Poitnina platana v gotovini.
LETO VI
LJUBLJANA, 7. APRILA 1928.
STEV. 14.
H AROČNIN A-ZA- JVOOJLA-VlIOtBTRTLETHODIN 15-CELOLETNO-DIN-6o/Z A-INOZEMlTVOJE'DODATI
poštnino/oolAjipo CENIKV/ POSAMEZNA
Jtevilkapodin-i
R»{UH POŠT. HRANILNICE 13.188
A
vbedniJtvoinvprava
VVCITEL1tKI‘TI$KARNl/ ROKOPISI JE-NE VRA-TCAIO/ANONIHNIDO-, 'Pljl • JE • NE • PRIOBČV -
K iedo/po?tninapla-
H XAN ~ iOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 2906
Italijansko prijateljstvo.
,'ara
IkkolJ
pletenine sto ZNAMKO SO v najboljSei .
V	prošli številki našega lista smo izjavili, da bomo iz višjih državnih interesov prenehali z našimi odkritji glede zastopnikov naših italijanskih prijateljev. To je bil tudii naš trden sklep. Med tem pa so nekateri inozemski in tudi naši listi objavili vsled indiskrecije iz naše zbirke nov vele-važen dokument. Ker je ta dokument prišel, če tudi ne po naši krivdi, že v javnost, smo danes takore-
koč prisiljeni, da kot prvi vir glede tega dokumenta ponovna .nastopimo, ker bi se sicer zamoglo brez pravega komentarja v njegovo pristnost posumnjati in mu tako v našo škodo odbiti ost. Ne glede na stroške smo z ozirom na veliko važnost tega dokumenta napravili kliše, ki ga danes tukaj obenem v slovenskem prevodu priobčujemo.
cijah hoteli ti faktorji z ozirom na naša razkritja izvajati konsekvence, je baje njegova ekselenca general Bodrero, poslanik Italije v Beogradu izjavil, ko se ga je opozorilo, da bi znali event. Orjunaši objaviti gornji dokument, ki nikakor ne spada v običajno poslovanje diplomatskih zastopstev^, ob tej priliki je tedaj baje izjavil, da tega dokumenta nikdar ni pisal. Omenil je baje, da mu je ob priliki njegovega bivanja na Bledu bilo ukradenega nekaj pol legacijskega papirja, kar so gotovo storili Orjunaši, ki so potem na iistem papirju falsificirali gornji dokument.
V	podkrepitev teh svojih navedb je baje izjavdl, da je on že toliko diplomata, da bi kaj takega nikdar ne pisal, ampak gotovo šifriral. Tako se je torej po naših informacijah baje izjavil njegova ekscelenca general Bodrero, poslanik Italije v Beogradu.
Ne moremo še danes ugotoviti, če so te naše- informacije točne in odda emo -tozadevno besedo gospodu Bodreru, ki mu bo gotovo na tem ležeče, da zadevo razčisti. Mogoče je samo dvoje, in sicer: če informacije odgovarjajo istini, potem nas gospod Bodrero dolži, da smo falsificirali in njemu podtaknili gornji dokument. Če pa te Informacije niso točne, potem zaenkrat naš dokument trdno stoji kakor vse, kar smo do danes iznebi v javnost. V prvem slučaju bo naša dolžnost, da tudi ekscelenci generalu Bodreru- poslaniku Italije v Beogradu, javno dokažemo, da ni govoril resnice, če je trdil- da smo mi gornji dokument falsificirali, kakor smo že njegovemu eksponentu generalnemu konzulu v Ljubljani, 'marclVese Gavottiijui dokazali, da v svoji javni izjavi uradno ni trdil resnice in je tozadevno lagal, in sicer vedoma lagal.
