, predvsem predsednici odbora Marji Kužnik za vse delo, ki ga vlaga, da nastanejo tako prijetni večeri in nam tako polepšajo dolge zimske dneve. V letu 2006 naj vas spremlja sreča v majhnih stvareh, toplem pogledu, lepi besedi in iskrenem toplem drobnem nasmehu. Veliko uspeha, zdravja in osebne sreče želim in upam, da se tudi v letu, ki prihaja, še srečujemo. Marija Grebenc, Kešetovo 7, Trbovlje Iz sporočila za javnost Občine Trbovlje: »ZASAVSKI ZAKON« GREJE BOLJ KOT PREMOG Na sestanku, ki ga je sklical trboveljski župan in poslanec Državnega zbora Bogdan Barovič na pobudo občinske svetnice Jože Ložak, članice SLS Trbovlje dne 2. 12. 2005 na temo predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (ZPZRTH) in na sestanku predsednikov političnih strank, zastopanih v občinskem svetu občine Hrastnik, ki ga je župan občine Hrastnik in poslanec Državnega zbora Miran Jerič sklical na isto temo v sredo 07.12.2005 so bila sprejeta enotna STALIŠČA: S podaljšanjem obdobja zapiranja ob sočasni proizvodnji dosežemo cenejšo izvedbo celotnega projekta postopnega zapiranja RTH, hkrati pa ohranjamo delovna mesta in kontinuiteto energetske dejavnosti, kar je pomembna podpora razvojnim načrtom Termoelektrarne Trbovlje, po katerih naj bi do leta 2012 dogradili nov termoenergetski objekt, neodvisen od domačega premoga. Prisotni so se tudi strinjali, da RTH in TET pripravita usklajen predlog sprememb tega dela zakona. Pred dokončnim oblikovanjem predloga sprememb in dopolnitev ZPZRTH je potrebno 3. del zakona uskladiti s sprejetim Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter hkrati zagotoviti prednost pri izvajanju nalog razvojnega prestrukturiranja regije za občini Hrastnik in Trbovlje. Načelno je bil podprt predlog o vključitvi ekološke sanacije Rudnika Sitaijevec Litija v ZPZRTH. Ta možnost je smiselna zlasti zaradi možnosti vključitve RTH-ja v projekt, saj bi lahko s svojimi izkušnjami in razpoložljivim strokovnim kadrom prispeval k optimalni in stroškovno učinkoviti rešitvi sanacije rudnika Sitaijevec. Postavljeno je bilo tudi vprašanje razpisa za novo vodstvo RTH-ja, ki se zaključuje v začetku decembra. Ob tem je bila izražena podpora dosedanjemu poslovodstvu. Zato bi bilo smiselno pri imenovanju novega vodstva zagotoviti predvsem na strokovnem-rudarskem delu tudi kadrovsko kontinuiteto vodenja, kar je pomembno še zlasti za izvajanje ZPZRTH ob sočasni proizvodnji in izpeljavi predlaganih sprememb »zasavskega zakona«. Pod stališča so se podpisali: ŽUPAN OBČINE HRASTNIK, Miran Jerič, ŽUPAN OBČINE TRBOVLJE, Bogdan Barovič, Miran Jerič - LDS Hrastnik, Soniboj Knežak - SD Hrastnik, Ivan Hršak - SNS Hrastnik, Alojz Čebin - SLS Hrastnik, Stane Bočko - SDS Hrastnik, Igor Pavelšek - NSD Hrastnik, Franjo Krsnik - DeSUS Hrastnik, Joža Ložak - SLS Trbovlje, Mitja Rozina - SNS Trbovlje, Anton Naglič - Nsi Trbovlje, Marija Juraja - LDS Trbovlje, Tatjana Jevševar-SD Trbovlje, Zvone Hribar - DeSUS Trbovlje, Aleš Štrovs - SMS Trbovlje, Branimir Bajde - Zeleni Trbovlje MaH NOVO LETO Novo leto je spet pred nami. Uživajmo ob pijači in dobri hrani. Kakšen kozarček bi še spili In za trenutek skrbi pozabili. Zdaj nazdravimo simi, Saj praznujemo prav vsi. Kolikor ljudi na tem svetu živi, Vsak naj se to dan veseli. Novih let naj še veliko bo, Saj praznik za vsakogar je to. Nekaterim mogoče ni prav lepo, Pomagajmo jim kolikor zmoremo. Vsi na svetu lepo naj živijo In naj se jim želje izpolnijo. Ker novo leto prehitro bo minilo In spet s skrbmi nam glave napolnilo. Niko Milinovič KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE Knjižnica v Trbovljah že vrsto let prireja prireditve za naše najmlajše. Se posebej se veselimo velikega obiska v prednovoletnem času. Otroci skupaj s starši prihajajo po knjige in seveda na pravljične urice ter ustvarjalne delavnice. Te sicer potekajo na mladinskem oddelku prav vsako sredo, ob torkih pa se zberemo v knjižnici Dom svobode v Tončkovem kotičku. Ker pa je december vedno tako čaroben mesec, poln pričakovanj, se tudi v knjižnici potrudimo in pričaramo praznično vzdušje. Skupaj okrasimo naš mladinski oddelek, tako da lahko v tem mesecu vsak udeleženec ustvarjalne delavnice s ponosom pove, da je prispeval svoje izdelke za lepšo, praznično knjižnico.Tokrat so to snežaki različnih vrst. Le ozrite se, tisti, ki hodite mimo knjižnice, v naša okna! Z njih vas snežaki budno opazujejo! Tudi Packe iz RELIK-a pod vodstvom Maje Kuhar so nam polepšale okna s svojimi zvezdicami. Skupaj z učenci oddelka s prilagojenim programom z OŠ Tončke Čeč pa smo okrasili našo novoletno jelko. Učenci so okraske zanjo izdelali pri pouku pod vodstvom svojih učiteljic. Na pravljičnih uricah v decembru pa je prav tako čarobno. Zunaj je že tema, mrzlo je, nas pa grejejo tople besede, ki zletijo iz slikanic. Domišljija pisano obarva obzorja naših otrok, kamor sežejo podobe naših pravljičnih junakov. Tokrat so nas spremljale morske miške, snežni medo, Piki in mali ježek s prijatelji ter seveda Božiček! Nastalo je ogromno pravljičnih risbic, ki si jih lahko ogledate v naši knjižnici. Še naprej se veselimo sodelovanja z vami, dragi starši in radovedni otroci! Posebej nam je v veselje tudi sodelovanje z drugimi ustanovami in društvi v Trbovljah. S tem ne le širimo bralno kulturo, kar je poslanstvo knjižnice, temveč tkemo tudi tiste majhne vezi med nami, ki nas osrečujejo. Vsem želimo tople, umirjene in zares srečne praznike! Naj otroci preživijo v vaši družbi čim več časa, se smejejo, veselijo in nikoli ne pozabijo, kako prijetno in po malem skrivnostno je bilo v prazničnem času, ko so bili majhni! Nam odraslim pa želim, da bi se znali prepustiti njihovi brezmejni radosti in brezskrbnemu doživetju praznikov! Besedilo in slike: Simona Solina ZAGORSKE SEJE OBČINSKIH SVETNIKOV Zagorski župan Matjaž Švagan je 14.12. sklical izredno sejo občinskega sveta Zagorje, zaradi, kakor je rečeno, nedemokratske priključitve naselja Polšina, ki sicer pripada KS Šentgotard, bodoči samostojni občini Izlake. Naselje Polšina naj bi tako povezovalo bodočo občino z občino Lukovica, saj bi bila nova občina v nasprotnem primeru le otok v sedanji občini Zagorje. Po burni, a kratki razpravi, v kateri je sodeloval tudi predstavnik Polšine Leopold Rozman, so svetniki izrazili protest zaradi samovoljnega in nedemokratičnega odnosa predlagateljev, saj je 90 odstotkov prebivalcev Polšine proti priključitvi k novi občini. Sprejeta je bila tudi sprememba odloka o vzdrževanju in čiščenju cest, tako da bo odslej za izlaške ceste (po fiasku povezanim s pluženjem) spet skrbela zagorska občina. Janez Vidmar, ki ni bil prisoten, je izjavil za radio Kum, da so Polšine že v preteklosti želele biti del KS Izlake in je logično, da želijo biti tudi del občine. Bomo videli kaj bo pokazal referendum na katerem glasujejo tudi krajani naselja Polšina. V soboto, 25.12., je bila 25. redna seja občinskega sveta, na kateri so razpravljali o tekočih aktivnostih v občini, začasnem financiranju proračunskih potreb za obdobje januar-marec 2006, (l.rebalans), o amandmaju k rebalansu proračuna, predlogu Sklepa o določitvi vrednosti točke za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2006, predlogu povišanja cen v Vrtcu Zagorje, dopolnitvi Zazidalnega načrta na območjih Potoška vas-šola in levi breg Kotredeščice in premoženjsko pravnih zadevah. Na pobudo svetnikov bo posebna komisija, v kateri bodo predstavniki vseh strank in civilne iniciative, spremljala vsa dogajanja v zvezi z referendumom za samostojno občino Izlake. Bilo je še nekaj vprašanj in predlogov, na katera bodo svetniki dobili odgovor na naslednji seji. Seje so se udeležili tudi predstavniki EKO kroga, ki so predstavili svoje aktivnosti v tem letu in sodelovanje z Ministrstvom za okolje, ki bo formiralo komisijo in poostrilo kontrolo nad sežiganjem odpadkov in kakovostjo zraka, ki ga imamo v Zasavju. Sestankovala: St. R. ® FUNŠTERC__________ DOSTOJNO POČASTILI PRVIH 50 LET GZ TRBOVLJE Po oktobrski paradi ter blagoslovitvi gasilskih avtomobilov vseh društev v zvezi in freske sv. Florjana na trboveljskem gasilskem domu je Gasilska zveza (GZ) Trbovlje svojo 50-letnico proslavila tudi s slavnostno sejo. Priče smo ji bili v torek 22. novembra v učilnici gasilskega doma v Trbovljah, ko je minevalo natanko 50 let od ustanovitve zveze, ki vključuje osem prostovoljnih gasilskih društev in Gasilski zavod Trbovlje. Ob tej priložnosti sta predsednik Pavel Nemet in poveljnik Srečko Kerin podelila plakete GZ Trbovlje za sodelovanje pri krepitvi požarnega varstva v občini Trbovlje. Predsednik GZ Trbovlje Pavel Nemet (levo) med nagovorom udeležencem slavnostne seje. Zraven njega stoji poveljnik GZ Trbovlje Srečko Kerin. GZ Trbovljeje bila objubileju odlikovana s strani GZ Slovenije Osrednja slovesnost ob 50-letnici GZ Trbovlje pa je bila v petek 25. novembra v Delavskem domu Trbovlje. Slavnostni govornik je bil predsednik GZ Slovenije Ernest Eöry. Ob tej priložnosti je trboveljski župan in poslanec Bogdan Barovič razvil prvi prapor GZ Trbovlje v zgodovini. Na prireditvi je bilo podeljenih več gasilskih občinskih in državnih odlikovanj gasilcem in ostalim, ki zvesto sodelujejo z GZ Trbovlje. Besedilo: Boštjan Grošelj Sliki: arhiv GZ Trbovlje S/h S Stranka mladih Slovenije ŽELIMO VAM LEP BOŽIČ TER PESTRO PRIHAJAJOČE LETO, POLNO DOBREGA POČUTJA, SREČNIH NAKLJUČIJ, LEPIH PRESENEČENJ, MODRIH ODLOČITEV IN PRIJETNIH SREČANJ! Razstava jaslic v Jurkloštru: V spomin na velikega izdelovalca jaslic, kartuzijanskega patra Volfganga Koglerja smo tudi letos v sodelovanju *upnije Jurklošter in Društva ljubiteljev jaslic Slovenije pripravili razstavo jaslic v nekdanji kartuziji v Jurkloštru. Otvoritev je bila 11. decembra, zaprli pa jo bomo 2. februarja 2006. Ogled je mo*en vsako nedeljo od 8.45 do 10.15 in od 14.00 do 17.00 ali po dogovoru - GSM 031 363 471 ali 041 756 201. V prvem delu razstave je zbirka papirnatih jaslic Marjana Marinška iz Velenja, dela Franca Goršeta, Maksima Gasparija, Bare Remčeve, Josipa Urana in mnogih drugih, predvsem neznanih avtorjev. V zbirki so izrezane in raztegljive papirnate jaslice, natisnjene v reliefni barvni litografski tehniki iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Zbirka petindvajsetih del je edinstvena na slovenskem in vredna ogleda. V drugem delu razstave lahko občudujemo glinene jaslice, jaslice iz testa, porcelanaste, voščene in steklene priznanih avtorjev, ki so postavljene v pristno domače okolje in dihajo s tišino samostanskih zidov med njimi so med drugim tudi dela Marjana Vodnika, Mateja Kozmusa, Milana Kosca, Konrada Trilerja in seveda patra Volfganga Koglerja, ki so borično zgodbo poustvarili s svojimi rokami. Celotna zbirka petdesetih jaslic je garancija, da sije razstavo vredno ogledati. Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije: Drago Kozinc »VISOKA ZAVEST L\ ŽIVLJENJSKI OPTIMIZEM« S slavnostno podelitvijo listine »občina po meri invalidov«, ki sta jo v imenu dobitnikov prevzela trboveljski župan Bogdan Barovič in predsednik Društva invalidov Trbovlje Rudi Janežič, se je odvilo zadnje dejanje kandidature za ta naslov in prvo dejanje zahtevne poti izpolnjevanja zahtev in načrtov, ki jih kot mesto, prijazno vsem z drugačnimi pogoji za življenje in delo in s posebnimi potrebami, mora ponuditi. Prireditev je bila v četrtek, 15. decembra 2005, v gledališki dvorani KC Delavski dom Trbovlje. Goste je nagovoril Generalni direktor Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve mag. Cveto Uršič. Posebno slovesno noto prireditvijo dal obisk predsednika države Janeza Drnovška. Glasovi Zenskega pevskega zbora Svoboda Trbovlje so bili blagoglasni, govorniki ne pre-dolgi, člani narodno zabavnega ansambla Glasbene šole Trbovlje z obema harmonikarjema zelo živahni in zvonki glas Karmen Lindič osvežujoč. Prihod predsednika države Janeza Drnovška v družbi z županom »občine po meri invalidov« Bogdanom Barovičem in predsednikom DIT Rudijem Janežičem na slovesnost ob podelitvi Listine Utemeljitev odločitve projektnega sveta ZDIŠ, na podlagi katerega je UO Zveze izbral občino Trbovlje da prejme Listino, je prebrala predsednica tega sveta Zora Tomič, Miran Krajnc, predsednik ZDIS-a pa jih je izročil. Kratek povzetek misli predsednika države pa bi bil, da naj se zavedamo, da živimo skupaj, takšni in drugačni in družno moramo poskrbeti za način, daje življenje kar se le da normalno. »Važen je odnos vseh nas (ljudi) do sebe (človeka)! Vsakogar lahko doleti trenutek, ko bo potreben pozornosti, pomoči, razumevanja...če in ko se tega zavemo, da smo odvisni drug od drugega, začnemo sodelovati in si pomagati. Vesel sem, da želi biti občina Trbovlje prijazna do invalidov in hoče vzpostaviti okolje, kjer se bodo dobro počutili. Take projekte je treba podpreti in jim izreči priznanje. Želim, da bi bil vaš projekt uspešen in bi se tudi druge občine vključevale vanj. Potrebna je visoka zavest in življenjski optimizem in vsem nam bo lažje na tej poti.« Po končani svečanosti je bilo v novoletno okrašeni avli DD družabni klepet, dr. Janez Drnovšek pa je po požirku zelenega čaja že odhitel novim dolžnostim naproti. __________FUNŠTERC Q) OKOLI IN OKOLI Od 10. decembra 2005 dalje imamo, tudi Zasavčani svoje »krožičše«, kot kratko imenujemo krožno križišče v Trbovljah, na Trgu revolucije. Ta prvo in ta prvi v Zasavju in uradno. V sobotnem opoldnevu sta državni sekretar Ministrstva za promet dr. Peter Verlič, ki je nadomeščal zbolelega ministra in župan občine Trbovlje Bogdan Barovič v družbi domačinov in gostov, prerezala trak in tako tudi uradno predala krožno križišče v uporabo. Nekaj podatkov in nasvetov sta natrosila, najbolj pa je v mrzlem opoldnevu dobro dela pohvala potrpežljivim občanom in jih morebiti malce ogrela. Župan trboveljski Bogdan Barovič je z užitkom visoko dvignil odrezan kos traka, prerezanega ob uradni predaji krožnega križišča na Trgu revolucije uporabnikom... Sodobno štirikrako križišče bo omogočalo boljšo pretočnost prometa ter večjo varnost vseh udeležencev v prometu. S tem je realizirana prva etapa rekonstrukcije regionalne ceste Bevško-Trbovlje. Dela, ki so se pričela oktobra 2004, so obsegala rušitev dveh objektov ter rekonstrukcijo klasičnega štirikrakega križišča v sodobno krožno križišče s pripadajočimi pločniki. V okviru te rekonstrukcije je bilo izvedeno tudi prekritje potoka Trboveljščica, prestavitev komunalnih vodov in ureditev odvodnjavanja. Vrednost del je 313,1 milijona tolarjev, od tega je Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste prispevala 63,3 % oziroma 198,2 milijona tolarjev, delež občine Trbovlje pa je znašal 114,9 milijona tolarjev. Idejni projekt za rekonstrukcijo križišča so izdelali v podjetju IBT Nizke gradnje d.o.o. iz Trbovelj, dela sta v skupnem nastopu izvajala Cestno podjetje Ljubljana, d.d. in Splošno gradbeno podjetje Zasavje Trbovlje d.d., Svetovalne storitve in nadzor nad gradnjo je bil zaupan DDC-ju svetovanje inženiring d.o.o. iz Ljubljane. Za dobro razpoloženje je, ob sramežljivemu soncu, kije ravno ob otvoritvi predrlo meglice hladnega, z mrzlo sapo začinjenega jesenskega opoldneva, poskrbela Delavska godba Trbovlje in trboveljska folklorna skupina ter Društvo ljubiteljev old-timerjev, ki so svečano zapeljali dva ali tri kroge. Komur se je zanohtalo, pa je čisto vseeno ali na rokah ali na nogah, in komur so se ušesa vžgala, si bo otvoritev prvega zasavskega in trboveljskega krožišča dobro zapomnil. Besedilo in sliki: MaH 7rmmifd DOBRODELNI KONCERT V DOLANKI GARAŠKI MLADI USTVARJALCI »Pobudo članic ŽPZ Svoboda Dol za dobrodelni koncert smo z veseljem sprejeli...,« je dejala ravnateljica Darja Markelj na prireditvi, ki je bila v sredo, 14.decembra 2005, v Dolanki. In kako je prireditev potekala ? Obiskovalci, ki so napolnili tribuno, so z zanimanjem prisluhnili nastopu ženskega zbora pod vodstvom nove dirigentke Karmen Lindič. Na harmoniko jih je spremljal Franc Vrtačnik. Presenetil je tudi mladinski šolski zbor pod vodstvom Alenke Razpotnik in ob klavirski spremljavi Polone Kovač, saj se je številčno zelo razširil. Navdušen aplavz sta si prislužili tudi Ingrid Marolt in Rozalija Grešak, ki sta igrali na violino, prav tako člani dramske skupine Svobode