Ker pa dobro poznamo izjemno stal/išče, ki ga uživajo poslaniki tujih držav, nočemo -tozadevno ničemur prejudicirati tembolj, ker smo mišljenja, da njegova ekscelenca Bc(-drero gotovo ni bil kot diplomat tako nepreviden, da bi se dal tako nespretno prijeti za jezik, kakor se je to dal njegov eksponent mai*chese Gavottfi. Ko smo vse to tako lepo ugotovili, mirno pričakujemo nadaljnjega razvoja te za nas in mislimo tudi za širšo javnost velezanimive zadeve in prehajamo na samo vsebino dokumenta.
Marsikdo bo z začudenjem gledal korekturo degi’i, ki je s črnilom napravljena, in sicer na strojepisnem dokumentu pa bi brez našega pojasnila že ravno iz tega sklepal, da je dokument falsifikat, toda baš ta degli je dokaz, da dokument ni samo pristen unikat, ampak da je bil pisan najmanj v dveh izvodih, od katerih eden ni rabil artikla degli
nego dei. Tistim, ki ne poznajo italijanščine bodi tozadevno pojasnjeno, da rabi Italijan pred črko1 s im-pura artikel degli, sicer pa dei, torej degli sloveni ali pa recimo dei cro-ati. Ko je bil torej pisan dokument, je pisec udaril pred sloveni dei, potem pa pustil za besedo prostor in v kopiji vstavil v ta prostor sloveni, nakar je moral korigirati prvotno udarjene dei v degli. Ta korektura ravno dokazuje, da je bil ta dokument poslan tudi na druge konzulate, ker pa je bil pisan v večih izvodih, nosi kot overovljenje samo Bo-drerovc parafo veliki B, ki je za vsakega lajika, kamo-li pismoslovca pristna na prvi pogled'.
Ekscelenca Bodrero je s tem dokumentom nastopil za našo državo zelo nevarno pot, ampak hvala Bogu nekoliko let prepozno. To, kar je on hotel pred letom podpirati, to je bilo še pred 5 leti pni nas v bujnem' cvetju. Takrat bi našel Bodrero pri nas tozadevno ne samo pognojeno njivo, še več, našel bi zrel sad. ki bi mu ob prvem tresljaju padel v naročje. Toda časi se menjajo in tisti, ki so učili nekdaj avtonomijo, so danes v centralni vladi v Beogradu popolnoma zadovoljni. Nič več ni očitani proti krivoverskemu kralju, še manj proti prosti -srbsko-balkanski neci-vilizaciji, vse je zadovoljno, kajti danes, ko so nolne vladne jasli, tekne vse bolj jelo in pijača pri »Treh šeširih«. General Bodrero je tore; kot vojak zamudil pravi moment za atako in se tudi ni baš izkazal kot dober diplomat. Akcija, ki bi rodila pred leti usodnih posledic, ni padla več na rodovitna tla in ni pustila med nartii vidnega sledu.
Vse to pa nikakor ni opravičilo za poskus zahrbtnega rovarenja proti temeljem naše države s strani tistega, ki je obdarjen z najvišjim zaupanjem, da lahko kot gost in izjemno zavarovan živi med nami. Ne gre samo za to, da je ta predstavnik Italije kršil na najizrazitejši način vse principe gostoljubja, ki so celo med neciviliziranimi narodi sveti, on je tudi najbrutalnejše žalil nacionalno čast srbskega dela našega naroda, o katerem izrecno trdi, da je balkansko neciviliziran, dasi mu je ravno ta del naroda na Dobrem polju največ pomogel k »zmagi« pri Vittorio Veneto.