Dol z enodejanko Volkec. Prireditev pa so popestrili še Rok Milinovič in Anže Rovšek s harmoniko, plesni skupini RK Dol TKI Hrastnik - Miške in Zverinice, pa še Bojan Frangeš z venčkom narodnih. V knjižnici Antona Sovreta so imeli v četrtek, S.decembra 2005, ustvarjalno delavnico, kjer so pod vodstvom Minke Rizvič nastajali razni novoletni izdelki. Udeleženci, bilo jih je več kot 25, so izdelovali voščilnice iz papirja, jih kombinirali z vezenjem, prepletanjem niti in s kombinacijami starih voščilnic. fini \ Za scenarij in povezovanje je poskrbela pomočnica ravnateljice Belinda Ladiha. Obiskovalcem se je na koncu zahvalila za denar, ki bo namenjen otrokom iz socialno ogroženih družin. Zbrali so ga preko 1.010.000 sit. Nekaj denarja so obiskovalci prispevali tudi z nakupom izdelkov, ki so jih napravili učenci predmetne stopnje na novoletni ustvarjalni delavnici. Vodila jo je Cvetka Železnik, mentorica politehničnega krožka: » Letos smo izdelovali snežake, pujske za srečo, aranžirali svečnike, barvali steklene podstavke, izdelovali rože iz najlona...,« V okviru novoletnih prireditev so si učenci obeh šol v četrtek, 15.12 ogledali še plesno akrobatsko skupino Filip iz Kopra, člani krožka RK pa so obiskali sredi tedna dom starejših in jim pomagali pri novoletni okrasitvi prostorov. ZIMSKA PRAVLJICA GLASBENE ŠOLE HRASTNIK V torek, 1 S.decembra 2005, je imela GŠ Hrastnik v delavskem domu svoj tradicionalni novoletni koncert. V dobri uri in pol so se predstavili posamezni gojenci na svojih instrumentih in v plesnih oziroma baletnih korakih. Obiskovalci so svoje navdušenje sproti izkazovali z dolgotrajnim ploskanjem. Vrhunec novoletnega koncerta pa je bila zadnja točka, z nastopom simfoničnega orkestra pod vodstvom Maje Lebar Kotar, ko so med drugim zaigrali The Cristmas Song in Sveto noč. Scenarij koncerta, ki ga je zasnoval Dejan Debelak in ga poimenoval Zimska pravljica, je svoje ime povsem upravičil. Dejan Debelak je prireditev tudi povezoval. Besedila in slike: Fanči Moljk USPEHI FOTO KLUBA HRASTNIK NA RAZSTAVI »S to razstavo zaključujemo uspešno leto 2005,« je dejal v četrtek, S.dec. 2005, na otvoritvi razstave članov Foto kluba Hrastnik njihov predsednik Vinko Žagar. Triintrideset fotografij različnih tematik razstavlja v hrastniški galeriji dvanajst avtorjev. »To je skupinska razstava proste teme, zato je težko potegniti med fotografijami neko skupno nit..., » piše v priložnostni zloženki tajnik Simon Tanšek. Številni obiskovalci so na otvoritvi občudovali Matevževe posnetke Hrastnika v nočni luči, Vinkove sence v vročem primorskem mestu, Matejeve fotografije, nabite s čustvi... Vseh dvanajst avtorjev je bilo prisotnih - na razpolago za vprašanja. Večer so popestrili tudi gojenci GŠ Hrastnik. V petek, 23. decembra, bodo razstavo prenesli v prostore zdravstvenega doma, po novem letu pa na Jesenice, k dolgoletnim klubskim prijateljem, ki praznujejo 80 - letnico svojega obstoja. V Knjižici Antona Sovreta je imel potopisno predavanje o Iranu Igor Klasnja. Najprej je popeljal maloštevilne obiskovalce v glavno mesto Teheran in še v nekatera večja mesta, potem pa so se podali k pravim nomadom, ki živijo večinoma v hribovitem delu tega sveta. Igor Klasnja je na zanimiv način predstavil deželo in tudi zgodovinske dogodke, ki so zaznamovali Iran v zadnjih 50 letih. Besedila in slike: FančiMoljk FUNŠTERC (© -----------------1 DOGAJANJA V VINOTEKI KLOPOTEC V ZAGORJU V soboto, 10. novembra, bi moral v Vinoteki klopotec svoja vina predstaviti vsem znani vinogradnik iz Apač pri Gornji Radgoni. Vina na pokušino je pripeljal že v petek, za soboto pa je z opravičilom napovedal svojo odsotnost. Tako je Danilove vinske mojstrovine predstavil Uroš Naprudnik, edini vinotekar v Zasavju. Uroš je dobro opravil zaupano nadomeščanje, kljub vsemu pa so gostje pogrešali hudomušne izjave originala v podobi Danila Steyerja. Danilova odsotnostjo bila razumljiva, saj je moral biti prisoten v Brežicah, kjer se je udeležil trinajstega letnega redovnega konventa skupaj z okrog sto pripadniki evropskega viteškega reda. Gre za neke vrste redne letne skupščine, na katerih se zberejo udje slovenskega konzulata evropskega reda vitezov vina, ki ga latinsko imenujejo Equastris vini Eoropae. Gre za organizacijo, ki sledi stari evropski tradiciji viteškega čaščenja ter spoštovanja vina in katere začetki segajo v leto 1468, njen zgodovinski patron pa je cesar Friderik III. Organizacija nima nič skupnega z vero ali politiko. Na omenjeni prireditvi v Brežicah so za viteško vino prihodnjega leta proglasili polsladki dišeči traminec, pridelovalca trte in vinarja Danila Steyerja iz apaške kleti. Med vsemi vini, ki jih je Danilo pripeljal v zagorsko vinoteko, so obiskovalci imeli priložnost poskusiti tudi polsladki dišeči traminec letnik 2004. Grozdje za žlahtno kapljico dišečega traminca tri dni macerirajo in šele nato iztisnejo mošt, ki ga donegujejo vse do zlato rumene obarvanosti. Vino je polno in sortno značilno. Krasi ga harmoničnost in žlahtnost. Dobra družba, izbrane jedi in polsladki dišeči traminec iz Steyerjeve kleti pa so atributi doživljanja nepozabnih trenutkov. Odlične sopotnice dišečega traminca so raznolike sladice. Še posebej rad pa se polsladki dišeči traminec druži z gibanicami. Besedilo in slika: M.A.Š. |Q KŠEFTI_____ VINSKA HIŠA ČIJKIN-PKAPROTNIK TRADICIJA IN KAKOVOST V Vinoteki klopotec se je 3. decembra na predstavitvi mudil vsem znani Štajerc. Čurin -Praprotnikova vina imajo v Zasavju veliko število oboževalcev. Napis na etiketah » KOG « pa je zagotovo postal sinonim kvalitete in tradicije. Tokrat se je klet predstavila pod novo blagovno znamko »PRA-VinO« in »GOK«. Kako in zakaj je prišlo do nove blagovne znamke nam je pojasnil Jože Praprotnik, eden izmed nosilcev proizvodnje vin v HIŠI KAKOVOSTI v Ljutomersko - Ormoških goricah. »Lansko leto (2004) smo morali ukiniti blagovno znamko Kogovčan za razvoj katere smo 10 let delali in se trudili na terenu. Po zakonu namreč ni bila več možna in smo morali ime spremeniti. Hoteli in delno tudi morali smo ločiti trgovski in gostinski del. Sedaj gredo pod blagovno znamko »GOK« vina v litrskih steklenicah ter cuvee rdeči in cuvee beli. Ta vina sodijo v običajne trgovine. GOK v obrnjenem branju pomeni KOG. Vina pod blagovno znamko PRA -VinO pa sodijo strogo v gastronomijo, v specializirane trgovine kot so vinoteke ter v gostinstvo in v izvoz. Takšni so pač predpisi. V lanskem letu, ko smo KOG spremenili v GOK, sem se osebno tudi lotil naziva blagovne znamke vin za gastronomijo. Ko sem globoko razmišljal kakšno ime dati blagovni znamki, ki bi ustrezala zahtevnemu trgu na področju gastronomije, mi je nevede na pomoč priskočil vnuk. Ko je začel izgovarjati prve besede je poskušal izgovoriti tudi naš priimek Praprotnik, pa mu ni šlo, ponavadi je prišel le do prvih treh črk Pra., v nadaljevanju pa je omagal. Prešinila me je misel, da beseda pra pravzaprav pomeni našo tradicijo saj je vino Čurin in kasneje Čurin - Praprotnik že zelo dolgo na trgu in mu pripada besedna pripona pra. Dodali smo še pomišljaj VinO. Poleg tega se v vinski hiši Čurin- Praprotnik trenutno z vinogradništvom ukvarjamo tri živeče generacije, ki vsaka zase nekaj pomeni ; preteklost s tradicijo ter sedanjost z izkušnjami, ki vodi v bodočnost in razvoj naših vin. Tri različne generacije zagotavljajo najmanj sto let nadaljevanja tradicije.« Čurin -Prtaprotnik je klet, ki ima veliko izbiro vin. Opisati vse vrste v nekaj vrsticah je nemogoče. Lahko pa kupcem zagotovimo, da kljub veliki izbiri ni mogoče najti niti ene slabe sorte, ki jo ne bi bilo vredno poskusiti in pri tem izreči iskrene komplimente. Tudi na pokušino v Vinoteko klopotec je Praprotnik postavil veliko izbiro vin. Poleg užitkov, ki jih ponujajo vrhunska vina, smo lahko uživali tudi ob žlahtnosti izbora in plemenitosti ledenega vina. Še posebej zanimivo je suho cuvee rdeče vino. Nosi letnik 2004, trse pa so v vinogradu zasadili leta 1998. V HIŠI KAKOSTI, Čurin - Praprotnik pa ne poznajo le dobrih vin. Tudi ljubitelji dobre hrane so, kot je dejal Jože. Izbrano vino ob pravi hrani pomeni, popoln gastronomski užitek. Kozarec dobrega, suhega vina vedno sodi poleg tunke ah zaseke. Polsuha vina, ki jih imajo v kleti, radi postrežejo kadar na mizo zaide puran, raca ah domača kokoš. Jože pa zagotavlja, da zraven omenjenih vrst nežnega belega mesa, sodi tudi kozarček polsladkega vina. Sladka vina, ki imajo poseben šarm, so zgodba zase, ko jih združujemo z dobrim zalogajem hrane. Tako sladki rumeni muškat, ki je v letu 2004 dozorel in prezorel na trsju, sodi k slehernemu pecivu, še posebej h gibanicam in sladkim smetanovim ah sadnim tortam. Sladka vina, še posebej pa ledeno vino, dobro nadomestijo penine. Ledeno vino pridelujejo v tako majhnih količinah, da je že okušanje te vinske redkosti praznik zase. Ledeno vino ima pridih slavnosti in je dobrodošel na porokah, visokih jubilejih, ob osebnih praznikih in za praznične dneve, kot sta Božič ah Silvestrovo. Jože Praprotnik nam je še zaupal, kaj postrežejo pri njih doma, ko čakajo novo leto. »Pri nas je vedno tradicionalna silvestrska večerja, ki jo zaradi otrok postrežemo že pred polnočjo. Brez kokoši ah gosi ne poznamo silvestrske večerje. Polsuhi renski rizling sodi zraven. Obvezna je tudi orehova potica, ki jo spremlja sladki rumeni muškat. Ob prehodu iz starega v novo leto pa si nazdravimo z ledenim vinom. Tako si »privežemo« dušo, zaželimo srečo in izrečemo dobre želje.« V letu 2005, so imeli pri Čurin - Praprotniku količinsko slabo letino. Razni vremenski vplivi so jim odvzeli 50% pridelka. To pomeni, da so v kleti pridelali komaj 26 tisoč litrov vin namesto načrtovanih 52 tisoč litrov. Pa so v HIŠI KAKOVOSTI kljub temu zelo zadovoljni. Narava, ki jim je odvzela polovico količine letne proizvodnje, jih je v zameno nagradila z nadpovprečno kakovostjo, ki jo bo zaznati v vinih letnika 2005. Kot pravi Jože, pa se bistvo njihovega dela skriva vedno v kakovosti in ne v količinah proizvedenih vin. Besedilo in slika: M.A.Š. REKLAME VINOTEKA "KLOPOTEC Tržnico. Zagorje T0I. & fax: 03/56 64 195 Marija Naprudnik s.p. V mesecu novembru in decembru od 9. ure dalje vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto, 24. 12. 2005 se bo predstavilo vinogradništvo - penine Istenič iz Bizeljskega, 31. 12. 2005 vinogradništvo Emeran Reya iz Goriških brd. Ministrstvo za zdravje opozarja! Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. MVŠiginial dnv! Valvasorjev trg 3 1 270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja («tanitß "UL • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP _ ^ , E-mail: atv.signal@siol.net O&JAI/A NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! EVI ILCKTtOPROM 4.O.«. Uk« 22 1412 KISOVEC UL: 01 S» n ISO fu: 0! St 21 224 www.clcMraproni.ti ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ 4 trgovina EVJ Center + elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA IN MONTAŽA MARN VRANSKO 18E, 3305 VRANSKO t,l /trdr«- 03 5725 106. mobi: 041 508 655 ELK0PLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje, Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN R0BLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje, Tel.: 56 28 349 ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM DOM STAREJŠIH OBČANOV POLDE EBERL-JAMSKI, Izlake 13, Izlake Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti! VEČER PRESENEČENJ ZA GLASBENE SLADOKUSCE Big band Zagorje je na letnem gala koncertu dokazal, da postaja vse bolj suveren pri izvajanju svojega repertoarja, ki se vztrajno širi z novimi skladbami. Polno dvorano zagorskega delavskega doma so mladi glasbeniki in glasbenici pod vodstvom dirigenta Petra Kudra navdušili v soboto 10. decembra. V drugem delu koncerta se jim je pridružil še zasavski godalni orkester Pocco meno mosso. Priložnostno je nastal prvi revijski orkester v zgodovini, sestavljen v celoti iz zasavskih glasbenikov. S pesmimi iz bogate zapuščine slavnega mojstra jazza in swinga Raya Charlesa je aplavz občinstva požel mladi celjski pevec Uroš Perič. Pevsko se je izkazala tudi članica Big banda Zagorje Neva Marn. Znanje obetavne glasbene zasedbe bodo lahko sredi januarja v nedeljski popoldanski razvedrilni oddaji občudovali tudi gledalci japonske nacionalne televizije. V Zagorje so prišli snemat nastop Uroša Periča, vendar obenem poskrbeli še za promocijo zagorskega plesnega orkestra. Glasbeniki so s sproščenim nastopom osvojili občinstvo. Stoje igra saksofonist Gregor Cerinšek Slednji je v prvem delu koncerta izvedel skladbe Four brothers Jimmyja Giuffreja, At last Gordona Warrena, Begin the beguine Colea Porterja s solistom klarinetistom Gregorjem Troho, Fm getting sentimental over You Georgea Bassmana s solistom trombonistom Georgom Brkovičem, On the sunny side of the moon Jimmyja McHugha in Moonlight serenade Glenna Millerja. Vokalista Uroša Periča pa je spremljal v skladbah Rosetta Earla Hinesa in Williama Woodea ter Together again Bucka Owensa. Skupaj z zasavskim godalnim orkestrom Pocco meno mosso, sestavljenim iz učiteljev ter učenk in učencev zasavskih glasbenih šol, je v drugem delu razvajal občinstvo s štirimi skladbami. To so bile: Vzameš me v roke Miroslava Košute in Mojmirja Sepeta, Orion Gregorja Strniše in Jureta Robežnika, New York, New York Johna Kanderja - vse tri je odpela Neva Mam - in Zemlja pleše Mojmirja Sepeta. Dve skladbi je v uradnem programu drugega dela koncerta Big band Zagorje predstavil skupaj z Urošem Peričem. Spremljal ga je v pesmih Georgia on my mind Stuarta Gorrella in Hoagyja Carmichaela ter Sweet Georgia Brown Kennetha Caseyja, Bena Bemieja in Macea Pinkarda. Zagorski plesni orkester se je hvaležni publiki in vsem, ki ga kakorkoli podpirajo, oddolžil še z dodatkom dveh skladb. Ena izmed njih je bila venček slovenskih narodnih. To je bil dokaz, da je v njihovem repertoarju tudi kaj drugega kot zgolj s strani slovenskih aranžerjev prirejena ameriška jazz in swing glasba. ZAGNANO ŽE TRI LETA Želja po novih znanstvih, dodatnih izzivih, pestrejših nastopih in predvsem po igranju drugačne glasbe, kot so je bili vajeni do takrat, je oktobra 2002 združila 19 zagorskih glasbenikov in 2 glasbenici. Glasbeno so odlično podkovani, saj prihajajo iz dveh zagorskih pihalnih orkestrov - Svea in Viva. Osnovno vodilo Big banda Zagorje je igranje zabavne in plesne glasbe 20. stoletja. Glasbeniki in glasbenici želijo na slovenske odre in plesišča ponovno vrniti jazzovsko glasbo naj večjih svetovnih in slovenskih avtorjev in izvajalcev. Sprva so jih vabili predvsem na odprtja podjetij, poslovnih prostorov in protokolarne slovesnosti v domači občini, nato pa je dober glas o njih segel tudi širše. Prvič je Big band Zagorje nastopil konec decembra 2002 kot ena izmed glasbenih skupin na prireditvi pod šotorom ob Mediji. Decembra 2003 so imeli prvi gala koncert, v letu, ki je sledilo, pa so pripravili majski Koncert slovenskih popevk, ki sta ga s petjem popestrila Alenka Godec in Matjaž Mrak. V letu 2005 so nastopili na koncertu založbe Zlati zvoki, na proslavi ob dnevu žena v Radečah in na humanitarno-športni prireditvi društva Zasavc. Imeli so koncerta v Šmartnem ob Paki in Škofji Loki, nastopili na 1. državnem srečanju big bando v in plesnih orkestrov. Na začetku jeseni so igrali na koncertu z Barbaro Čoki in Rok Weber triom, pred gala koncertom pa nastopili še na slavnostni akademiji ob 60-letnici Gimnazije Trbovlje in na slovesnosti ob 40-letnici Radia Kum. PRVA ZGOŠČENKA PRED VRATI Letos so v sodelovanju z založbo Zlati zvoki iz Kisovca posneli tudi pet skladb za svojo prvo zgoščenko. Projekt nameravajo dokončati prihodnje leto. “Upamo, da nam bo v letu 2006 uspelo izdati zgoščenko,” pravi dirigent Peter Kuder. Poleg tega bodo med drugim nastopili na januarskem izboru Slovenca leta 2005 v Litiji, medtem ko za maj načrtujejo koncert z Otom Pestnerjem v Zagorju. Ves izkupiček od nastopov vlagajo v razvoj orkestra. Poleg druženja na vajah in nastopih občasno organizirajo še kakšen piknik, leta 2004 so bili na poletnih pripravah v Nerezinah. Letos jim slednje ni uspelo, za prihodnje leto pa upajo, da jim bo spet. Vaje imajo zaradi službenih, šolskih in ostalih obveznosti članstva ob nedeljskih popoldnevih. Trajajo dve uri. Uresničevanje njihovih načrtov je usodno povezano s financami, zato so hvaležni svojim sponzorjem in donatorjem, ki jim pomagajo in tako dajejo priznanje njihovemu delu. Letni gala koncert 2005 so finančno in po medijski plati omogočili: Občina Zagorje, Eti Elektroelement d.d., IGM Zagorje d.o.o., Občina Hrastnik, Občina Trbovlje, Lafarge Cement d.d., Teve Varnost Elektronika d.o.o., KC Delavski dom Zagorje, ETV, Radio Kum Trbovlje d.o.o., Multima d.o.o. ter Ekonomske storitve in davčno svetovanje- Bregar Leskovšek Joža s.p. Besedilo in slika: Boštjan Grošelj KOLUMNA + Luč z Vzhoda si v teh (pred)božičnih dneh predstavljamo kot novorojeno dete, kije pred 2000 leti na svet prineslo evangelij miru in brezpogojne ljubezni. Nekaj dni pred božičem je imel rojstni dan še nekdo, ki “pravice luč prinesel je iz step Vzhoda”. To je bil slavni sovjetski komunistični diktator Josip Visarionovič Džugašvili - Stalin. “Jekleni mož”, kar pomeni njegov vzdevek, je prevzel Leninovo rdečo dediščino in spridil svetle ideje teoretikov Marxa, Engelsa in njunih filozofskih sorodnikov. Z zločinskimi prijemi je komunistično ideologijo zlorabil za utrjevanje svoje oblasti. Postavil se je v vlogo Boga in začel s politiko izločanja državljanov, ki mu tako ali drugače niso bili po volji. Njegova samovolja je zahtevala na milijone človeških življenj. To niso bile žrtve iz časa, ko je z zmagovito Rdečo armado gnal Hitlerja nazaj v njegov brlog. Več žrtev je njegova oblastiželjnost terjala v t. i. mirnem času, ko je svoje sodržavljane ob pomoči zvestih lakajev pobijal ali pošiljal na počasno umiranje v sibirske gulage. O tem ostali svet seveda ni izvedel ničesar. Komunistični navdušenci iz Evrope in Azije so se od slug “ponosa sovjetskega naroda” učili revolucionarnih prijemov, ki so jih nato skušali prenesti v prakso v domačih državah. Slo je za malikovanje gesla “Proletarci vseh dežel, združite se!” pod krinko izboljševanja socialnega položaja delavcev in kmetov. V resnici je šlo za prefinjen poskus širitve Stalinovega cesarstva po celem svetu. Učenci, kakršen je bil tudi jugoslovanski diktator Josip Broz - Tito, so si po 2. svetovni vojni odrezali svoj košček pogače na svetovnem političnem zemljevidu. Ali se je to dogajalo kar samo od sebe? Kaj je uspavalo ljudi, da so dovolili, da jih oblast “snubi in skubi, hodi po glavi, kot se ji zljubi”? Karkoli je že k temu prispevalo, oblast je učinkovito izkoristila človeško šibkost in strah za lastno rit. Sprla je sorodnike, obrnila soseda proti sosedu, pila kri, toda medene obljube o zlati prihodnosti so ALEKSI«! POKEDNIK: w kljub temu še naprej omamljale za utopije dovzetno človeško žival. Človek je postal zgolj orodje za doseganje oblastnih ciljev. O človeškem dostojanstvu in etičnem ravnanju ni bilo več ne duha ne sluha. Resnica je šla v ilegalo. Zgodovina nas ni ničesar naučila. V imenu takšnih ali drugačnih vitalnih interesov se uporabljanje ljudi za oblastne spletke nadaljuje. Tudi ni treba, “da človeku kri bi spil; udobno ga namesti in si ga ukrotil”. Dober standard uspava ljudi. “Saj dobro živim, kaj bi se upiral premetenim oblastnikom in grabežljivim podjetnikom?” Večina se strinja z današnjim načinom življenja, čeprav uničuje naravo in s tem tudi nas ter “krono stvarstva” ropa dostojanstva. Kaj mi mar onesnaženo okolje, nezdrava hrana, bolezni, izumiranje živalskih vrst, izsekavanje pragozda, taljenje ledenikov? To je tam nekje daleč. Pomembno je, da “imam poln želodec in se zabavam”. To je rajsko geslo. “Kapljica me greje sladka, za okus sem poskrbel, zdaj na žurko se odpravim, kjer se zibal bom vesel.” Dobro pitan človek nima potrebe po uporu, ker večinoma vidimo samo do žlice in postelje. Oktobrska revolucija je v svojem bistvu uspela samo zato, ker so bili ljudje lačni. Dovolj jim je bilo “mizerije” zaradi propadanja gospodarstva in rastoče revščine kot posledic vpletenosti Rusije v izčrpavajočo 1. svetovno vojno. Podprli do revolucijo, ker niso imeli druge izbire! Diktatorje podpiramo, če nam le omogočajo streho nad glavo, polno skrinjo in nekaj prostih dni na leto za dopust. Mislimo, kaj imamo, v resnici pa nimamo nič. Nimamo svobode. Razen redkih izjem životarimo v kalnem močvirju zapeljanosti s strani preračunljivih “bogov usode”, čeprav imamo parlamentarno demokracijo in tržno gospodarstvo. Vendar se tega ne zavedamo, zato ostajamo slepi do konca življenja. Slepimo se, češ, bo že bolje. Čas pa se izteka. Ko bomo dobili na glavo “grudo domačo” ali bodo naši posmrtni ostanki v obliki pepela zgolj položeni vanjo, bo prepozno. Večina se zaradi tega ne “sekira”. Tako naj bi namreč moralo biti. Vendar pa ni nič vnaprej določeno. Dokler živimo, lahko spremenimo svojo usodo. Sprememba se začne v naših mislih. Če bomo še naprej mislili in delovali kot doslej, nas ne bo rešila nobena “Luč z Vzhoda”. Luč je namreč že v nas samih. Le predati se ji moramo in iti v akcijo. Potem se bo tudi splačalo izrekati: “Srečno 2006!” AKTUALNO ^-------- PREDSTAVITEV EVROPSKE UNIJE ZA OSNOVNOŠOLCE Radovedno osnovnošolci v Sentlambertu V Regionalnem centru za razvoj v Zagorju je Europe Direct Zasavje 14. decembra 2005 pripravila spoznavanje Evropske unije za 35 učencev podružnične osnovne šole Šentlambert. Otroci so s pomočjo dveh informatorjev Evrofona na njim prijazen način spoznavali, kaj Evropska unija je. Reševali so različne naloge, se učili evropsko himno, se pogovarjali o različnih jezikih in navadah ter o prvih izkušnjah, ki so jih dobili, če so že kdaj iz Slovenije odpotovali v kakšno drugo državo. Za sodelovanje so bili nagrajeni s knjižico Evropopotnica, ki prek različnih miselnih igric otrokom predstavlja Evropsko unijo. Informacijska točka Zasavje je ena izmed šestih slovenskih oziroma 393-tih po vseh državah članicah razpredenih informacijskih točk, ki nosijo skupno ime Europe Direct. Delovati je začela letošnjo jesen, pripravila pa je že različne pogovore in delavnice za interesne skupine. S podobnimi delavnicami za osnovnošolce, prilagojenimi njihovi starosti, bo nadaljevala tudi prihodnje leto. Slike in besedilo: RCR - Roman Rozina Predstavniki Regionalnega centra za razvoj so začeli v Srbiji izvajati dva razvojna projekta. Prvi se izvaja v občini Cičevac, ki sodi v rasinsko okrožje, njegov namen pa je prenos dobrih evropskih modelov lokalne samouprave v Srbijo. Projekt sodi v širši program Exchange, v njem pa sodeluje devetnajst srbskih občin in njihovi partnerji iz različnih držav članic Evropske unije. Financira se iz programa Pomoči Evropske unije za obnovo, razvoj in stabilizacijo državam jugovzhodne Evrope, koordinirata pa ga Evropska agencija za rekonstrukcijo in Stalna konferenca srbskih mest in občin. Vrednost celotnega programa je 3,3 milijona evrov, delež, ki odpade na Cičevac, pa je okrog 80 tisoč evrov. Gre za prvi evropski program v Srbiji, katerega cilj je, da bi se ta država s krepitvijo lokalne samouprave, ki bo skladna z evropskimi standardi, hitreje vključevala v evropske tokove. Cičevac V okviru prvih aktivnosti so že bile analizirane prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki bodo temelj njihove razvojne strategije, in oblikovane štiri delovne skupine: za kmetijstvo, industrijo in podjetništvo, turizem in za podjetniško infrastrukturo. Sledili bodo delovni obiski in spoznavanje dobrih praks v Sloveniji, končni rezultat pa bo oblikovanje lokalnega razvojnega programa in odprtje podjetniške pisarne v Ćićevcu, ki bo postala središčna točka spodbujanja podjetništva v občini. f Zrenjanin Drugi projekt poteka v Banatu. Cilj je oblikovanje regionalne razvojne ustanove za družbenoekonomski razvoj Banata po zasavskem vzoru. Projekt, katerega vrednost je 225 tisoč evrov in se večinoma financira iz evropskih sredstev, vključuje oblikovanje ustanove, izdelavo poslovnega načrta, izbor in izobraževanje osebja. Regionalna razvojna agencija Banat bo imela sedež v Zrenjaninu. RCR OSEBNOSTNE LASTNOSTI PODJETNIKA Zakaj nekateri posamezniki postanejo podjetniki, drugi pa ne? Kaj jih žene na to pot in po čem se razlikujejo od ostalih ljudi? Mnogo raziskav poskuša ugotoviti, kako je podjetništvo povezano z osebnostjo podjetnika. Skoraj vsak podjetniški priročnik ponuja način, kako preveriti sposobnosti posameznika za podjetništvo, zato v nadaljevanju povzemamo nekatere ključne ugotovitve o tem, kakšen je podjetnik. Morda je res, da se nekateri ljudje že rodijo s podjetniško žilico ali s sposobnostjo, ki jo je moč razvijati, okolje pa je tisto, ki spodbuja ali zavira njihovo podjetnost. Zelo pomembno je, da imajo podjetniki svoje delo resnično radi in ga opravljajo z veseljem, ne zaradi denarja ali slave. Le tako prednosti podjetništva prevladajo nad težavami in padci, ki so sestavni del podjetniškega procesa. Splošno znane podjetniške lastnosti in sposobnosti so inovativnost in kreativnost (gre za ustvarjalni proces), samozavest, ambicioznost, odločnost, vztrajnost, usmerjenost h kupcem, odnos do tveganja (uspešni podjetniki realno preučijo vsa tveganja in pritegnejo vanje tudi druge, znajo se jim izogniti ali pa jih vsaj zmanjšati), dobre organizacijske sposobnosti in izkušnje. Za podjetnika ni dovolj, da zna opravljati svojo dejavnost in se odzivati na priložnosti, sposoben mora biti tudi predvidevati spremembe in ustvarjati podjetniške priložnosti. Pomembna značilnost podjetnikov je sposobnost pogleda z različnih zornih kotov, kar jim omogoča oblikovanje in presojo različnih rešitev problema. Prav tako se izogibajo togemu načinu dela in udejstvovanja, predvsem morajo biti izjemno poslovni in etični. Samostojno podjetništvo tako ni za vsakogar: gre za preživetje, vsak posameznik pa ne zdrži takšnega delovnega in življenjskega ritma. Želja po uresničevanju poslovnih zamisli ali sposobnosti ter izogibanje povprečnosti so pri podjetniku prevladujoči motivi za ustanovitev lastnega podjetja. To potrjuje tudi raziskava hitro rastočih podjetij v Sloveniji, ki so jo lani izvedli na Visoki šoli za podjetništvo v Portorožu. Več kot dve tretjini anketiranih podjetnikov kot razlog za ustanovitev svojega podjetja navaja klasični podjetniški motiv, to je iskanje in uresničitev dobičkonosne priložnosti ter nezadovoljstvo z delom v prejšnjem podjetju. Med osebnimi motivi za vstop v podjetniške vode pa pri večini anketirancev izstopa želja po moči in karieri kot možnosti za boljšo prihodnost ter želja po osebnih dosežkih in neodvisnosti. Direktorji malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji menijo, da so dejavniki preživetja in uspešnosti podjetja naslednji: • osebnost podjetnika - ob že omenjenih lastnostih in sposobnostih tudi osebna filozofija (samopodoba, koncepti, mišljenje, pričakovanja) in pogled na svet, • sposobnost sprejemanja težavnih poslovnih odločitev, • veščine dela z ljudmi (zaposlenimi) kot najpomembnejši dejavnik za uspeh podjetja (poleg osnovnih materialnih pogojev za delo in primemo plačilo je zaposlenim treba izraziti tudi priznanje in spoštovanje do njihovega dela ter upoštevati njihove predloge), • sposobnost upravljanja s stresnimi položaji, zdravje in visoka raven energije. Predvsem pa je za uspešnega podjetnika značilna lastnost, da ima oblikovano jasno vizijo, tj. odgovore na vprašanja kaj hoče in kaj želi doseči. Skupni cilj vseh aktivnosti podjetja mora biti postavljen visoko, ne sme pa biti nedosegljiv, in usmerjen v prihodnost. Podjetnik mora imeti ves čas pred očmi svoje »skoraj neuresničljive sanje«. Vizije podjetja se morajo zavedati tudi njegovi zaposleni, vendar sama vizija ni dovolj. Podjetnik mora imeti izdelan načrt za uresničitev vizije in v skladu z njim tudi ukrepati. Uspešen podjetnik se propada posla ne boji, ampak ga vnaprej predvideva. Zaveda se, da je rast posla povezana s padci, ki jih mora znati premagati. I.M. V ponedeljek, 19. decembra, je bila v prostorih družbe ETI d.d. Izlake seja Upravnega odbora GZS območne zbornice Zasavja. S posebnim poudarkom na je bil na: - predstavitvi projekta Pospeševanje inovacijske dejavnosti v Zasavju na osnovi primerov najboljše poslovne prakse (PID) in Možnostim poslovnega sodelovanja gospodarstva zasavske regije in gospodarstva Srbije in Črne gore. Namen projekta inovativnosti PID je dobro označen že v samem imenu. Območna zbornica Zasavje s svojimi aktivnostmi že od leta 1996 vzpodbuja, uveljavlja in razvija inovacijsko dejavnost v regiji. Vsako leto organizira predstavitev inovacijskih dosežkov in nagradi najboljše. Prizadevanja njihovega delovanja pa bodo poslej nadgrajena z določenim vsebinskim in metodološkim pristopom za dodatno motiviranost in razširitev - večjo razpršenost ter dvig kvalitetnega nivoja inovacijske dejavnosti v regiji, povečanja števila inovativnih podjetij in konkurenčne sposobnosti. Vsebinski pomen in možnosti poslovnega sodelovanje med gospodarstvom zasavske regije in gospodarstvom Srbije in Črne gore so predstavili Dmitar Polovina, direktor predstavništva GZS Beograd in Matej Rogelj, namestnik vodje oddelka za mednarodno sodelovanje pri GZS ter veleposlanik Srbije in Črne gore v Sloveniji, dr. Ranko Milinovič. Na sejo so bili povabljeni, poleg članov UO, tudi direktorji podjetij iz Zasavja, ki poslujejo s Srbijo in Črno goro. Besedilo: MaH, slika: PRA V 'AVC5VA' DRUŠTVENO 1--------- ZLATA VRTNICA OBISK TURISTOV V TRBOVLJAH Če bi prišla v Trbovlje skupina turistov, bi jih peljala skozi mesto. Najprej bi si ogledali naš muzej. V njem bi videli veliko iz življenja v preteklosti Trbovelj. Potem bi jih peljala na ogled rudnika, kjer bi spoznali prejšnje in sedanje delo rudarjev. Odšli bi tudi na ogled rudarskih kolonij. Povedala bi jim zgodbo o rudarskem škratu Perkmandeljcu. Ogledali bi si tudi spomenike, ki spominjajo na rudarje nekoč in ostale spomenike, ki so povezani z vojno. Za razgledne točke bi predlagala Kum, Klek in Mrzlico. Če bi se odločili za pot na Klek, bi šli po gozdni poti do vrha. Na vrhu bi se odpočili in okrepčali. Potem bi se sprehodili po okolici. Videli bi lepote naših pohodnih poti in lepo urejeno okolico Kleka. Tudi v dolino bi se vrnili peš. Če bi v Delavskem domu bila kakšna lepa prireditev, bi jim svetovala naj si jo ogledajo. Po prireditvi bi jih peljala skozi park, da si malo odpočijejo in nato bi odšli v gostišče Martin. Tam bi jim lepo postregli, da bi bili zadovoljni. Po končanem obisku, pa bi jih prijazno povabila, naj še obiščejo naš kraj. Barbara Plankar, 4. d To je na Zlati vrtnici nagrajeni spis Barbare Plankar, učenke OS Alojz Hohkraut. Tudi za najboljšo risbico so poskrbeli m. r*'- učenci iste šole, saj je bil najboljši Tom Zalaznik, učenec 4.c. Letošnja priznanja so zasluženo dobili Studio H (Bogo in Marjan Hvala) za izredne dosežke na polju glasbene ustvarjalnosti in pedagoškega dela, Brane Vrečar, kot pravi turistični delavec, ki je zaljubljen v lepote domačega kraja in pristaš prvinske narave in vračanja k njej, Zvone Jamnik čigar spominkov kot edinih in originalnih se mnogi spominjajo in jih hranijo z največjim spoštovanjem, ter dr.Boris Kalin za prelepe fotografije tl našega Zasavja. Med njegovimi razstavami vsekakor omenimo Kumljanski Krajinski park se predstavi, o kateri je tekla beseda že v prejšnji številki. Zlata vrtnica pa je prispela v prave roke. Branimir Bajde z Dobovca, eden od sedem lokalnih vodičev je znani turistični maček Zasavja. Ni ga kotička, ki ga ne bi poznal, obiskal in tam popeljal ljubitelje narave. Njegovo delo na področju turizma, je izredno uspešno tudi v drugih oblikah in aktivnostih. Besedilo in slike.St.R. Nikoli ni pre-pozno: STARŠI BODO ŠOLARJI V decembru se je sestal v DPM Trbovlje iniciativni odbor za obuditev Sole za starše na občinski ravni. Vse sorodne organizacije v Trbovljah želijo skupaj v naslednjem letu izvesti Solo za starše in poiskati možnosti za njihovo čim večjo udeležbo. V skupnem načrtu bodo predstavili svoje delo in trenutno najbolj aktualne teme. Sestal se je tudi Klub vzgojiteljev DPM Trbovlje. Članom so predstavili dejavnosti v »veselem decembru«. Ob svetovnem dnevu prostovoljstva, 5.decembru, so se posebej zahvalili vsem svojim prostovoljcem za delo v dobrobit trboveljskih otrok, ki ga opravljajo skozi vse leto. Seveda so bile in bodo tudi vnaprej vse aktivnosti, ki jih organizirajo v mesecu decembru za otroke, brezplačne. Veseli bodo obiska čim večjega števila otrok, ki bodo z njimi preživeli res nepozaben mesec december! Prostovoljci Društva prijateljev mladine Trbovlje bi radi prav vsem otrokom zaželeli, da se jim v tem čarobnem mesecu izpolnijo najbolj skrite želje ter da bi se čarobnost najlepšega meseca nadaljevala prav skozi vse leto. Za DPM Trbovlje: Lavra Izgoršek REKLAME © Za nami je uspešno leio in spei prihaja praznični čas - čas, ko vam iz srca želimo, da bi vam bilo ieio 2006 naklonjeno, prijazno, polno zdravja, sreče in izpolnjenih želja. Kolektiv ET! d. d. P.8. Tudi letos smo denar za čestitke namenili v dobrodelne namene. BARTEC VARNOST Neizpolnjene želje, tiha upanja, mnoga pričakovanja.... naj postanejo resničnost v letu 2006 Želimo Vam Vesele božične praznike in srečno novo leto 2006! TAMARA PAVCMK ZMAGALA ŠI< DRUGIČ Drugi letošnji Medregijski namiznoteniški turnir so organizirali dne, 3.12.2005 v popolnoma novem športnem cenrtru v Logatcu. Udeležilo se gaje čez 170 otrok iz različnih slovenskih regij med njimi tudi osem igralcev iz Hrastnika. Razdeljeni so bili tako kot vedno v različne starostne kategorije od 1.