Ta dokument je unikum »diplomatske zmožnosti«. Žalibog se danes vsled pomanjkanja prostora ne moremo spuščati v nadaljnje njegovo razlaganje. Sicer pa itak ne potrebuje nobenega komentarja. Pričakujemo, da je v naši državi, posebno1 pa v srbskem delu, še toliko časti, da ta dokument ne bo prešel brez tistega efekta, ki bi ga moral izvršiti v vsaki kulturni in civilizirani državi.
bi mu la.sal poslednje trenutke in se izkazal vsaj malce vrednega njegove ljubezni. Saj ga je zapustila celo peščica njegovih najzvestejših, katerim se je ves posvetil v prvi uri opasnosti in prespali njegove najgrenkejše ure. Eden od’ n;ih je postal nato izdajalec, drugi lažnivec, ostali pa so se razbežali in skrili po kotih. Le eden je imel pogum v zavetju ženskih kril prisostvovati njegovemu umiranju. Bil je najmlajši in Križanemu najljubši.
In vendar je zmagala križana Ljubezen. Vse je od tedaj propadlo. Razgnani in raztepeni so po svetu oni, ki so križali Ljubezen in vse je kakor pravljica iz davnih dni, da ni ostal nauk o križam Ljubezni, ki uči, da se poraja iz za d!ruge darovanega življenja, novo, čistejše, lepše in da ;e edino Ljubezen vsevdušilna.
In kakor se ni zaman žrtvoval Odrešenik s svojim križanjem pred dva tisoč leti, tako se niso tudi uza-lud žrtvovali naši najboljši, ki sej položili na prag osvobojene Domovine svoja cvetoča, mlada življenja. Danes je še njih darovanje nezapo-padeno in kakor Mesijevo na Črni petek. .Prišel pa bo dan, ko se bo pretrgal mrak nad dolino šentflorjansko in ko bo izpregledal hlapec Jernej, ki upira sedaj oči samo v tla ter doumel veličino darovanja padlih za domovino.
Danes stoji jugoslovenski narod napram padlim v istem' razmerju, kakor pod Izveličarjevim križem se prepirajoči in za obleko križanega vadljajoči vojaki. Saj se prepira za dedščino graditeljev te države na način, ki je vreden zaničevanja in pomilovanja.
In vendar najde vseopravdajoča ljubezen tudi za to zločinsko malomarnost besedo oproščenja. Iz gomil padlih in nepokopanih po dežju in snegu preperelih lobanj je moči čuti vzdih:
»Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!«	.
Češki glas k fašističnim načrtom.
Glede našega spora z Italijo moremo zasledovati v češkem časopisju različne glasove. Najbolj so se postavljali proti fašizmu češki socialisti vseh vrst. ki so si dovolili tu in tam precej ostre besede proti samemu Mussoliniju, a po/vod za to so jim dali navadno češki fašisti, ki so začeli nastopati s precej italijanskimi manirami, dokler niso svojega gibanja diskreditirali sami, deloma vsled svojih voditeljev, deloma vsled neposrečenih nastopov in medsebojnih sporov. Zato pa so se narodno-demokratski in drugi listi mnogo bolj izogibali vsalki pretrdi besedi nasprolti fašistični Italiji — iz razumljivih vzrokov, ki jih tu ne bomo navajali, in s tem skušali ohraniti ono prijateljsko razmerje, ki se jim zd| zaradi gospodarskih razmer repuf blike napram Italiji skrajno potrebno. Mi vkljub temu ne dvomimo o iskrenem čustvovanju češkoslovaških politikov do našega naroda, še
t v *	-M
.v/.	;|
’ "■>	•'	V;:	■;
A*$	$	hm
■nM
■I
lil
timr&
Poslaništvo N. V. kralja Italije v Beogradu.
Strogo poverljlvO.
No. 2581.	ii.
A 1/1.
Kr. generalnemu konzulatu Italije,
Beograd, 14. aprila 1927.
v Ljubljani.
Prosim Vaše gospostvo, da izvolite proučiti In ml z blagohotno brzino javiti, kako bi bile možnosti in sredstva za vzdrževanje širjenje in ustvarjanje slovenskih avtonomističnih gibanj. In kaka bi bila končno poj Vašem' mnenju pota za podžiganje sovraštva Slovencev proti oblastni in goisptodlstvaželjnl Srbiji, da se vzpostavi vpliv zSapladnje civilizacije, ki jjp sedaj nadvladuje srbska balkanska neomikanost iin da se razdražijo slabotno zvezani deli kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovelncev.