-9. razreda osnovne šole. Najbolj suvereno je s svojo konkurenco, od 1.-3. razreda, "pometla" učenka drugega razreda osnovne šole v Hrastniku, Tamara Pavčnik, ki svojim nasprotnicam ni oddala niti enega samega izgubljenega niza, nekaterim pa celo niti ene same točke, kar samo po sebi govori o njeni moči tako, da v hrastniškem klubu razmišljajo, da bi se udeležila tudi nekaterih turnirjev v SV regiji, kjer je konkurenca med igralkami precej močnejša. Luka, Tamara, Darko Med učenci od 1.-3. razreda, pa nas je tokrat prijetno presenetil igralec Selan Luka, kije zasedel 3.-4. mesto in šele po zelo hudi borbi v polfinalu, priznal poraz igralcu Krke iz Novega Mesta Jedlovčniku s 3/1., le ta pa je pred tem premagal zmagovalca prejšnjega turnirja, našega Darka Jorgiča s 3/1 po hudi borbi. Darko tokrat ni imel najboljšega dne, je pa zato Luka prekosil samega sebe in nizal zmage eno za drugo vse dokler se ni ustavil pri bronasti medalji. Prepričani smo, da mu tudi sam Miklavž ne bi mogel prinesti lepšega darila. V tej konkurenci je nastopil tudi Natan Urh. V svoji skupini je moral priznati premoč dvema boljšima nasprotnikoma od sebe, enega pa je po zelo težki borbi premagal s 3/2. Pravijo, da so vse tiste tekme, ki jih zmagaš na tesno najboljša popotnica za vnaprej in naj bo res tako. V kategoriji učencev 4.-5- razred je nastopal Tilen Drnovšek in zasedel drugo mesto v skupini, kar je imelo za posledico, da je takoj v prvem kolu naletel na Berganta iz Zaloga, ki v tem trenutku velja za najboljšega igralca v regiji. Igral je dobro vendar je bil nasprotnik premočan. Tudi ostali naši trije predstavniki v kategoriji od 6.-9. razreda, so se dobro držali. Tako Matic Kolar, kot Dino Hankušič sta v svojih skupinah zasedla 2. mesto, z dvema zmagama in enim porazom in se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Tam sta nato naletela na premočne nasprotnike, čeprav je res, da sta vse nize izgubila na razliko, in bi lahko ob nekoliko večji zbranosti posegla tudi višje. Tudi Barbara Selan je prikazala dobro igro in samo točka jo je tokrat ločila od drugega mesta in uvrstitve v nadaljnje tekmovanje, vendar pa v odločilnih trenutkih ni imela dovolj sreče. Po prvem delu sezone smo lahko z našimi igralci zelo zadovoljni, saj trenirajo redno in na tekmovanjih se trudijo po najboljših močeh. Dejstvo je, da se namizni tenis vrača v Hrastnik, sicer ne z kupovanjem igralcev in velikimi sponzorskimi vložki, temveč z vzgojo lastnih mladih igralcev, ki bodo, če bodo tako nadaljevali seveda, nekoč dostojno nasledili velika imena hrastniškega namiznega tenisa iz preteklosti. Za NTKKEMIČAR napisal: Jože Urh Karate: V začetku decembra so trboveljski karateisti nastopili v madžarskem Dunajvarošu in sicer na FIGHTER cupu 2005. Skupno je nastopilo preko 600 tekmovalcev iz sedmih evropskih držav.Tekmovanje seje odvijalo samo v športnih borbah. Žiga Rozina tokrat ni imel svojega dne in je izgubil vse borbe.Kjub temu trenerji niso zaskrbljeni, saj je na minulih tekmovanjih pokazal konstantno formo,kar se je ves jesenski del kazalo tudi na dobrih rezultatih z osvojenimi desetimi medaljami na turnirjih. Timi, Žiga in Nik iz potepanja po Budimpešti. V ozadju madžarski parlament. Zelo uspešno pa sta nastopila Timi in Nik. Umeku se je ponovno uspelo uvrstiti v finale, kjer je moral priznati premoč nasprotniku.Žlak je bil dober mesec odsoten iz borišč.Za to ptezo se je odločil sam, ker je menil, da mora še malo več potrenirati, da dobi dober občutek za borbo.To mu je popolnoma uspelo , saj je na Madžarskem ponovno stal na zmagovalnem odru z osvojeno bronasto medaljo. Besedilo in slika .-Franjo Glavica KOKALJ GREGA IN PIA Teniška tekmovanja so v polnem zagonu. Tekmovalci Tenis kluba AS Litija tako nastopajo širom po Sloveniji in tudi v tujini. Na turnirju do 18 let je odlično nastopil Matej Zlatkovič, ki seje prebil do polfinala in osvojil S.mesto, Nejc Steinerje nesrečno izgubil v l.kolu, prav tako Mandič Žana pri dekletih, medtem ko Anja Poglajen ni nastopila, ker se pripravlja na nastop na ITF turnirju konec decembra v belgijskem Brusslu. V Rogaški so nastopala dekleta do 14 let. Potem ko je Anita Kosmač zaradi poškodbe morala nastop odpovedati, je odlično zaigrala Živa Košak in se uvrstila v četrtfinale ter osvojila zajeten kupček novih točk. Največ zanimanja je bilo za turnir, ki ga je 10. in ll.decembra organiziral Tenis klub AS Litija in kjer je dobesedno mrgolelo otrok oziroma mladih teniških upov. Tenis klub AS Litija je bil namreč gostitelj Odprtega prvenstva TZS v kategorijah od 08-11 let ( mini tenis, midi tenis in tenis do 10 in 11 let ). Nastopilo je precej tekmovalcev iz TK AS Litija. Nekaterim je bil to prvi uradni teniški turnir. Konkurenca je bila izredno močna in številčna, saj je skupaj nastopilo preko 160 tekmovalcev iz cele Slovenije, pa tudi iz Hrvaške in Italije, tako da so imeli pravi mednarodni turnir. Tekmovalci iz TK AS Litija so dobro zastopali barve kluba. V kategoriji MINI TENISA je potrebno omeniti Šepec Lovra, ki se je prebil v finalni del preko kvalifikacijskih skupin in Novak Gala in Tomažič Urha, ki sta se v najštevilčnejši kategoriji (MIDI TENIS ) tudi prebila preko kvalifikacijskih skupin v finalni del. Vsem trem je bil to prvi turnir. V finalni del je uspelo priti tudi že izkušenim Timu Šteferle, Evi Kolman in Lari Kralj, kajti glede na konkurenco je to tudi za »stare mačke« lep uspeh. Zato pa se tradiciji ni izneveril Grega Kokalj, kije bil v kategoriji MINI TENIS zopet nepremagljiv in je z lahkoto pospravil z vso konkurenco in osvojil l.mesto. V kategoriji TENIS DO 10 LET je Pia Čuk, gladko zmagala in osvojila l.mesto, poleg tega pa je osvojila še S.mesto v kategoriji TENIS DO 11 LET. Pokal za S.mesto je v kategoriji TENIS DO 10 LET osvojila tudi Eva Kolman. Pri dečkih do 11 let je bila konkurenca izredno močna. Prvič sta bila na turnirju Balant Jure in Poglajen Tim in pogumno sta igrala proti res že izkušenim nasprotnikom. Nobenemu od litijskih tekmovalcev se ni uspelo uvrstiti v 2.kolo glavnega turnirja. Se najbliže je bil Tevž Tičar, ki izgubil tesno 4:6. Sta pa zato v tolažilni skupini na najvišjih stopničkah stala Mark Čuk kot zmagovalce in Tim Šteferl kot drugouvrščeni. Turnirje vsekakor pokazal, da se za prihodnost tekmovalnega tenisa v litijskem klubu ni bati. Morda se bo že kmalu kdo od njih odpravil čez lužo, v ZDA, kamor sta se letos napotila Nik Razbošek in Lara Lukač - na Florido , na Pia Čuk - l.mesto tenis do 10 let _________________ŠPORT ® svetovno prvenstvo v kategoriji do 12 let Orange Bowl. Tekmovanje se bo začelo 17.decembra, v klubu pa je zelo optimistično razpoloženje, saj iz ZDA prihajajo same dobre novice. Na tako imenovanem pripravljanem turnirju sta oba, tako Nik Razboršek kot Lara Lukač, zmagala! Na tem prvem turnirju sta bila praktično brez konkurence.To je odličen znak pred samim Orange Bowlom in upati je, da bosta v tem ritmu zmagovanja nadaljevala. TK As Litija KISOVCANI PRVI V ŠTAJERSKO-KOROŠKI REGIJI V soboto dne 19.11.2005 je bilo v večernih urah v Velenju zaključno dejanje letošnje poletne sezone v smučarskih skokih. V novi poslovni stavbi Gorenja se je odvijala podelitev priznanj najboljšim v pokalu Cockta in najboljšim v pokalu Štajersko -Koroške regije. Kisovške skakalke in skakalci so v obeh rangih tekmovanj dosegli izvrstne rezultate. POKAL COCKTA: Deklice do 11 let:l .mesto: Julija Sršen,2.mesto: Anja Javoršek.Deklice do 14 let:l.mesto: Manja Pograjc,2.mesto: Katja Požun.Dekleta absolutno:3.mesto: Katja Požun.Dečki do 10 let: S.mesto: Žiga Hrovat.Dečki do 15 let:2.mesto: Andraž Pograjc. Med vsemi 27-imi skakalnimi klubi v Sloveniji so Kisovčani dosegli v generalni razvrstitvi 4.mesto. V razvrstitvi klubov pri dekletih pa so premočno zmagali. REGIJSKI POKAL: Deklice do 11 let: 1. mesto: Julija Sršen in Anja Javoršek. Deklice do 14 let: 1. mesto: Manja Pograjc, 2. mesto: Katja Požun. Dekleta absolutno: 1. mesto: Katja Požun. Cicibani do 9 let: S.mesto: Žan Banan, 3. mesto: Žan Žujič. Dečki do 10 let:l. mesto: Žiga Hrovat, 3. mesto: Žan Žujič. Dečki do 13 let:2.mesto: Ernest Prišlič. Dečki do 14 let: 2. mesto: Leon Grobljar.Dečki do 15 let: 1. mesto: Andraž Pograjc, — Kisovški skakalci S.mesto: Janez Močnik-Guna Mladinci do 16 let: S.mesto: Andraž Pograjc. Mladinci do 18 let: S.mesto: Primož Roglič. Člani-absolutno: S.mesto: Primož Roglič. Med 11-imi klubi v Štajersko-Koroški regiji so kisovčani v generalni razvrstitvi osvojili prvo 17. december je v italijanskem Predazzu potekalo tekmovanje za Alpski pokal. Neposredno na to tekmovanje je bil uvrščen naš Primož Roglič (mladinski reprezentant Slovenije), na kvalifikacijah pa si je vozovnico za nastop priboril tudi naš Andraž Pograjc. Oba sta odlično branila barve Slovenije in posredno tudi našega kluba, saj je Primož doskočil na četrto mesto ( v drugi seriji je z zares odličnim skokom pridobil kar osem mest), Andraž pa mu je sledil na petem mestu. Besedilo in slika: Borut Markošek - SK ZA GORJE IZLACAXI OSVOJILI SLST ODLIČIJ V KUTINI Izlaški karate klub PDK Izlake se je s šestimi tekmovalci udeležil devetega turnija Croatia open v Kutini. Na tekmovanju je sodelovalo 784 tekmovalcev iz 97 klubov in 11 držav. Prvi od izlaških tekmovalcev je nastopil Tilen Zajc v kategoriji kadetov do 16 leta in 37kg. V prvem kolu je z 7 : 0 premagal Negovca iz Hrvaške. Naslednjo borbo proti Đujiću iz Bosne in Hercegovine je dobil z rezultatom 9 : 5. V tretjem kolu se je pomeril z Anžetom Zajcem iz Izole in tudi to borbo je z rezultatom 11:6 dobil v svojo korist. V finalu ga je čakal stari znanec Mineo Molnar, ki je bil v lanskem letu pretrd oreh za Tilna. Tudi letos je suvereno zmagoval do finalne borbe.Tilen je kljub mladosti prikazal zelo premišljeno borbo in v finalu zmagal 10 proti 2. Razvija se v odličnega tekmovalca. Druga je nastopila Maja Vetršek v kategoriji članic -65kg. Maja kljub mladosti nastopa med članicami. V polfinalni borbi je klonila proti makedonski tekmovalki Cukrov z 9:14 in tako osvojila tretje mesto. Prestop med članice je zagotovo obremenitev, ki jo bo treba brž ko ne v čim krajšem času odpraviti. Vendar napreduje kar kažejo tudi rezultati. Za njo je na borišče stopil njen brat Jure v kategoriji članov do 74kg. Prvo kolo proti Slovaku Rastislavu Babinčak je dobil z 10 : 7. Naslednje kolo za preboj v polfinale proti domačinu Hrvatu Gašparoviču je izboril v svojo korist s 6 :0. V polfinalu pa je gaje premagal Dodič s Hrvaške 7:10 tako da je osvojil tretje mesto. Sprememba načina borbe ga še oddaljuje od boljših izkupičkov na tekmah. Vendar bo tudi to s svojo vztrajnostjo, ki jo ima odpravil. Urška Dolinšek je nastopila v kategoriji članic plus 65kg. Prvi krog je bila kolu prosta. V drugem kolu je zmagala proti Slovakinji Jambrišak z 6 : 0 in si priborila finale. V finalu proti Hrvatici Ani Znaor, letošnji vice prvakinji sveta se ni izšlo po željah, pa čeprav jo je letos na svetovnem pokalu že premagala in je izgubila s 14 : 8. Na svojo priložnost sta tako čakala le še Liljana Goste članice do 50kg in Grega Ocepek pri članih do 79kg. Liljana v prvem kolu ni imela nasprotnice. V drugem kolu je zanesljivo premagala hrvaško tekmovalko Brlek z 12:2 .V finalni borbi proti Slovakinji Petri Svaljek pa je dokazala, da je zelo dobro pripravljena saj je bilo borbe že po minuti in pol konec z rezultatom 6 : 0. Tri prva mesta na odprtih turnirjih Avstrije,Slovenije in Hrvaške, ter naslov državne prvakinje v šemi in light contacktu so odraz kakovostne tekmovalke, ki zagotovo še ni rekla zadnje besede. Na sosednjem borišču seje sočasno potil Grega Ocepek pri članih do 79kg. V prvem kolu proti Hrvatu Zeneralu je prepričljivo zmagal z 11:1. Madžar Zoltan Ulrich je bil njegov nasprotnik v drugem kolu. Prvih nekaj trenutkov je bila borba bolj na tesno , potem seje Grega zbral in na koncu slavil zli proti 4. V polfinalni borbi je domačin Statnik prvo rundo dobil z 1:0 s kar nekaj nedovoljenih pobegov iz borišča in obračanje hrbta, čeprav pravila tega ne dovoljujejo. Grega je v drugi polovici druge runde izenačil na 1:1. Bežanj in obračanj s strani Statnika pa je bilo na koncu le preveč, da bi mu tudi to očitno njemu naklonjeni sodniki lahko spregledali, tako da sije prislužil minus točko. Gregorju je uspelo to majhno razliko obdržati do konca borbe in zmagati Za lovoriko se je v finalu pomeril z Italijanom Vicenzom Lauriola. Borba je bila izredno izenačena saj sta se v vodstvu menjavala skozi obe rundi. Proti koncu druge runde pa je Gregor le ustvaril razliko 3 točk in na koncu slavil z 10:7. Grega je bil Izbran za najboljšega šemi contackt tekmovalca na turnirju in za to prejel še poseben pokal in nagrado. Besedilo: Srečko Rozman Slika: Franc Zajc ŠPORT NOVIČKE MALI NOGOMET: ZIMSKA LIGA- MEMORIAL BRATOV BORŠTNAR 2005/06 Rezultati 4. kola:NLP/KBM:SEPRO 3:3,ZASAVC:MALO PO MALO 4:4,MEDIJA:RIGL 10:4,UDARNIK:BULDOŽER 3:4. TRENUTNI VRSTNI RED:1.MALO PO MALO 10,2.BULDOŽER 10,3.SEPRO 8,4NLP/KBM 4, 5.UDARNIK 4, 6.MEDIJA 4, 7.ZASAVC 2, 8.RIGL Itočka. KOŠARKA: 1.SKL ZA MOŠKE Zagorjani so v desetem kolu gostovali v Šoštanju in proti domači ekipi Elektra Esotech dosegli zmago z 90:86.Bankirji so s štirinajstimi točkami trenutno na sedmem mestu. ROKOMET: RL TELEKOM ZA MOŠKE Trboveljčani so tokrat gostovali pri Gorenju iz Velenja in so dodobra namučili domačo ekipo, ki je rudarje strla šele v drugem polčasu z rezultatom 28:24.Rudar je po štirinajstem kolu s štirinajstimi točkami na šestem mestu. PDK Zagorje in predstavitev borilnih veščin Klub borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje bo ob vstopu v novo leto praznoval že 25 letni jubilej. V sklopu novoletnih prireditev Delavskega doma Zagorje, se je predstavil z vsemi svojimi selekcijami. Pon Do Kwan Zagorje že od vsega začetka namenja veliko pozornost vzgajanju mladih ter njihovemu vključevanju v svet borilnih športov. Na ta način udejanja svojo družbeno odgovornost, ki predstavlja eno od njegovih temeljnih načel delovanja. Na velikem odru je klub, ob pomoči tehnikov Delavskega doma ter Multime d.o.o., predstavil širok spekter znanja na področju borilnih športov. Pred polno dvorano so svoje znanje demonstrirale skupine na vseh petih nivojih. Poleg prikaza borbenih tehnik, so si gledalci lahko ogledali tudi atraktivne športne borbe, nastope v glasbenih formah, elemente gimnastičnih prvin, ter nastop ekipe PDK aerobike. Kot gostja večera se je predstavila plesna skupina BIT, ki s klubom zadnje čase uspešno sodeluje. REKLAME ©) Ponudba velja do prodaje zalog. Cene so v sit. SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana. Letališka cesta 26 www.spar.si DOBRODOŠLI na Trgu svobode 14 v Trbovljah /!/eđeŠ& piaptffo to đneim 2006 GRAFIKA G RA Novo teto Makarij Genovefa Angela Simon Trije kralji Zdravko Severin Julijan Gregor Pavlin Tatjana Veronika Srečko Pavel Marcel Anton Marjeta Marij Boštjan Neža Cene Rajko Felicijan Darko Pavla Janez Peter Franc Martin Janez O Bogoslav, Danica Marija, Oto Irenej ] Urh Ciril, Metod Bogomila Meta, Vilibald Špela, Evgen Veronika Ljubica Olga Mohor Evgen Franc Vladimir Marija, Karmen O Aleš Miroslav Vincenc Marjeta Danilo Majda Branislav Kristina Jakob t Ana Sergej, Gorazd Zmago Marta Julita, Peter Ignac 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 SR ĆE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO Ignac Svečnica, Marija Blaž Andrej Agata > Dora Egidij Sl. kult. praznik Polona Viljem Marija Damjan Katarina Valentin Jurka Julijana Silvin Simeon Julijan Leon Irena Marjeta Marta, Roman Matija Sregej, Matevž Andrej, Aleš Leander, Gabrijel Roman, Pust I O 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE O Peter Štefan Lidija Dominik Marija Ljubo Kajetan Miran Janez Lovrenc Suzana Ajda, Klara Liljana Demetrij, Maksimiljan Marijino vnebovzetje Rok < Pavel Helena Ludvik Bernard Ivana Timotej Filip, Roza Jernej Ludvik Viktor Jože, Monika Avguštin Janez Roza, Srečko Rajko 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR CE PE Albin Janja Marin Kazimir Janez Nika > Tomaž Dan žena Frančiška 40 mučenikov Krištof Gregor Kristina Matilda Klemen O Hilarij Jerica Edvard Jožef Srečko M. d. invalidov, Benedikt Vasilij, Lea C Jože, Viktor Gabrijel Materinski dan, Minka Maksima Rupert Janez, Vojko Ciril • Bogdan Benjamin, Vid 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO 17 NE 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Tilen Štefan, Fanika Dora Rozalija Lovrenc Zaharija, Sara Marko O Marija Peter Nikolaj Milan, Jacinta Gvido Filip Rastko C Nikodem, Dolores Ljudmila Frančiška Irena, Jožef Suzana, Božidar Svetlana Matej Mavricij # Stavojko Nadja Gojmir Justina Damjan Venčeslav Mihael Sonja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE 17 PO 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Hugo Franc Ljuba Izidor Vincenc, Mira > Viljem Darko, Janez Albert Cvetna nedelja, Tomaž Alenka Leon Lazar Ida, Martin O Valerija Helena Velika noč, Bernarda Velikonoč. pon., Rudolf Konrad Leon Neža, Boštjan Simeon, Borut C Leonida Vojko Jurij, Zora Marko, Ervin Marcelin, Klemen Dan upora # Peter, Pavel Robert Katarina, Pij, Samo PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR Praznik dela, Jože Boris, Živa Aleksander Florijan, Cvetko Angel, Domen Janez, Stanko, Gizela Viktor Gregor Izidor, Janže Žiga Pankracij Srevacij Bonifacij Zofka Janez Jošt Erik Ivo Bernard ( Feliks, Srečko Milan, Renata Željko, Leon Marina, Suzana Vnebohod, Urban Zdenko 1 Janez Avguštin Magdalena Ivana, Ferdo Angela, Primož O ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE O Justina, Fortunat Erazem, Marcel Pavla, Drago Franc, Kristina J Valerija, Igor Norbert, Filip Robert, Ana Medard Primož Marjeta, Izidor Barbara, Urh Janez, Ana, Čedomir Anton Vasilij Vid Beno Dolfe, Gorazd Marko < Julijana Silverij, Cvetka Alojz Ahac, Pavlin Kresnica, Truda Janez Dan državnosti # Stojan Ladislav, Ema Hotimir, Jernej Peter, Pavel Emilija 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO Julija Bogomil Terezija, Žarko Franc Marcel Vera Marko O Brigita, Simona Abraham Danijel Milan Maks Edvard Veselko C Terezija Jadviga, Gal Marjeta, Ignac Luka Etbin Irena Urška Vendelin, Bert • Severin Rafael Darija Lucijan Sabina Simon > Marcel Dan reformacij 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE Dan mrtvih Dušanka Silva Drago Zahir Lenari Engelbert Bogomir Teodor Andrej Martin Emil i Stanislav Nikolaj Leopold Jerica Elizabeta, Gregor Roman Matilda, Elizabeta Srečko 4 O Marija Cecilija Klemen Janez Katarina Konrad Virgil, 1. advent Jakob > Radivoj Andrej 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE Nataša, Marjan Blanka Frančišek, 2. advent Barbara Savo O Miklavž Ambrož Marija brezmadežna Valerija Smiljan, 3. advent Danijel Aljoša < Lucija Dušan Kristina Albina Lazar, 4. advent Teo Urban Julij, Evgen 0 Tomaž Mitja Viktorija Eva Božič Dan samostojnosti,Štefan Janez > Živko, tepeški dan David Evgen Silvester M J i m Lova 7/b, 3000 Celje tel.: 03 545 26 66 e-mail:grafikagracer@siol.net internet: www.grorfika-gracer.si ’-s’*' 'V, v * (0 MOZAIK_____ KLARA m HRESTAČ V predprazničnem decembrskem večeru je polno dvorano KC DD Zagorje obiskal Hrestač skupaj z deklico Klaro, stricem Albinom, mišjim kraljem, bratcem Fritzem in spremstvom. Prava zimska romantična pravljica primerna predprazničnim dnevom in romantiki najdaljših noči. Glasbena šola Zagorje, Baletni oddelek je že kot neštetokrat do sedaj predstavila svoje kvalitetno in uspešno pedagoško delo z mladimi talenti, kot so: Damjana Jerman, Gašper Odlazek, Manja Brinovec, Eva Hrastelj, Nada Ihanec, Tanja Hrastelj, Saša Peterlin in številne mlade balerine in balerinice, katerih trenutek šele prihaja in one ga očitno ne bodo zamudile. Pravi užitek, v pravem trenutku! Besedilo in sliki: St. R RADOSTNE OTROŠKE OČI VSE DNI DPM Trbovlje je in še skrbi zanje, oziroma prostovoljci, ki so poskrbeli za decembrski živ žav. Z otroci so izdelovali novoletno drevo želja, snežni kozaarec in uživali ob družabnih igrah, si ogledali v dopoldanskem času njim namenjene prireditve in... Dedek Mraz jih je skupaj s pravljičnim spremstvom obiskal na pravljičnem dnevu v Delavskem domu Trbovlje. Ob znanih napevih pojočega kuharja so pravljični dan preživeli v ustvarjalnih delavnicah. Izdelovali so angelčke in božično drevesce, na koncu pa so se še posladkali. V letošnjem decembru bosta tako Dedek Mraz kot Božiček še zelo aktivna, saj bosta otroke obiskovala čisto vsak dan vse do novega leta. DPM Ob 26. decembru, Dnevu samostojnosti in enotnosti, ko smo se pred 15 leti enotno odločili za samostojno Slovenijo, vsem Trboveljčankam, Trboveljčanom in Zasavčanom iskreno čestitam! Leto 2005 bo vsak čas minilo in oziramo se na to, kaj smo naredili dobrega. Uspehi nam kažejo, da gremo v pravi smeri, napake pa nas učijo, kaj bomo še popravili. Naj bo leto, ki nas čaka, polno dvigov, uspehov in pozitivnih misli, padcev in napak pa naj bo čimmanj! Dovolite, da vam zaželim vesel Božič in srečno novo leto 2006, polno zdravja ter radosti. Srečno 2006! Bogdan BARO VIČ ŽUPAN LDS LIBERALKA DEMOKRACIJA SLÖUERIIE občinski odbor Trbovlje Vam želi vesel božič in srečno novo leto 2006! Spoštovane Hrastničanke, Hrastničani, dragi Zasavčani! Pred nami so praznični dnevi, ko praznujemo Božič, Dan samostojnosti in Novo leto. Želim nam, da jih praznujemo v krogu svojih najdražjih in da jih zaznamujejo smeh, veselje, ljubezen in prijateljstvo. V letu, ki prihaja, pa želim vsem veliko sreče, zdravja, miru ter razumevanja in strpnosti v medsebojnih odnostuih. Naj bo prihodnje leto leto! Srečno 2006! Župan občine Hrastnik Miran Jerič @ INTERVJU — i-------------------- Bliža se konec leta. Takrat običajno delamo inventuro, ugotavljamo realizacijo, dobičke, izgube. Kako je uspelo letos realizirati načrtovano, česa niso mogli realizirati in bodo naslednje leto? Enaka vprašanja smo postavili vsem zasavskim županom. Kaj so odgovorili na pet vprašanj Proračunska malha je vedno premajhna. Če bi imeli možnost, koliko sredstev bi letos še potrebovah, da bi lahko postorili vse, kar ste želeli? Matjaž Svagan - zagorski župan Letošnje leto zaključujemo v Občini Zagorje ob Savi ponovno uspešno in lahko rečem, da imamo kaj pokazati. V največji možni meri smo realizirali vse načrtovane investicije. K uspešnemu zaključku leta so pripomogla tudi dodatna sredstva iz naslova primerne porabe na prebivalca, ki so jih prejele občine. Franc Lipoglavšek - radeški župan Izpadla so sredstva Strukturnega sklada za OIC (Obrtno industrijsko cono) Jagnjenica. Znesek je nekaj večji kot 300 mio SIT. Po naši oceni je bil postopek krivičen, ker je bila eden bistvenih kriterijev za dodelitev teh sredstev tudi oddaljenost od prometnic. To pa praktično pomeni, če si oddaljen od avtocest, letališč ... se ti zmanjšajo možnosti pridobitve teh državnih (evropskih) sredstev. Kje je enakomerni (skladnejši) razvoj?? To je tudi glavni izpad sredstev! Kar se tiče proračuna in razpoložljivih sredstev za investicije, primanjkuje denarja najbrž vsaki občini, želja in potreb je vselej več, kot pa omogočajo proračunska sredstva. Če bi v litijskem proračunu imeli še kak milijon več (deset), bi verjetno še letos dokončali kakšen vodovod ali do konca modernizirali kakšno cesto, uredili in zaključili obnovo otroških igrišč, ... če pa bi se kakšen od treh decembrskih dobrih mož (Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz) za dalj časa ustavil v Litiji in v proračunu pustil še kak tolar več, pa bi se prav gotovo lotili izgradnje več neprofitnih stanovanj. Za vse projekte, ki jih imamo pripravljene, ter za vse investicije, predvsem v javne zavode (največ na področju sanacije stavb), bi potrebovali v letu 2006 okrog šest milijard slovenskih tolarjev. Vendar načrtujemo za leto 2006 proračun, vreden tri milijarde tolarjev. Miran Jerič - hrastniški župan Pričakovanja in želje vseh nas presegajo proračunske možnosti, zato sem prepričan, da denarja nikoli ne bi bilo preveč. Kljub temu smo v glavnem postorili tisto, kar smo si zastavili, seveda pa bi vsem društvom, zavodom, podjetnikom, družbam in ne nazadnje vsakemu občanu prav prišlo več sredstev. Občani so strogi kritiki občinske uprave. Katera kritika Vam je najbolj ostala v spominu? Matjaž Švagan Najbolj mi je v spominu ostala kritika, češ »daje lažje priti v kontakt z ruskim predsednikom Putinom in ameriškim predsednikom Bushem« kot pa z mano. Naj v svoj bran povem, da sem kot poslanec in župan res zelo obremenjen in da z mano resnično želi kontaktirati veliko ljudi, tako da se včasih zgodi, da ima dan premalo ur in teden premalo dni. Franc Lipoglavšek Tista kritika na račun otrok. Bila je le delno upravičena. Z boljšo organizacijo šolskih prevozov in malo razumevanja staršev smo prihranili znatna proračunska sredstva, ki smo jih lahko namenili za obnovo strehe na OS Radeče in posodobitev vrtca. V letu 2006 pa bomo uredili tudi varnejše pristope k OS Radeče. Mirko Kaplja Na vsako kritiko, sploh pa na dobronamerno in če je odraz dejanskega stanja prizadetih, se je potreba odzvati. Navadno se zgodi, da je treba pogledati na kakšno zadevo tudi z druge strani in jo še dodatno preučiti v dobrobit širše skupnosti ali celotne občine. Tako so nam denimo v zadnjem času nekateri posamezniki očitali, da je občina dopustila preveliko gradnjo in odpiranje novih trgovskih centrov v Litiji, a vendar smo se tako opredelili z veliko večino v široki javni razpravi že v lanskem letu, ko smo na občinskem svetu sprejemali spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih aktov. Metod Kurent - podžupan Mogoče je kritika glede Spančevine najbolj umestna. Kot bi povedali lastniki, je bila občina glede odkupa prvič pri njih že v letu 1967. Pogodbe so bile podpisane letos. Toliko let se ni našlo volje za ureditev - letos pa smo to končno izpeljali. Miran Jerič Najbolj bolijo tiste kritike, ki so krivične do delavcev uprave, ki razumejo marsikatero stisko občanov, pri svojem delu morajo upoštevati zakonodajo, ne glede na to, da, pa ne smejo ali ne morejo pomagati. Lahko naštejte pet po Vašem mnenju najpomembnejših realiziranih investicij v občini? Matjaž Svagan Zame najpomembnejše realizirane investicije v letu 2005 so naslednje: prenova mestne kotlarne, zaključek prve faze obvoznice in pričetek druge faze (prestavitev potoka Medija), prenova sanitarij na osnovnih šolah, dokončanje vseh del pri prenovi Osnovne šole Ivana Skvarče in plačilo vseh finančnih obveznosti iz tega naslova, pričetek prenove mrliških vežic na zagorskem pokopališču, podaljšanje ekološko-prostorske sanacije površin Rudnika Zagorje. Franc Lipoglavšek - Obnovitev strehe na OS in posodobitvi Vrtca Radeče, - začetek gradnje OIC Jagnjenica, - vodovod Zagrad, - most za Žebnik, - asfaltacije cest in obnova Prosvetno-gasilskega doma Vrhovo (znatna lastna sredstva krajanov). Mirko Kaplja Med pomembnejšimi občinskimi investicijami v letošnjem letu zlasti velja omeniti adaptacijo in izgradnjo novih prostorov za Osnovno šolo Gabrovka, v katero smo vložili 400 mio SIT, razširitev pokopališča in izgradnjo novega poslovilnega objekta, kije občino stal okrog 150 mio SIT, izgradnjo kanalizacije in drugih infrastrukturnih vodov ter obnovo cestišč in javne razsvetljave na Graški cesti in Marokovi poti v naselju Gradec, stanovanjski objekt z neprofitnimi stanovanji na Valvazorjevi ulici V Litiji idr. Metod Kurent - podžupan Na področju infrastrukture in novih delovnih mest: OIC Nasipi, na področju prometa: krožišče na Trgu revolucije, na področju stanovanj: 26 novih stanovanj na Neži, na področju ekologije: čistilna naprava v TET, odločitev Lafarge cementa za čistilno napravo, na področju sociale in zdravstva: dvigalo z vhodno avlo v zdravstvenem domu. Miran Jerič INTERVJU + Vsekakor smo najbolj ponosni na komunalno ureditev Obrtno industrijske cone Podkraj, kjer smo omogočili Steklarni Hrastnik d.d. izgradnjo nove tovarne, ki bo zaposlovala 210 delavcev. Osnovnošolcem smo zgradili novo moderno šolsko kuhinjo, uredili nove učilnice za kvalitetno izvajanje devetletke in kupili nov šolski minibus za potrebe prevoza otrok. Zaključili smo z ureditvijo muzejskih zbirk v Muzeju Hrastnik in ga odprli javnosti. Na področju varstva okolja pa smo zgradili kanalizacijski kolektor do lokacije CČN, ki jo bomo začeli graditi v letu 2006. Katerih treh načrtov Vam letos ni uspelo realizirati? Matjaž Svagan Zaradi različnih, predvsem objektivnih razlogov nam v letu 2005 ni uspelo realizirati prenove mrliških vežic, do zamika je prišlo tudi pri pričetku del na drugi fazi izgradnje zagorske obvoznice (prestavitev potoka Medija). Franc Lipoglavšek - Dokončno urediti odnose s savskimi elektrarnami (višina koncesnine, prenos zemljišč in dolg iz preteklosti), - OIC Jagnjenica (zaključek), - vodovod Obrežje. Mirko Kaplja Seveda se zgodi tudi kaj nepredvidenega, da se planirani načrti ne uresničijo, ampak takrat so največkrat posredi tudi drugi, zunanji dejavniki: tako letos nismo uspeli realizirati Varstveno delovnega centra za usposabljanje in delovno varstvo oseb s posebnimi potrebami, vse bolj pa se nam odmika tudi izgradnja varovanih stanovanj za starejše občane... no, oboje pa je povezano z nekaterimi odločitvami ministrstva za delo, žal nam v letošnjem letu tudi ni uspelo najti potrebne volje in ustreznih odločitev za preoblikovanje javnega zavoda ZIK Litija, a tudi ta problem je bil povezan s soustanoviteljskimi pravicami Občine Šmartno in ni bil odvisen samo od litijske občinske uprave in občinskega sveta. Metod Kurent Ni nam uspelo pridobiti nobene izmed konkurenčnih bank v Trbovlje, nismo še odprli nobene nove tovarne in od države kljub obljubam nismo uspeli z nobenim izmed petih vloženih amandmajev na državni proračun 2006. Spoštovane Zagorjanke, cenjeni Zagorjani, dragi Zasavčani ! Leto se včasih zdi kot trenutek, ki se izteče še preden se ga zavemo. Tudi to leto smo skupaj gradili in načrtovali nove poti za prihodnost, zato se vam za vašo pomoč iskreno zahvaljujem, hkrati pa vam ob izteku letošnjega leta želim miren Božič ter srečno in zadovoljno ter predvsem sproščeno novo leto 2006. v Matjaž Svagan župan Občine Zagorje ob Savi GOSTISCE KUM Gostišče Kum Želimo Vam Vesele božične praznike in srečno noVo leto 2006! Gostišče s prenočišči ^Jri 'Ciiirgarju Žibert Jože s.p. 1252 VAČE, VI0RGA4, TEL.: 03/56 75150, FAX: 03/56 75 272 Gostišče pri Vidrgarju Želimo vam srečne božične praznike in srečno novo leto 2006! 