Vaše proučevanje mora vsebovati konkretne predloge za dedovanje, ki se ima razviti na vseh poljih na kulturnem, kakor na čustvenem, finančnem In gospodarskem.	Bodreiro.
Predno se spustimo v podrobnost presoje gornjega dokumenta, moramo povedati, kako smo sploh do njega prišli. Bilo je to takole:
Ko se je prošlega poletja g. gen. konzul Italije v Ljubljani, marebese Gavotti selil iz poslopja prejšnje Jadranske banke v vilo na Erjavčevi cesti, je v svoji sobi, kjer je vladal sicer velik nered, sam vestno pospravljal in tako tudi usodnega dhe napolnil svojo diplomatsko aktovko z najvažnejšimi svojimi osebnim dokumentsi, kakor so diplomatske legitimacije za našo državo in za Italijo, poverilnice, dekreti itd. To, tako napolnjeno aktovko je plemeniti gospod marchese v svoji znani raztresenosti, mesto da bi jo odnesel s seboj, pozabil v tedaj že precej pospravljeni sobi na mizi in naš zaupnik nam jo je še tisto noč, tako kakor je bila, prinesel, da ž njo svobodno razpolagamo do ranega jutra.
Aktovka je bila sicer zaklenjena, toda s spretno manipulacijo se nam je tekom dolgih ur posrečilo, da smo izvlekli iz nje vse njeno bogastvo, da smo to, kar nas je zanimalo, fotografirali in kot poštenjaki zopet spravili nazaj. Tu, v tej aktovki go-
spoda generalnega konzula smo našli tudi med drugim gornji dokument, kojega prvi dobro uspeli filmski posnetek vestno hranimo. Ne malo začudenja nam je pri tej priliki povzročil listek neke kolodvorske tehtnice z naznačeno težino nekaj čez 50 kg, ki smo jo smatrali kot originalno težo gospoda mardhesa, kar omenjamo le v podkrepitev verodostojnosti naših navedb. Aktovko je drugo jutro dobil seveda marchese v popolnem redu nazaj in ni niti slutil, da smo ji mi prošlo noč prebrskali drobovje. Tako smo torej prišli do tega velevažnega dokumenta. Mi bi takrat tudi lahko odnesli celo aktovko z njeno vsebino vred, tega pa nismo hoteli storiti, ker je bilo naše delovanje že takrat premnogim znano in smo si bili v svesti, da nas bo naša policija, ki je za take stvari kaj sposobna takoj odkrila.
Uvidevajoč veliko važnost tega dokumenta smo ga tudi takoj v prepisu stavili na razpolago merodajnim faktorjem, ki o njegovi izvirnosti niso nikakor dvomili, dobro poznavajoč značaj naših italijanskih prijateljev. Nedavno pa, ko so po naših tozadevnih dobljenih informa-
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ŽELI VSEM
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO „0RJUNE“.
JANEZ TRPIN:
Naš črni petek.
Zopet se bodo odele naše cerkve v črno odelo in raz oltar bo odstranjen ves kinč, da se stisne srce človeku, ko prestopi prag svetišča in vidi to grozno praznoto in črni mrak.
Koliko tragike in simbolizma leži v praznovanju tega dne, ko je izdahnil najboljšo dušo, največji človek, kar jih je blodilo po našem neznatnem planetu.
Njegova duša in delo sta bila prežeta vseobjemajoče ljubezni, kulmi*
nirajoče v večnolepem, doslej najlepšem nauku danem človeštvu: »Ljubi svojega bližnjega), kakor samega sebe!« Ta izrek je bil smisel njegovega delovanja in nehanja. In zavoljo tega načela, ki ga je z dejanji potrjeval, je romal bičan in s trnjem kronan na Kalvarijo, da je umrl med nebom in zemljo sam — od vseh zapuščen. Dočim je on sam žrtvoval celo življenje in sebe vsega poln svetega ognja za druge, ga ni bilo ob uri njegovega križanja, ki
H
VOLNENA OBLEKA.