2005 VITASAN Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti, vesel božič in srečno novo leto 2006! Miran Jerič Zal se nam je zavlekla izvedba načrtovane posodobitve ceste in hodnika za pešce od šole Dol do dvorane Dolanka, kar bomo dokončali v začetku naslednjega leta. Skupaj z državo smo načrtovali izvedbo rekonstrukcije glavne ceste pri savskem mostu, ki se je zavlekla in bo tudi dokončana v naslednjem letu, podobno usodo pa je doživel tudi projekt rekonstrukcije križišča pri Rikljevem mostu, kjer se dinamika zagotavljanja državnih sredstev prestavlja v naslednja leta. Kaj je najpomembnejše v naslednjem letu? Matjaž Svagan V naslednjem letu ponovno načrtujemo nekaj pomembnih projektov oz. investicij, kot so adaptacija in prenova osnovne šole in vrtca na Izlakah, prenova športnega igrišča na Izlakah, nadaljnja sanacija rudniških površin, odločitev o izgradnji zimsko-letnega bazena, dokončanje prestavitve Medije ob zagorski obvoznici in drugo. Franc Lipoglavšek - Urejanje ceste na Svibno, - posodobitev Titove ulice v Radečah, - dokončanje načrtovanih del v letu 2005. Mirko Kaplja Seveda upamo in želimo, da bomo čim prej rešili vse zaostale naloge in obveznosti iz prejšnjega leta, medtem ko si v naslednjem letu med večjimi nalogami oz. investicijami želimo, da bi končno lahko sanirali obnovo mostu čez reko Savo v Kresnicah, v Litiji pa dokončali čistilno napravo za Levi breg mesta oz. naselje Gradec ter uredili litijsko tržnico. Metod Kurent V naslednjem letu bomo realizirali vse stvari, ki nam jih ni uspelo v letošnjem - predvsem tiste iz prejšnjega vprašanja. Miran Jerič Najpomembnejša investicija za Hrastnik v naslednjem letu je začetek izgradnje centralne čistilne naprave in kolektorskega omrežja na odseku Hrastnik - Spodnje Marno. Večja vlaganja načrtujemo tudi v ureditev naselja Podkraj in rekonstrukcijo lokalne ceste Hrastnik - Podkraj - Radeče. Vsekakor bomo posebno pozornost namenili večjim vlaganjem za zagotavljanje kvalitetne pitne vode, seveda pa nas čakajo še številni drugi projekti. In njihove želje v prihajajočem letu, namenjene občanom, domačim in sebi. Matjaž Švagan V prihajajočem letu 2006 želim sebi predvsem srečo v privatnem življenju, občankam in občanom pa, da bi bilo življenje v naši skupni občini v letu 2006 srečno in zadovoljno ter sproščeno ter da bi jih čim manj živelo v pomanjkanju in socialnih stiskah. In seveda, da bomo lahko ponovno rekli: Zagorje gre naprej! Franc Lipoglavšek Občanom želim uspešno in zdravo novo leto 2006, da nadaljujemo z dobrim sodelovanjem kot doslej. Domačim in sebi pa več zdravja. Mirko Kaplja Zavedamo se, da brez zadovoljnih ljudi ni pravega razvoja in napredka, zato bomo tudi v bodoče gradili naše medsebojne odnose na medsebojnem spoštovanju, razumevanju in zaupanju, se na vseh področju trudili, da bodo naše službe in javni zavodi našim občanom v pomoč in korist pri usklajevanju njihovih interesov, potreb ter realizaciji njihovih idej. To naj nam prinaša srečo, zdravje, veselje, uspehe... v letu 2006. Pa srečno! Metod Kurent Spoštovane Trboveljčanke, cenjeni Občinska organizacija DESUS Zagorje ob Savi v Želimo vam vesel božic m srečno ter uspešno novo leto 2006! Trboveljčani in Zasavčani: pred nami je še eno, v tem mandatu zadnje praznično obdobje, obdobje, ko napravimo neke vrste bilanco, kaj smo naredili in kako smo bili uspešni! Z veseljem lahko zatrdim, da smo bili zelo uspešni, kajti toliko, kot se je naredilo v Trbovljah letos, se že dolgo ni. Prav tako se je tudi v preteklih treh letih naredilo ogromno. Brez potrpežljivosti, pohval in tudi kritik občanov tega ne bi zmogli, zato se Vam ob tej priliki zahvaljujem za strpnost, obenem pa tudi obljubljam, da se bomo v občinskem vodstvu tudi v prihodnje trudili, da izpolnimo vse predvolilne obljube in pripravimo kvaliteten program tudi za prihodnje obdobje prestrukturiranja mesta na vseh področjih. Želim Vam, da bi te težko pričakovane praznike preživeli zdravi, v krogu vaših najbližjih in seveda med prijatelji. Saj veste: za prijatelje si je treba čas vzet .... Zdravja in sreče ter osebnega zadovoljstva polno leto 2006 Vam želim! Miran Jerič Vsem skupaj želim, da bi bilo prihajajoče leto polno izzivov in uresničenih pričakovanj. Naj bo leto 2006 za vse in za vsakega posebej zdravo, zadovoljno in srečno. Pri tem pa je prav, da ne pozabimo na tiste, ki imajo manj sreče in so marsikdaj potrebni naše pomoči. Kruti izpraševalec je bila Irena Vozelj ZLATARSTVO - URARSTVO ZDENKA BAJDE STAROGRAJSKA 36. 1433 RADEČE. TEU (ft/ 56 85 064 Želimo vam vesele božične praznike ter srečno in veselo prihajajoče novo leto 2006! KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Pred nami je za marsikoga najlepši in najbolj romantični čas v letu - božični čas. Svetloba bo posvetila v temino mrzle zime dobesedno in simbolično. Dejstvo je, da se bo pričel dan sicer počasi, a vztrajno daljšati. Svetloba pa bo tudi v naših srcih. Božič je čas srečevanj, obdarovanj in dobrih želja. Najlepše darilo, ki ga lahko dobimo, je ljubezen, ki jo čutimo v svojem srcu in srcih soljudi. Človek hrepeni po sprejetosti, vendar je treba zanjo tudi kaj storiti. Najprej je treba sprejeti sebe in se zavedati, da smo samo droben prah, ki živi svoj smisel le takrat, ko gori s plamenom ljubezni, ki razsvetljuje svet. Prižgimo ga in bodimo luč. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) MIMOIDOČI Nikoli ne vemo, kje čaka nas sreča in kolikokrat mimo nas, čeprav vanjo zremo, odpelje se speča, ker zanjo še ni pravi čas. Ko se prebujena pred nami ustavi, ko ljubljeni išče obraz, da se porojena kot sonce predstavi in se mu zasmeje na glas. Vesna Berk ZASA VČEV LITERARNI RAZPIS Vpočastitev slovenskega kulturnega praznika časopis Zasavc razpisuje nagradni natečaj za najboljšo pesem in najboljše prozno delo. Vaše stvaritve pošljite do 31. januarja 2006na naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3. 1410 Zagorje oh Savi. Vsak prispevek podpišite s šifro, v kuverto dajte poleg izpisa na papirju še disketo z besedilom ter priložite zapečateno kuverto, na kateri naj bo napisana vaša šifra, v njej pa listek z vašim imenom, priimkom in naslovom. Nagrajeni prispevki bodo objavljeni v Zasavcu, ki izide 9. februarja 2006! NOVO LETO SPET JE TU Novo leto spet je tu, staro je minilo kot v snu. Obračun si naredimo in kaj ugotovimo, razlike od leta do leta ni, vsak je dolg 365 dni. Žalostne trenutke bomo pozabili in na veselih novo leto gradili. Veliko je vsega bilo, a tistega dobrega vselej je malo zmanjkalo, čeprav nam ravno ni hudo. Ob vseh voščilih veselja, zdravja, sreče, naj tega nikar se stran ne meče. Vsak naj svojega nekaj še zraven doda in se v novem letu res najlepše ima. Andrej Režim VESEL BOŽIČ, NOVO LETO 2006PA ŽIVITE USTVARJALNO! KOT PTICA BREZ KRIL IN OVENEL CVET V hribih pticin je dom, v višave s krili poleti. Ko bliža se zima in vse po snegu diši, se selivka od doma odseli in upa, da se spomladi, ko vse po cvetnem prahu zadiši, vrne v svoje višave in svoj dom znova poživi. Kaj pa, če z upanjem na vrnitev odleti in v južnih krajih krila izgubi? Nikoli večne bo videla ljubega doma. Počutila se bo prazno, potrto, mrtvo. Vendar bi ji bilo veliko laže kot pa meni, če bi tebe izgubila, kajti jaz se ne bi počutila mrtve. Jaz bi od žalosti vela, kot vene vrtnica brez vode, in cvet bi črnel. Po korenini bi pritekla zadnja kapljica vode, ki ohranja mi življenje, in ko bi upanje umrlo, bi se zlomila. Tanja Kos POTOPIS ® BALTIK 2005 X.DEL Sibelius in Sovre Glede na to, da sem svojim sopotnikom o pomenu našega Antona Sovreta predavala že lani, sem letos dodala le to, da so Sovretovo nagrado podelili 16. junija dr.Gorazdu Kocijančiču za celoten prevod Platona - v naši občini, v njegovi rojstni vasi Savna Peč.. .S tem pa ni rečeno, da se tudi na tem potovanju nismo srečali z njim ... V Helsinkih smo se najprej ustavili v lepem parku na obrobju gozda...Pred nami so se dvigale ogromne jeklene orgelske piščali. Rok nas pouči, da je spomenik posvečen največjemu finskemu skladatelju Jeanu Sibeliusu (1865 -1957). Ko pove še to, daje Sibelius upesnil tudi legende iz finskega narodnega epa Kalevala, zastrižem z ušesi... Kalevala?! Pa saj je za prevod Kalevale iz finskega jezika v slovenski jezik dobila Sovretovo nagrado Jelka Ovaska Novak v Hrastniku! Takrat so namreč postavljali spomenik in Sovretovo nagrado so -28.maja 1998 - prvič podelili pri nas. Bistvo in smisel književnega prevajanja je v tem, da lahko bistvo enega jezika presadimo v jezik drugega, da tudi tam zasije s svojo lepoto in privabi nove bralce...Čudežni svet finščine je sedaj v slovenščini... so med drugim zapisali v utemeljitvi nagrade. Cerkev v skali Na potovanjih smo videli že nešteto cerkva in nekatere se ti vtisnejo v spomin za celo življenje. Med temi bo gotovo tudi skalna cerkev Temppeliaukion Kirkko v predmestju Helsinkov. Protestantska, zelo asketska, a kljub temu prelepa. Posebna pa je zato, ker je pod zemljo. Granitne stene, skopane v skalo, so visoke 9 ali 10 metrov.Višina cele cerkve - 13 metrov. Zunaj se vidi kot mravljišče, če bi jo gledal iz aviona. Kot da seje 12 metrov visoka bakrena kupola odločila blesteti za spremembo - tik nad zemljo. V notranjost pošilja svetlobo 180 steklenih oken. Posedli smo v lesene klopi in poslušali neko dekle, ki je igralo na klavir. Tudi oltar je skromen, graniten. Orgle imajo 3001 piščali. Na 11.000 kvadratnih metrih pa je prostora za 700 ljudi. Cerkev je bila zgrajena leta 1967 in je vredna 3,85 milijonov finskih mark. Te podatke, ki jih je povedal Rok, sem vestno beležila, vendar se ne spomnim, če sem jih potem preverila, kar sem počela celo potovanje, kadar me je zvilo. Nikoli ni pokazal, da mu je to vsaj malo odveč. Tole pišem v začetku decembra, ko na Švedskem podeljujejo Nobelove nagrade... Jaz bi jo ob tej priložnosti podelila našemu vodniku za potrpežljivost... Sprehod po Helsinkih Po krožni vožnji se ustavimo na ogromnem Senatnem trgu pod veličastno katedralo. Do odhoda trajekta v Talin je še več kot tri ure, zato dobimo do IS.ure voljno. Razkropimo se po mestu, brez strahu, da bi se izgubili, saj se vidi katedrala daleč naokoli. Naša zasavska ekipa se odpravi najprej na tržnico. Spomnim se turških bazarjev, ki so presenečali s svojo lepoto, čistočo in bogato ponudbo, vendar so skandinavske tržnice spet nekaj posebnega. Prevladujejo izdelki iz lesa, eskimske volne, vse vrste sadja-jagode, maline, češnje,.. .In na vsakem štantu je tudi košarica s sadjem za pokušino. Romana si kupi zanimivo torbico iz materiala, kakršne so ročno tkane preproge, sama pa izberem lepi majici za naša dvojčka. Cene pa so visoke. Nekaj posnetkov napravimo še ob morski deklici Amandi, zaščitnemu znaku Helsinkov -lep,bronast kip v vodnjaku. Sonce je toplo, malo pihlja, ravno prav za sprehod po mestu. Najbolj atraktivna je bila ulica Evropske unije z zastavami, pripetimi čez celo ulico, kar se je ponavljalo po vsej dolžini. Zastave unije in članic EU. Seveda smo poiskali tudi našo. Skandinavci z izobešanjem zastav kažejo svoj narodni ponos. Kaj pa mi? Ogleda vredna je tudi železnica, ki je na Finskem množično prevozno sredstvo. Postaja je velika, znamenita po ogromnih granitnih kipih. Atraktivna so tudi parkirana kolesa, ki jih je za celo morje in kažejo ekološko osveščenost Fincev. Če odštejemo sobotna popivanja, seveda. S trajektom v Tallin Pred odhodom na trajekt se sprehodimo še pod pokrito tržnico ob obali, staro več kot sto let. Toliko morskih in drugih finskih jedi na enem mestu in tako lepo aranžiranih, še nismo videli: lososi, raki, vse vrste rib v različnih variantah - kot namazi, marinade, vložene, sveže, dimljene... Množica sirov, solat, različnega kruha, oreščkov...Kupila sem prekajeno baltsko ribo v konzervi, vendar ni bila nič posebnega. Je pa že boljši sveži losos, ki ga zna imenitno pripraviti Milka iz sevniške skupine... Vožnja s trajektom preko Finskega zaliva v Baltskem morju je bila mirna, drseli smo kot v avionu. Na nebu so se kazali preko vsega obzorja veličastni črni oblaki, ki so vedno razporejeni tako, da je slika popolna...Po eni uri in 40 minut pa že prečkamo deseto mejo na naši poti, ko pridemo v Tallin, v Estonijo. Zdaj že lahko rečemo, da se vračamo. Za nami je osmi dan potovanja - ponedeljek, 18. julija. Pred nami je še šest vznemirljivih dni... Fanči Moljk RAZVEDRILO Vicoteka Zemljevid Velikanov sinček razbije zemljevid, ki ga ima velikanova družina doma. "Oči, razbil sem zemljevid,” reče sinček očetu, "in spremenila se je pokrajina na zemljevidu ...” “Počakaj tu, sine,” reče oče in odide. Čez čas se vrne in sin ga vpraša: “Oči, ali si popravil zemljevid?" "Ne, sinko, popravil sem pokrajino.” Črnogorski "Kakšen je črnogorski fitnes?” mp/p/pM "Tako dolgo spiš, da te vse boli.” Film Režiser igralcu med snemanjem filma: “Skočili boste z mostu v reko.” Igralec: “Saj ne znam plavati!” Režiser: “Nič hudega, saj je zadnji prizor!” Planinec Planinec sede na teraso pred planinsko kočo in si naroči pivo. Brž pride oskrbnik in prinese tri steklenice. Planinec: “Oprostite, naročil sem le eno steklenico." Oskrbnik: "Oprostite, že spet sem pozabil na odmeve!” Rešitev Brodolomca sta že dva dni ležala na kosu lesa in eden je zavzdihnil: “Zdaj bo pa konec z nama!” “Ne, ne, ne bodi panik! Poglej, ladja se nama približuje! Titanik!” PABERKOVANJE Zelje so poznali že v prazgodovini. Divji kapus ali broskva, ki izvira iz obalnih območjih Sredozemskega morja, južne Anglije in Danske, je prednik glavnatega in kitajskega zelja, ohrovta, cvetače ter kolerabe, ki jih danes gojimo pri nas. Razvedrilo krajša čas. ■ B5 ■ 44 strani ■ izhaja mesečno ■ popust za naročnike ve itf- u^ajarnV- Pokličite: 01/56 36 100, 56 36 102 KRIŽANKA: RBIŠKA LADJA Z VLAČI LN1 Ml MREŽAMI SLOVENSKI ZGODOVINAR IN PUBUCIST (LOJZE) AMERŠKI IGRALEC NOLTE MODEL SUZUKIJEVEGA VOZILA HRIPA- VOST JUŽNO- AMERIŠKA TOVORNA ŽIVAL GR. MUZA LJUBEZEN POEZIJE GOSTO ZARASEL TROPSKI GOZD E STRADA AFRIŠKI NAJEMNI VOJAK V KOLONUAH VRSTA SLABŠA KOS- MATENA ODEJA VOJVODINSKI MADŽAR POET (KARQLY) AMERIŠKA PRIPO- VEDNICA (AMY) NAUK O RAZVOJU IN POTEKU ZBIRKA PODATKOV V RAZVID FtAZŠI- RITEV. RAZŠIR- JENJE Z1MBABV. POLITIK (JOSHUA) LETA 1969 UMORJENA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA FTASTUN-SKA BAZA ZA ZDFtAVILA KORUZNI STORŽ NAŠA ARHEO- LOGINJA ĆREMOŠ- NIK PUŠČAVSKI RIS STIK DVEH SAMOGLASNIKOV VIST! BESEDI JUGOVEC GRŠKI MITOLOŠKI FtAZBOJNIK IZDELO- VALEC OBLEK POMEFfl SPODNJA POVRŠINA ZAPRTEGA PROSTORA JELEN OSMERAK METRIČNI POUDAREK MORSKI FTAZBOJNIK PRIZORIŠČE ANfT. IGER ŽIVILSKI FKKLIC STRELNA ODPRTINA VAS V KRŠKEM GFHČEVJU KAREL NOVAČEK ŽENSKA Z IZUMETNIČENIM VEDENJEM PRALJUDJE PO NEMŠKEM NARAVOSLOVCU HÄCKLU MESTO V VZHODNI BELGIJI IZDELOVANJE BUJNE PRIČESKE Z GLAVNIKOM OSVOBO- DILNA FRONTA ŽIRO FtAČUN ŽLAHTNI PUN(Xe) VODJA DNEVNIKA NA TVS (BOŠTJAN) TROJANE V ČASU RIMLJANOV OSAMLJENA KRČMA V PUSTIMA MADŽARSKEM UDE slovenski zgodovinar ASKAR: afriški najemni vojak KAPER: morski razbojnik TAN: ameriška pripovednica Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 8. januarja 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 25/2005. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 5.000,00 sit, 1x bon za 3.000,00 sit in 1x za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 24/2005 so: Bone za Trgovino JAKA prejmejo: Elvira Korošec, Pod gozdom 1/a, 1420 Trbovlje - 5.000,00 sit Petra Martinčič, Čeče 101,1430 Hrastnik -3.000,00 sit Milan Artnak, Kešetovo 10a, 1420 Trbovlje-2.000,00 sit Gostinske storite v Hotelu Medijske toplice Izlake: V vrednosti 5.000,00 sit Tjaša Marin, Opekarna 20 b, 1420 Trbovlje Vili Kavšek, Podvine 44,1410 Zagorje Janja Serša, Vodenska c. 39,1420 Trbovlje Jože Hace, Podvine 30,1410 Zagorje V vrednosti 4.000,00 sit Danica Kugonič, Novi dom 24,1420 Trbovlje BRGLEZ ROMAN s.g. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO (ptRfl-ZmČNIKKKJI ZA (FRJZmČME (DM Vegovim jaka (po (posmm ceni praznični! mAZmČNI 'KNKSI100 g redna cena 850,00 sit, sedaj samo 550,00 sit akcija traja do 31.12.2005 Lep (Božič in zadovofjno leto 2006 vam želi kolektiv (Brglez Trgovina Jaka, c.9. avgusta 107, Zagorje, tel: 03 566 02 80 Obiščite nas tudi v Kamniku, Lazah; Vranskem, Šempetru, Polzeli, Vrbju; Grižah, Žalcu, Petrovčah, Ostrožnem in Velenju RAZVEDRILO © --------------—------1 ^ fJZKBIJO, LJZKBI Tako so imenovali člani ansambla ZASAVCI novo kaseto in zgoščenko. Se vedno so veseli Zasavci, kot so leta 1968 začeli in to prav na (takratni) Dan republike. Kasneje so ime skrajšali in kot ZASAVCI že 37 let razveseljujejo staro in mlado po vsej Sloveniji. Od ohceti, proslav, plesov...do koncertov- vse obvladajo in v pripravi je izid njihove sedme zgoščenke oziroma osme kasete. Izbor zvrsti glasbe je spet pol narodnozabavne in pol zabavne. V tem času se je nabralo 80 avtorskih skladb, da o priredbah sploh ne govorimo. Zasedba ansambla se od leta 1989 ni bistveno spremenila in verjetno so prav zato tako uigrani, da zaigrajo po željah in potrebah poslušalcev in plesalcev. V decembru so seveda zelo zasedeni in Jožeta Vukiča, ki skrbi za medijsko promocijo, smo v soboto vrgli iz postelje, po »preigrani« noči. Tudi v zagorskem šotoru bodo gostovali, silvestrovali pa bodo v Moravskih toplicah - delovno, ampak ne brez življenjskih sopotnic. Glavnino glasbe še vedno ustvarja Milan Kuder, za besedila pa skrbi Nande Razboršek, predvsem za narodnozabavne viže. V januarju se bodo posvetili delu v studiu in potem bodo tudi tisti, ki dneve in večere, takšne in drugačne, preživljajo v svoji osebni družbi, zapeli in zaplesali ob novem izboru vse vrste viž in »zasavski slavček« Jože Buden bo pel samo njim. Ko sva z Jožetom ugibala, koliko dni bi igrali vse viže, ki jih znajo prav dobro zažingati in vse otožne in raznežene melodije, ki poslušalce raztopijo tako močno, da se zlijejo, sva ugotovila, da bi omagali slednji. Zasavci so v kondiciji in takšni nas bodo, po vseh zagotovitvah, razvajali z dobro glasbo še vrsto let. Najprej pa do svoje štirideset letnice delovanja, o kateri že počasi razmišljajo. Njih ne sme nič presenetiti, oni pa zagotovo pripravljajo kakšno za svoje ljubitelje. MaH DRUŽABNO H-------- OŽIVELI SO SPOMINI -40 LET OS IVANA SKVARČE V ZAGORJU »...Šolsko poslopje je lupina, je zaklonišče, pribežališče, skrivališče, ki vas varno sprejme v svoje okrilje. V njej se nam ne more nič hudega zgoditi. Kakšna slaba ocena že, pa vendarle, kaj pomeni enka ali dvojka proti nasilju in težavam, ki so jim izpostavljeni mnogi otroci in učitelji po svetu! Pa vendarle je šola samo hiša, če v njej ni otrok in učiteljev, da bi ji vdahnili življenje, smisel in vsebino...« Razmišljanje ob jubileju ravnateljice Alenke Ašič Prva ravnateljica »ta nove šole« Magda Malovrh in ravnateljica sedanje moderne in prenovljene Alenka Ašič v zaupnem pogovoru. V teh predprazničnih dneh je v OŠ Ivana Skvarče še posebno slavnostno in to z razlogom. Tudi v ponedeljek je šola odprla svoja vrata, kot vedno, vendar s posebnim namenom. Obiskali sojo njeni bivši in sedanji učenci, učitelji, sodelavci, znanci in prijatelji. Prišli so, da čestitajo okrogli jubilej gospe, ki si je lansko leto nadela novo preobleko in se pomladila za lepo število let. Kulturni program in razstava sta le del tega slavja. Spominske knjige, stare slike, spričevala, čitanke, starodavna učilnica, vse so si gostje lahko ogledali. Le strogi učitelj s šibo je manjkal, ki bi si sukal brke in krotil ukaželjne s strogim pogledom. Namesto njega so stare klopi preizkusili nasmejani učenci današnje modeme šole, ki so radovedno in z užitkom razgledali razstavljene eksponate. Tudi zagorski župan Matjaž Švagan, nekdanji učenec šole, si je z zanimanjem ogledal razstavo in (verjetno) obujal spomine. Uredništvo Zasavca čestita ugledni gospe za jubilej in učencem in učiteljem želi srečno in uspešno novo leto. Besedilo in slike: St.R. ■w W RISA NAVDUŠILA V LJUBLJANI Ljubitelji glasbene skupine Hiša, mehkega rocka in večglasnega petja so 18.12. napolnili Štihovo dvorano v Cankarjevem domu, kjer je naša priznana skupina imela svoj celovečerni koncert, ki je trajal več kot dve uri. Vstopnice so bile vnaprej razprodane in na žalost, vsi, ki so to želeli niso mogli uživati v karakterističnih zvokih skupine Hiša in njihovih gostov. V izredno akustični dvorani so poleg skupine nastopali tudi godalni kvartet Ethnodelia in saksofonist Primož Fleischman. Slika: www.skupina-hisa.com SLR. •'& * ,'K a bi bilo leto ... leto široko odprtih src ... aodregp miru ... zelenega upanja ... modrozelene ljubezni ... Vb£b zastopnica ZAVAROVALNICA MARIBOR Pisarna: Cesta 1. junija 4,1420 Trbovlje telefon:03/563 08 45, faks: 03/563 08 46 GSM: 041/566 540 Želimo vam vesele božične praznike ter srečno novo leto 2006! MaAa/iA^O/ Na/v /etu 2006vse o virepostanejo premostljive, vse, jar/e lilfo predaleč, dosegljivo, vse, Igr je Ufo nemogoče, močno, vse, česar nismo imefl, pa naj ostane v diifiu upanja, vztrajnosti in poguma. Srečno v letu 2006 Xoleltiv ZLV 0) KRONIČNO Zasavski frker IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM Dne 12.12. ob 21.30 uri so bili policisti obveščeni, da se je na glavni cesti Litija - Zagorje v bližini Spodnjega Loga zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je na ravnem delu zasnežene ceste vozil z neprilagojeno hitrostjo, zato je izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal desno izven vozišča, kjer seje vozilo prevrnilo. V prometni nesreči se je voznik lahko telesno poškodoval. DVE HUDI NESREČI Dne 11.12. ob 11.45 uri seje na glavni cesti Litija-Ljubljana v bližini Ribč zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila vozil v smeri Ljubljane z neprilagojeno hitrostjo, zato je z desnim delom vozila v levem ovinku zapeljal na bankino in po njej vozil približno 22 m. Nato je vozilo zaneslo levo in je bočno drselo na levo smemo vozišče in po 26 m drsenja trčilo v nasproti vozeči osebni avtomobil. Povzročiteljevo vozilo je obstalo na vozišču, oškodovančevo vozilo pa je obstalo na travnati površini ob vozišču. V prometni nesreči se je povzročitelj hudo telesno poškodoval, oškodovanec pa se bil lahko telesno poškodovan. Dne 11.12. ob 19.45 uri pa se je nesreča zgodila na glavni cesti Litija - Zagorje v bližini avto odpada. Policisti so ugotovili, da je vinjeni voznik osebnega avtomobila vozil v smeri Zagorja z neprilagojeno hitrostjo, zato je v levem ovinku zaneslo desno izven vozišča. Po približno 14 m vožnje po travnatem useku je vozilo trčilo v skalo, zato je desni del vozila dvignilo v zrak in odbilo levo proti vozišču. Vozilo je nato še približno 9 m vozilo po levih kolesih, nato pa se je prevrnilo preko svoje osi na streho na vozišče, po katerem je po strehi drselo še približno 14 m, nato pa je obstalo. V prometni nesreči se je potnik v vozilu hudo telesno poškodoval, voznik pa ni bil telesno poškodovan. IŠČEJO VOZNIKA KIE SEPHIE Dne 8.12. ob 19.30 uri so bili policisti obveščeni, da se je na Jerebovi ulici v Litiji zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, daje neznani voznik osebnega avtomobila znamke kia sephia vozil po Jerebovi ulici v smeri Zasavske ceste z neprilagojeno hitrostjo, zato je trčil v zadnji del osebnega avtomobila, ki ga je voznik vozil pred njim in ga je pred križiščem s prednostno Zasavsko cesto ustavil. Povzročitelj je nato zapeljal vzvratno in odpeljal s kraja prometne nesreče. Nastala je le materialna škoda. Policisti so nato izsledili osebni avtomobil povzročitelja prometne nesreče, kije bil parkiran na parkirnem prostoru, povzročitelja pa še niso izsledili. Ko bodo z njim opravili razgovor, bodo napisali obdolžilni predlog. Ravbajo kot srake ZA 150.000 SIT ŠKODE Dne 9.12. ob 07.15 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec preko noči vlomil v prostore gostinskega lokala Frape bar na Maistrovi ulici 3 v Litiji. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec z lomljenjem ključavnic vlomil vhodna vrata in ukradel različne cigarete in alkoholne pijače ter nekaj menjalnega denarja in s tem lastnika oškodoval za približno 150.000,00 SIT. Aufbiks POSLEDNJI VLAK? Dne 14.12. ob 10.30 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo na vlaku, ker se je občan, ki se je peljal iz smeri Trbovelj proti Litiji brez vozne karte, sprl s prevodnikom. Potnik je že pred prihodom v Litijo potegnil ročno zavoro in vlak zapustil. Ko bodo policisti zbrali vsa obvestila in z občanom opravili razgovor, bodo napisali obdolžilni predlog. POMIRILISOJU Dne 14.12. ob 15.15 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanju v Litiji, kjer je prišlo do spora in prepira ter do manjšega fizičnega obračuna med izvenzakonskima partnerjema. Policisti so ju pomirili in napisali obdolžilni predlog. GROZIL JE Z UBOJEM Dne 14.12. ob 17.45 uri so policisti posredovali v trgovini v Litiji, kamor je prišel trgovkin mož. Do nje se je nedostojno vedel in ji grozil z ubojem, nato pa pred prihodom policistov odšel neznano kam. Oškodovanka je kasneje na PP Litija podala predlog za pregon zaradi suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Ko bodo policisti z osumljencem opravili zaslišanje, bodo napisali kazensko ovadbo. ZMERJAL SINA IN SE POŠKODOVAL Dne 10.12. ob 21.30 uri so bili policisti obveščeni, daje v ZD Litija iskal zdravniško pomoč občan, ki je bil poškodovan med kršenjem javnega reda in miru. Policist so ugotovili, da je pijani občan doma zmerjal sina, nato pa je močno odrinil vrata, zato se je steklo na vratih razbilo. Razbito steklo ga je poškodovalo po nogi. Policisti bodo napisali obdolžilni predlog. OPOZORILO OBISKOVALCEM SMUČIŠČ Vse obiskovalci smučišč policisti opozarjajo na samozaščitno in disciplinirano vedenje na javnih smučiščih ter na spoštovanje vseh varnostnih ukrepov. Vsem svetujemo, da uporabniki, predvsem pa upravljalci smučišč policijo obveščajo o nesrečah s hujšimi posledicami. Policisti bodo izvajali nadzor na smučiščih na svojem območju, predvsem bodo izvajali kontrolo smučišča in okolice smučišč. Vse tudi opozarjamo na ustrezno varovanje svoje opreme. KOSMATI REŠEVALCI V Zagorju ob Savi so se 10. decembra ponovno zbrali vodniki psov reševalcev. Človek in žival sta na vaji preizkusila svoje znanje in naravne sposobnosti. Prisotne so bile vse vrste enot reševalnih psov s področja celotne Slovenije. Gre za regijske enote, državne enote, mobilne enote za MERI, ki je hkrati tudi namenjena za posredovanje v tujini in enote skupin za iskanje pogrešanih oseb. Vaje se je udeležilo 87 vodnic in vodnikov iz zasavske, štajerske, ljubljanske, severno primorske, gorenjske in koroške regije. Slednja je še v postopku ustanavljanja. Alojzij Klančišar, predsednik Kinološkega društva Zagorje in vodja sekcije za reševalne pse v zagorskem društvu je tudi operativni poveljnik enote skupin za iskanje pogrešanih oseb pri Kinološki zvezi Slovenije. Alojzij je omenjeno vajo načrtoval in tudi vodil. Po vaji pa je podal oceno: »Današnja vaja je potekala pod težjimi kriteriji, kot običajno. Vzrok je tudi v tem, da so na vaji sodelovale na nov formirane enote, ki so sestavljene za leto 2006. Enoti za iskanje pogrešanih oseb sta morali delovati na dveh zelo zahtevnih območjih. Gre za izredno strma in poraščena terena, mobilna enota MERT pa je tudi imela težko delo zaradi specifično težkega terena, ki ga je najti na separaciji Rudnika Trbovlje-Hrastnik in pa v stari zgradbi TE v Trbovljah. Začetniki in vodniki, ki so razporejeni le v regijske enote, so imeli nekoliko lažje objekte. To ne pomeni, da delo ni bilo zahtevno. Gre za ruševino stare apnenice ter starega mlina v Zagorju. Ena izmed skupin je iskala v temnem zaprtem prostoru, v rovu pod skalami. Glede na postavljene kriterije in zahtevnost terenov lahko rečem, da je bila vaja izpeljana za oceno zelo dobro. Konec koncev smo našli vse pogrešane osebe. Pohvalim lahko tudi posebno discipliniranost oseb na komunikacijah in brezžičnih zvezah.« Alojzij Klančišar je bil zadovoljen tudi glede razumevanja lastnikov in upravljavcev objektov na katerih je potekala vaja. Njihova zavest in razumevanje, da človek in pes družno pomagata ljudem, kadar so le-ti zaradi kakršnih koli vzrokov v težavah ali je celo ogroženo človeško življenje, nam je v veliko pomoč. M.A.Š. HOTEL TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" DOBRODOŠLI V HIŠO GOSTOLJUBJA IN SPROSTITVE -NON STOP!!! Recepcija tel.: 01 / 72 33 610, fax: 01 / 72 33 615 www.hoteltrojane.com e-mail: info@hoteltrojane.com r^r 031818121 L 040 992 668 DOM STAREJŠIH OBČANOV POLDE EBERL-JAMSKI, Izlake 13, Izlake Vam želi vesel božič in srečno novo leto 2006! Izžrebana hribolazca letošnje l.'Zasavčeve transverzale sta dva Zagorjana, ki sta družno premagala vse prepreke in izpolnila nalogo: Tatjana Sapač in Štefan Sapač sta dobitnika termoflisa, paketa presenečenja in majice. ISKRENE ČESTITKE! MALI OGLASI mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam zazidljivo parcelo Zagorje - mesto, 3.400 m2 skupaj, ali razparcelirano. Cena 20 EUR/m2-GSM 041 641 588 Prodam prizme, cca 100 kom. -ugodno - prevoz uredite sami GSM 040 478 339 Prodam breje koze, kozla za pleme, omari stari sto let. Tel. 03 56 76 310 Iščem Iščeva delo čiščenja poslovnih prostorov, trgovin, pisarn itd v Zasavju. Tel. 03 56 76 310 Podarim Podarim mucka, ki je zelo prijazen, ljubiteljem živali z vrtom. Tel. 03 56 76 310 Opaž, suh smrekov-debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene -ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov! Možna dostava! Tel: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko Z A 8 A V C c«c nepRemičnine Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE - OKOLICA, zidan vikend, 60 m2,1. 1978, elektrika, voda, 300 m2 zemljišča, lepo naravno okolje, čudovit razgled cena: 8.900.000,00 SIT TRBOVLJE-center, enosobno, 29,10 m2,1. 1920, urejeno, takoj vseljivo cena: 3.800.000,00 SIT TRBOVLJE, enosobno, 45 m2,1. 1927, adaptirano 1. 1993, opremljeno s kuhinjskimi elementi, takoj vseljivo cena: 4.800.000,00 SIT AKCIJA + V DIANI 'lil VEČERJAL VITEZ S SPREMSTVOM Septembrski skriti Zasavc je bil mag. Miroslav Štrajhar, industrijalec, lovec, družinski človek in entuziast na vseh področjih. Največ sreče pri žrebanju in večerjo na Trojanah si je »prislužila« Nena Kodrman iz Kisovca, zaposlena kot tajnica na OŠ Litija. In tako, ko so se končali novembrski številni (in uspešni) pohištveni sejmi in razstave, je bil čas za »našo« večerjo v renomirani Diani. Taksist Elvir je bil točen kot vedno in iz Kisovca, kjer je čakala Nena, smo se skozi Parklov graben (po bližnjici) napotili proti Jesenovem. Pot so kazale, ne ptičke, pač pa lučke, ki v veselem decembru že mežikajo okrog domovanja Štrajhaijevih. Pridružil se nam je mož s klobukom... V Hotelu Trojane, v restavraciji Diani se v avli nahaja kiparska razstava in tu nam je z aperitivom dobrodošlico zaželel stari znanec Štefan. Pogovor je tekel spontano in ko smo sedli za mizo sem že izvedela, da sta Nena in Miro v otroških letih marsikaj »skupaj skoz dala«. Tako se pač zgodi, da imajo srečo tudi stari znanci, ki se že nekaj časa niso videli in potem takale večerja pride prav, da se kaj poizve o skupnih znancih in najnovejših dogodkih. Vsak ubira svoje poti, ki pa se na srečo včasih križajo in se poznanstvo nadaljuje tam, kjer je navidezno obstalo. Pa saj je z »žlahto « prav tako. Nena je »poročala« o vsem, kar naj bi bilo novega in zanimivega. Priznala je, da je nagrado dobila po mamini zaslugi, ki je žal morala ostati doma in ji ta čas družbo dela Nenina 18 letna hčerka, učenka litijske gimnazije. Štefan nas je skupaj s kuharjem najprej razvajal s divjačinskim pršutom in dimljenim sirom, naš Zasavc pa je izbral še vino- vipavski Cabemet Sauvignon. Potem je iz kuhinje zadišalo in na mizo je prispel pljučni file z jurčki in pisanim poprom, družbo so mu delali okusen pehtranov štrukelj, pommes duches in mešana solata. Miro Štrajhar, kot je to v navadi v Španiji in drugod, ima najraje solato kot predjed. Pohvalil je okusno večerjo in mu bomo verjeli, saj on se na dober zalogaj spozna. Kot izkušenega in uspešnega lovca ga njegova Nena doma razvaja z okusnimi jedmi pripravljenimi iz mesa srne ali divjega prašiča, a mladega jazbeca pripravi tako, da prste poližeš. Preden smo se začeli sladkati z jogurtovo strnjenko in limoninim sorbetom, nam je mag. Štrajhar zaupal: !!!ekskluzivno vest, samo za Zasavca!!! V petek, 9.12., je bil na Brdu pri Kranju sprejet v Združenje slovenskega reda vitezov vina, kot njihov novi član, na predlog ostalih članov Reda. Organizator je Ljubljansko viteško omizje, vabilo pa je podpisal ambasador Reda Milan Kneževič. Tako, zdaj imamo končno tudi v Zasavju viteza, da o Čemšeniku ne govorimo. Čestitamo našemu vitezu in ga pozdravljamo z viteškim pozdravom: V čast vinu in domovini! Prisotni smo se slikali poleg novoletne jelke in vsem bralcem Zasavca zaželeli srečno in uspešno novo leto. Nismo se mogli upreti povabilu, da se še malo ogrejemo poleg kamina na domu Štrajhaijevih, kamor nas je Elvir varno popeljal. Tudi od tam vam pošiljamo najlepše želje v nastopajočem letu. Spremstvo čemšeniškega viteza P. S. Da ne bo pomote: Neni sta dve, Nena Kodrman, dobitnica nagrade in Nena (Nevenka) Štrajhar, vitezova