Vse, kar je iz volne, se daločistiti z „Radionom“. Edino ne pozabite, da je volna zelo občutij iv a'Jn'da je treba z njo previdno postopati.
Volna ne prenese^vročt vode, ker ji vročina strdi vlakenca.
Torej: „RAD10N' raztopi v mrzli vodi kot zmeraj in v tej raztopini malo premečkaj in pregneti volnene stvari. — ,R A D10N“ bo odpravil čisto sam vsako nasnago.
Volnene stvari se ne smejo pri sušenju obesiti, ampak razpostreti po čistem platnu.
S tako metodo boste očistili vse, kar je iz volne, torej svoj jumper, svojo pleteno kapo in vse slično. Barvane stvari bodo ponovno pokazale svoje dra-žesti kot da so nove.
bolj pa smo prepričani o tem1, da stoji v tem sporu za nami ves češkoslovaški narod. 0 tem vprašanju je izpregovorila te dni (21. marca) »Nar. politika«, ki ni glasilo nobene stranke, zavzema splošno narodno slovansko stališče in odgovarja njeno mnenje gotovo veliki večini češkoslovaškega naroda. Pod naslovom »Italija — Madžari — in mi« piše znani uvodnikar Stanislav Ni-kolan sledeče:
»Naš zadnji neuspeh v monošter-ski zadevi pred Svetom zveze narodov v Ženevi je provzročila s svojim stališčem Italija, ki je prevzela varstvo nad madžarskimi grehi.«
To je samo članek v dolgi verigi, ki se vleče skazi našo zgodovino od pradavnih let. V 'bistvu je to zanimivo vprašanje, kako bi se uredilo razmerje med temi tremi državami, vprašanje, na katerega se je že davno pozabilo, kakor da bi ga bila pokrila stoletja s svojimi nasipinami, ki pa se pojavi takoj, kakor hitro stopijo vsi trije faktorji na oder zgodovine. NI to prvič, da se je iz Rima stegnila zaščitna roka nad madžarskimi pokrajinami proti naši državi.
To politiko je začel že papež Silvester II., ko je leta 1000. imenoval sv. Štefana za »apostolskega kraJja ogrskega«. S tem je hotel papež .postaviti jez proti slovanski in grški cerkvi. Delovanje Cirila in Metoda je vznemirjalo Rim, ker bi bila srednja Evropa, v kolikor je bila slovanska. prišla v kulturno in versko sfero Bizanca. Od te dobe niso1 obrnili papeži svoje pozornosti od ogrske krone in ko je leta 1801. izumrl na Ogrskem rod Arpadovcev, sc prišli takoj s svojim kandidatom Karlom Anžu vinskim. Ta kandidat je s -papeževo pomočjo zmagal proti Pfe-mys!ovskemu kandidatu Vaclavu III. in s tem je Ogrska navezala za vselej žive stike z Italijo.
S husitskim gibanjem smo razjezili papeža tako, da je spravljal skupaj križarsko vojsko proti Cehom tedaj, ko so se že Turki pojavili pred Beogradom. Šele ko so češki plemiči iz strahu pred Turki izvolili na češki prestol Habsburgovca, smo začeli delati »papeško politiko« s tem, da smo dajali kri in denar za vojne proti Turkom na Ogrskem. Papeži so podpirali cesarja, ta pa je za to v gorenjih delih Ogrske (na Slovaškem) z rso vnemo vršil — protireformacijo. S tem je izginil češki vpliv na srednjeevropsko politiko — ni pa izginita skrb papežev za Madžare. To se je pokazalo leta 1848., ko so se postavili Italijani ln Madžari proti Dunaju. Madžarsko-italijanske 'simpatije so prešle iz rok papeža na rame italijanskega naroda. Stari Košut je našel zavetje v Turinu pod varstvom savojskega križa.	*
Tudi za časa Avstro-Ogrske so si podajali Italijani na Reki pogosto roke z Madžari na škodo Slovanov.
V	Trstu 'so tkzv. regnicoli z nevoljo opazovali delo češkoslovaške kolonije z Jugoslovani. In mnogim če-, škim Tržačanom je italijanska vlada po svetovni vojni odklonila dovoljenje, da bi smeli obiskati svoje prejšnje bivališče.
Prišlo je osvobojenje našega in jugoslovenskega naroda. Zalibog, da je iz »strategičnih razlogov« ostalo pod italijansko vlado 600.000 Jugoslovanov. N. ih usoda je huiša nego usoda Nemcev pod Brennerjem. toda svet o tem ne govori. Fašistov-ska vnema, da bi izpremenila te Slovane v Itadijang, Je napravila iz njih domovine pravo peklo. Metanje bomb v hiše mirnih stanovanjskih družin še ni bilo najhujše orožje. Bilo je še mnogo hujšega. Nič ni na-ravnejšega ko to, da bratje na jugo-slovenski 'strani meje vroče čutijo s temi trpečimi žrtvami. Slučajno so to Slovenci, s katerimi smo bili vedno v najožji zvezi. Tako čutimo tudi mi 2 njimi.
Fašistovska vročekrvnost Mussolinijeve Italije draži naše socialistične 'Stranke, ne vsled nacionalizma, ampak vsled nasprotstva fašizma do socializma. Ko bi ne bilo trpljenja slovanskih manjšin, bi ostali napram italijanskemu fašizmu prav tako prizanesljivi in .obzirni, kakor napram političnemu eksperimentu, ki hoče po drugi poti rešiti državno vprašanje, narodno in socialno, t. j. ruski komunizem — seveda na svoj račun.«
Kakor znano se je posrečilo Madžarom priobčiti v italijanskih listih nekaj strupenih člankov proti Cehom, ki seveda na to niso molčali Zdelo se je, da Italijani sami popolnoma odobravajo madžarske težnje in mislimo, da ni treba dvomiti o tem, saj se jim računi krasno ujemajo. Zato pa nas tem bolj vesele češki glasovi proti fašističnim spletkam, kajti tu se vidi jasno, da »no-stra res agitur«. Italija potrebuje Madžarsko, toda moti se, če misli, da bo češkoslovaški narod kdaj iz-premenil svoje stališče glede našega Primorja. Pred 10 leti srno Imeli
v	načrtu skupen koridor >od Reke do Bratislave, dianes čutimo vsi, kako je bilo napačno, da si ga nismo uredili, dokler je bil čas. Vse naše letošnje skupne proslave bodo ipo-vdarjale naše zahteve pred 10 leti in ob našem morju bomo letos slavili jubilej skupne svobode. Pri tem bomo prav dobro čutili, da je naš skupen sovražnik v Rimu in Budimpešti, zato je imela monošterska afera vsaj to dobro stran, da je pojasnila naše primorsko vprašanje v če-ško-italijanski luči. Nas veseli, da se je to zgodilo v našo korist.