žena. Besedilo in slike: St.R. POMEMNA VELIKI USPEH TRBOVELJSKIH ORGANIZATORJEV IN TEKMOVALCEV NA 33. MEDNARODNEM KARATE TURNIRJU »TRBOVLJE 2005« Karate klub Trbovlje je v soboto 17. decembra organiziral in izvedel že 33. mednarodni karate turnir »TRBOVLJE 2005«. V prekrasnem vzdušju, ki je krasilo športno dvorano Polaj v Trbovljah, je svoje znanje in moči v spretnostih karateja merilo kar 532 tekmovalk in tekmovalcev iz desetih držav s 590 nastopi v športnih borbah in katah iz 71 karate klubov. Generalno pokroviteljstvo nad turnirjem je že drugo leto zapored prevzel LAFARGE Cement d.d. iz Trbovelj. Tudi ljubiteljev in navijačev karateja ni manjkalo, saj si je turnir ogledalo preko 2000 gledalcev. Turnir, ki je potekal več kot 12 ur, je bil popestren z uradno otvoritvijo med dopoldanskim in popoldanskim delom tekmovanja in show programom. Poleg zanimive demonstracije domačih karateistov je bilo v Trbovljah možno videti tudi atraktivno skupno točko trboveljske plesne skupine BIT, ki je v dvorani požela velik aplavz. Tako kot v organizacijskem pomenu so trboveljski karateisti tudi na tekmovalnem področju igrali zelo pomembno vlogo. Kot vedno so tudi tokrat nastopili zelo številčno, saj je nastopilo glede na tekmovalne sposobnosti kar 59 domačih tekmovalk in tekmovalcev. V dopoldanskem delu so najprej nastopili kataši. Že takoj na začetku so najmlajši varovanci trenerjev Mihe KOVAČIČA in Jerneja SIMERLA presenetili, tako svoje trenerje kot vse ljubitelje karateja v Trbovljah. Na svojih prvih nastopih na tako pomembnem in kvalitetnem tekmovanju sta osvojila, Jan NARAGLAV bronasto medaljo ter Žan SPILAR srebrno. Skupaj z klubskim prijateljem Blažem HRIBOVŠKOM pa sta v ekipnih sestavih osvojila še eno medaljo, bronasto. Timi UMEK je veljal za enega izmed favoritov, kar je tudi potrdil v borišču. Premagal ga je samo večkratni zmagovalec trboveljskega turnirja, Hrvat Tomislav STOLAR. V ekipnem sestavu sta se Timiju pridružila še Žiga ROZINA in Aljaž VESENJAK. Timi je osvojil svojo drugo srebrno medaljo na tekmovanju, Žiga in Aljaž pa sta se zelo veselila prve. Športne borbe so vedno paradna disciplina Trboveljčanov. Tudi tokrat se je pokazalo, da se domačinom ni treba bati za bodočnost trboveljskega karateja, saj so tudi najmlajši že obogateni z izkušnjami, tako z domačih, kot mednarodnih borišč. Poleg rednih treningov so v klubu s pomočjo dodatnih treningov preko vikendov, svoje bodoče upe pripeljali do takšne športne forme, da so lahko na tem, za Trboveljčane najpomembnejšem tekmovanju pokazali največ, kar so trenutno sposobni. Splošno pravilo je, da je tisti, ki osvoji medaljo na trboveljskem turnirju res zelo kvaliteten tekmovalec. Na zmagovalni oder sta se tokrat povzpela Timi UMEK, na drugo stopnico ter na najvišjo Nik ŽLAK. Sedem osvojenih medalj v dopoldanskem delu je bila dobra popotnica za tekmovalce, ki so nastopili v popoldanskem delu. Na mednarodnih boriščih se vse bolj pojavljajo tekmovanja v veteranskih kategorijah, zato so organizatorji omogočili starejšim karateistom, ki so načeloma že zaključili svoje tekmovalne kariere, da se srečajo, obudijo spomine iz preteklosti in pomerijo med seboj. Strategija trboveljskega karateja govori o tem, da v klubu najdejo svoje mesto tako najmlajši, kot tudi tisti po letih malo starejši. To je potrdil Damir VUČILOVSKI z osvojeno bronasto medaljo. V športnih borbah je Žiga ŠANTEJ je v športnih borbah osvojil bronasto medaljo. Devet osvojenih medalj za Trboveljčane v vseh starostnih kategorijah ponovno potrjuje pravilno usmeritev trboveljskega karateja. Pohvaliti velja tudi sodnike, ki so pod vodstvom vrhovnega sodnika, Mariborčana Primoža DEBENAKA, sicer mednarodnega sodnika svetovnega ranga, svoje delo uspešno opravili, saj so skrbeli, da ne bi prišlo do morebitnih hujših poškodb med tekmovanjem v športnih borbah, kar pa je za tovrstna tekmovanja posebej pomembno. Samo število nastopajočih tekmovalcev iz rekordnega števila držav udeleženk turnirja pa je letos potrdilo izjemno uspešno organizacijo, kar je nedvomno najvišje priznanje celotnemu kolektivu karate kluba TRBOVLJE, in tudi hkrati napoved, da bo organizacija turnirja prihodnje leto šla še korak naprej. Franjo GLA VICA NAŠA BODOČNOST Q NAŠA BODOČNOST ŽIVLJENJE JE KOT BONBONIERA - NIKOLI NE VEŠ, KAJ DOBIŠ! (Forrest Gump) Ni še leta konec in tole je predzadnja letošnja runda, dvajset žarkov je zasvetilo - osem je zvezdic Zasapank in dvanajst kometov Repatcev. 04.12. 2005 Natalija Husovič, Trg F. Fakina 2a, Trbovlje - hči Brigita Bregar Nina Veternik, Na bregu 11, Zagorje - sin Val 08.12.2005 Irena Jurca, Privoz 7a, Ljubljana - sin Anže Rakovec Manca Hribar, Potoška vas 34, Zagorje - sin Andraž Tanja Sorec, Kompole 66, Štore - sin Andraž Štor Sorec 09.12. 2005 Anita Orehovec, Podvin 11, Polzela - sin Davor Alenka Raspotnik, Čolniše 24, Zagorje - hči Hana Lazar 10.12. 2005 Irena Prašnikar, Zabava 1, Izlake, Zagorje - hči Živa 12.12. 2005 Nina Prosen, Ulica prvoborcev 4, Zagorje - sin Timej Centrih Prosen 14.12. 2005 Maja Velikonja, Brdce 38, Dol pri Hrastniku - sin Miha 15.12. 2005 Tina Pikš, Novi dom 32a, Trbovlje - sin Leon Marina Đuretić, Kržišnikova 3, Medvode - hči Laura Smajlovič Duretič 16.12. 2005 Andreja Vrbnik, C. S.julija la, Hrastnik, sin Jure Kreže Nataša Vidic, Podvine 38, Zagorje - hči Eva 17.12. 2005 Emina Huseinovič, Šercerjeva cesta 1, Velenje - sin 18.12. 2005 Mojca Lazar, Jagnjenica 35a, Radeče - sin Matija Katarina Kolar, C. l.maja 27, Hrastnik - hči Anamari Hribar 19.12. 2005 Jasmina Pajk, Jablana 7, Zagorje - hči Eva Vozel Darja Polak, Turje 64, Dol pri Hrastniku - hči Maruša Koren 20.12. 2005 Delvina Zukič, Okrogarjeva 15, Zagorje - sin Kenan ISKRENE ČESTITKE! .HITRO V BOSNI /NA VEČERU V MEDIJSKIH TOPLICAH/ Zagorjani so spet gostili svojo drago rojakinjo, pesnico, pisateljico in novinarko Valerijo Skrinjar-Tvrz. Pred kratkim je izšla njena nova knjiga, Jutro v Bosni, že enaindvajseto delo od leta 1968, ko je izšla njena Bosonoga. O Valeriji smo pred leti že pisali v Zasavcu, z njo smo se srečevali tako v Zagorju kot v Trbovljah in Hrastniku, tudi drugje po Sloveniji. Pa vendar naj nam osvežim spomin, da je gospa skoraj štirideset let živela in delala v Bosni. Tam je doživela vse bogastvo pravega prijateljstva, tistega iskrenega bratstva, ki so mu ljudje po drugi svetovni vojni tako živo in s srcem verjeli in ga doživljali, pa žal na koncu tudi nerazumljivo odtujenost, sovraštvo, zlo, kijih povzroči sprevržena ideologija in se ne morejo končati s sklenjenim mirom.Takrat v devetdesetih ni verjela, daje zlo, ki so ga doživljali, neizbrisno, da se lahko hude izkušnje vlečejo še naprej. Pa vendar je spoznala, da mora stran, in leta 1992 sta z možem Pepijem s predzadnjim begunskim konvojem pretresena zapustila Sarajevo in rešila najdražje, svoji življenji. Od takrat živita v Ljubljani. Razumljivo je, da so zadnja pisateljičina dela posvečena prav Bosni, ljudem, ki prisiljeni začnejo živeti drugačno življenje. In ker je Valerija vedno verjela v tiste dobre ljudi, ki so bili in so še, tudi v njenih knjigah najdemo junake, ki premorejo toplino, dobroto, razumevanje in ljubezen. In prav pisateljica Valerija Skrinjar-Tvrz zna s svojim pričevanjem pozvati k strpnosti in človečnosti povsod, kjer živijo ljudje. Za nas je to še toliko bolj pomembno, ker živimo blizu Bosne in ker je Bosna blizu nas. Večer v Medijskih Toplicah je bil lep. Organizirali so ga v izlaškem turističnem društvu s pomočjo vodstva hotela, ki jim ob takih dogodkih stoji vedno ob strani. Gostjo je v pogovoru skozi najobčutljivejša obdobja njenega življenja popeljala predsednica društva Slavka Flis, tekste sta brali Špela Flis in Lojzka Drnovšek, deležni pa smo bili tudi dveh lepih glasbenih točk - ob spremljavi Klemna Benka nam je na violino zaigrala mlada Klara Jerman, navdušeni pa smo bili tudi nad izjemnim glasom pevke Eve Kropivšek, ki jo je na klavirju spremljal Franci Steban. Gostje so lepo napolnili dvorano, med njimi so bili Valerijini sošolci, pa sorodniki, dobri znanci in prijatelji kulture. Sama sem bila še posebej v polnem pričakovanju ene besede, ki jo Valerija Skrinjar-Tvrz izreče popolnoma drugače kot sicer Slovenci. Mi izrečemo Bosna z navadnim ozkim ojem, ona pa to vedno naredi drugače. Čeprav je njena slovenščina izjemna, njen izbor besed je v njenih knjigah kot v govoru tako bogat, da ga dobesedno vpijaš vase, pa ima vendar Bosna, ko jo izgovori ona, vedno tisti značilni kratek in širok o - Bosna. Dočakala sem spet ta njen “o” v Bosni in toplo mi je bilo. Ko jo je na koncu Slavka Flis vprašala, kaj počne, da je vedno videti tako mladostna, prejšnji mesec je praznovala svoj sedeminsedemdeseti rojstni dan, je smeje odgovorila: “Delati, delati in delati”. Zato verjamemo, da bomo še brali. Ivana MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA/KLEPETALNICA t----------------- VRATA Ni ga na svetu junaka, da bi nekajkrat na dan ne odpiral in zapiral vrat. Najbolj znana so nam vrata naših domov in tista, ki razmejujejo domače bivalne prostore. Vrata nas lahko privlačijo ali strašijo. Jaz se najbolj izogibam vrat, ki vodijo v zdravstveni dom ali v bolnišnico. Še najbolj se izogibam vrat za katerimi svoje delo opravlja zobozdravnik. Zame so to vrata, ki vodijo v mučilnico, mučitelja pa moram kot mučenec še denarno nagraditi, če želim, da bom hitro na vrsti in bo mučenje trajalo kar najmanj časa. Kakor mi je težko odpreti takšna osovražena vrata, ki na koncu vendarle pomenijo odrešitev, pa mi jih je toliko ljubše odpreti, ko je šarjenja po moji ustni votlini konec in se skozi vrata lahko odpravim v beg, na svobodo. Hvala bogu, bolnišničnih vrat nisem imel priložnosti prav pogosto odpirati in zapirati. Kadar pa sem se že moral podati skozi vrata v notranjost bolnice, sem v sebi začutil strašanski odpor. Tisti vonj, ki je specifičen samo za bolnice, me potem spremljal še nekaj dni in z njim ostaja za večno spomin na bolnišnico in bolnike. Kakšen vsebinski pomen imajo vrata, pove vrsta ljudskih pregovorov, ki govorijo o odpiranju pravih vrat. Kdor zna odpreti prava vrata mu nikoli ničesar ne manjka. Kdor tega ni sposoben, pa se neuspešno vrti v krogu in celo življenje potroši za odpiranje vrat, na koncu pa se vedno znajde tam, kjer je začel. Začarani krog odpiranja nepravih vrat je neskončen. Vrata so lahko odprta, priprta ali zaprta. Za zaprtimi vrati se dogaja marsikaj. Vlada odloča za zaprtimi vrati. Za zaprtimi vrati so prizorišča ljubezenskih iger, prisotna je družinska idila ali tragedije. Za zaprtimi vrati skopuh sešteva svoj dobiček ali revež išče skorjico kruha. Priprta vrata lahko kaj kmalu spremenijo svoj položaj in se za posameznika ob pravih potezah na stežaj odprejo ali nasprotno, povsem in za vedno zaprejo. Zaprta vrata, ki odpirajo pot v neznano lahko pomenijo izziv, radovednost, presenečenje. Človek nikoli ne ve, kaj ga čaka na drugi strani. Preden potrka nanje je vznemirjen in radoveden. Pred vstopom skozi takšna vrata plaho potrka in čaka poziv iz notranjosti, ki mu dovoli vstopiti. Kadar odpiramo vrata za katerimi je znana vsebina, je proces odpiranje samozavesten in povsem običajen. V takšnih primerih človek vrata odpre in vstopi na drugo stran brez čustev, brez vznemirjenosti, strahu in pričakovanj. Gre za rutinirano opravilo odpiranja vrat in vstopanje v znan prostor, v katerem se odvijajo povsem običajni življenjski procesi. T o so vrata, ki jih neprestano odpiramo in zapiramo. Za njimi se le redkokdaj dogaja kaj vznemirljivega, pa so nam kljub svoji dolgočasnosti najljubša. Vrata, skozi katera vstopamo v svoje domovanje, nam omogočajo zasebnost in dajejo občutek, da smo gospodarji na svojem. In, ko smo že pri vratih. Čez nekaj dni bomo odprli vsak svoja vrata v leto 2006. Polni smo pričakovanj. Kako težaven bo postopek odpiranja novih vrat in kako uspešen bo vstop v novo življenjsko obdobje, je odvisno od uspešnosti mazanja »pantov« v letu, ki počasi mineva. Vrata, ki so bila odprta v letu 2005, se bodo za vedno zaprla. Za nazaj so vrata za vedno zaprta. Pot vodi le še skozi zvezdna vrata. Vrata prihodnosti. MeGsto OBČNI ZBOR RK DOL TKI HRASTNIK V petek, 2. decembra 2005, je v prostorih dvorane Dolanka potekala redna letna seja občnega zbora Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik. Navzočih je bilo okrog 80 udeležencev in pozdravil jih je predsednik kluba Janez Kraner. Občni zbor je vodil Marko Jerič. V letnem poročilu je predsednik Janez Kraner med drugim poudaril izjemne uspehe posameznih selekcij v sezoni 2004/2005, pri čemer še posebej izstopajo naslednje kategorije: dečki (mini rokomet -1., 3. in 5. mesto področne lige), mlajši dečki B (5. mesto v Sloveniji), mlajši dečki A (2. mesto v Sloveniji), starejši dečki B (2. mesto v Sloveniji) in člani (4. mesto v LB državni rokometni ligi). Ob koncu se je predsednik zahvalil vsem sponzorjem, zlasti direktorju glavnega sponzorja, županu, sodelavcem in drugim, ki imajo razumevanje za rokomet. Poročilo o delu izvršnega odbora je posredoval dosedanji predsednik Marko Planinc. Poudaril je, da izvršni odbor uspešno načrtuje težavne logistične podvige, saj ob koncu tedna igra v skoraj desetih ekipah na različnih koncih Slovenije preko 150 igralcev RK Dol TKI Hrastnik. Obenem je poudaril, da je kar nekaj igralcev kluba uspešno sodelovalo v državnih reprezentancah - Gregor Klepej v kadetski, v mladinski pa Muamer Bratanovič in dejan Savič. Posebej je izpostavil plesne skupine, ki letos ponovno nastopajo v treh starostnih skupinah (Dolske miške, Zverinice in Time out) in navijaško skupino - Dolske slavčke, ki popestrijo tekme članske zasedbe. Ob koncu je pohvalil organizacijo turnirja v mini rokometu Zasavje CUP in uspešno izvedeno Dolsko noč. Posebej seje zahvalil tudi upravljalcu dvorane KRC Hrastnik za vzorno medsebojno sodelovanje. Po poročilih in razpravi so sledile volitve. Člani so potrdili vse kandidate za posamezne organe kluba, tako da je bil izvoljen stari novi predsednik kluba Janez Kraner, za predsednika izvršnega odbora pa Marjan Bremec. Ob koncu so člani občnega zbora sprejeli predlagane programske usmeritve in finančni plan za obdobje 2005/2006 ter spremenili statut kluba, in sicer del, ki se nanaša na sedež kluba -Planinska cesta 3a. Na koncu seje predsednik občnega zbora Marko Jerič zahvalil vsem poročevalcem in članom občnega zbora ter vse prisotne povabil na klepet in druženje v malo telovadnico dvorane Dolanka. Fotograßja: Branko Klančar Fanči Moljk REPORTAŽA (0 PRIDRUŽI SE POGODBENI REZERVI!PRIDOBI DOBRO KONDICIJO IN VOJAŠKE VEŠČINE, ZBEŽI IZ RUTINE... Če te ob osnovnem poklicu zanimajo tudi vojaške veščine, dobra telesna in psihična pripravljenost, ravnanje z orožjem in vojaško tehniko, je pogodbena rezerva prava izbira. V življenju je vedno manj priložnosti za beg iz rutine. Kot pripadnica ali pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske opravljaš svoj poklic, občasno pa se usposabljaš za obrambo domovine. Izjemoma si lahko vpoklicana ali vpoklican tudi za pomoč ob naravnih nesrečah in sodelovanje v mirovnih operacijah v tujini, če poklicna vojska vseh obveznosti ne bi zmogla. Da postaneš pripadnica ali pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, z Ministrsvom za obrambo podpišeš pogodbo, za pripravljenost oziroma usposabljanje pa prejemaš plačilo. PRIDRUŽI SE NAM! VSE DODATNE INFORMACIJE IN POMOČ PRI IZPOLNJEVANJU VLOGE DOBITE V PRISTOJNI IZPOSTAVI ZA OBRAMBO PISARNAH. e REPUBUKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Občani Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Litije in Radeč lahko dobite podrobnejše informacije v: - Izpostavi za obrambo Trbovlje, Obrtniška cesta 12, Trbovlje, telefon 03/562-61-25, - Pisarni v Hrastniku, Pot Vilka Pavliča 5, telefon 03/564-36-73, - Pisarni v Zagorju ob Savi, Cesta Borisa Kidriča 11 a, telefon 03/566-86-85, - Pisarni v Litiji, Jerebova 14, telefon 01/898-40-93 in - Pisarni v Laškem, Mestna ulica 2, telefon 03/573-14-64 SLOVENSKA VOJSKA V službi domovino. ■f ■ I Zimski kr - skladišče 6/2005 5000017073,25 COBISS o ■'jifvi] -Jn.-yL ±]v U'L'i'jyjuij-yj m. Ji» j |y •> " M \ zm 4fc|iižiadobr,estna n i , j Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25c, Trbovlje