listi svoj čas precej omalovažujoče pisali, se je postavil na stran opozicije — in je bil zato deležen pohvale gosp. Pribičeviča, ki je prišel v nasprotje z ministrom pravde, kar je prineslo naši narodni državi sledeči uspeh:
Svetozar Pribičevič: Glejte, kako govori pošten radikal.«
Minister Vujičič:	»Da, radikal,
toda ne v naši stranki.«
Pribičevič:	»Da, radikal, toda
drugačen, ne policajec.«
Minister Vujičič: »Tudi vi ste bili policajec.«
Pribičevič:	»Vas	je	policija	iz-
volila.«
Minister Vupličlč: »Treba je, da se že otresete napake, da neprestano govorite, kdo je bil svobodno izvoljen in kdo ne.«
Pribičevič: »Pred mesecem dni, ko še niste bili minister, ste govorili drugače. Sedaj so vas kupili.«
Minister Vujičič: »Mene ni nihče kupil, pač pa je vas Radič kupil.«
Pribičevič: »Kupil vas je Velja Vukičevič za ministrski portfelj.«
Minister Vu^čič: »To vi po sebi sodite.«
Pribičevič: »Sram vas bodi, vzeli ste portfelj, o katerem nimate niti pojma.«
Minister Vu<ičič: »Vi pa ste vzeli portfelj ministra policije.«
Pribičevič: »Jaz sem bil vodja stranke, vi pa niste nič.«
Minister Vujičič: »Kak vodja, vi niste nič, komu ste vodja?«
Pribičevič: »To je sramota! Mi-lorad Vujičič hoče biti minister pravde, to je moderno sodstvo!«
Minister Vujičič: »Imamipravico, da sem minister pravde.«
Pribičevič:	»Namesto	Hrvati,
pravite vi Kroati, namesto puč pa punč.«
Minister Vujičič: »Vi ste bili navaden učitelj in ste prišli, da postanete minister policije.«
Pribičevič: Vi govorite »administrativno upravna služba.«
N. B.: Citate prinašamo po »Jutru«, ki je najbolje informirani slovenski list. Poslanci so se nato smejali (baje!), nas pa zanima, za koliko je pri tem napredovalo naše sodstvo in kako je mogoče, da policija izvoli toliko poslancev.
Tretji dan.
V skupščini -se je reševalo vprašane vojske in raznih dobav:
Radič je žigosal z ostrimi medklici razne nepravilnosti pri vojnih dobavah, tnakar mu je Sretenovič zaklical: »To je laž! To ni res! Mi ne krademo in ne dovolimo, da nas imenujete lopove.«
Stjepan Radič: »Ali je to oni, ki je bil vojni liferant in ki je prodajal vojski opanke iz papirja? Gleite, glejte opančarja, kako 'se razburja.«
Sretenovič: »Ne bomo trpeli, da nas žalite.«
Stjepan Radič: »Kako si morete
vi	dovoliti in tukaj 'kričati, ko je vendar vojno sodišče izreklo o vas svojo sodbo.«
Sretenovič:	»Mi	se	nismo bali
Obrenovičev in ne kralja Milana, pa se ne bojimo niti vas.«
Stjepan Radič: »Vam bi morali že davno zadrgniti vrv okoli vratu. Za vami je bila izdana tiralica vojnega ministrstva.«
Sretenovič: »Ne pustim se od Radiča žaliti.«
Stjepan Radič:	»Mesto, da visi
na vešalih, še sedaj kriči. Tu so se čitali n egovi akti in njegova obtožnica.«
V prepir so se vmešali nato tudi ostali poslanci in hrup je postal tako velik, da je moral predsednik sejo prekiniti.
Lepa zabava, kaj? Nas tu zanima predvsem to, ali je Stretenovič res goljufal vojno ministrstvo na ta način in se vprašujemo: kako ie mogoče, da je tak čfovek še narodni poslanec — ali pa, če to ni res. kako si upa Radič tako govoriti in žaliti človeka samo za to, ker je v drugi stranki. In mislimo, da se ves narod vprašuje tako. Ali so se v skupščino sešli res sami taki ljudje?
Četrti dan.
Prizor za bogove! — Kadar so se naši klerikalci potezali za to, da bi naši fantje ne smeli 'služiti v Makedoniji, jih je obsojala vsa nacionalna javnost, kajti vojak ni za to — in neče biti za to — da bi stražil doma krompir, ampak je za to, da brani državo, ki sega zanj od Triglava do GjeVgjelije in če so morali Srbi krvaveti za našo Koroško, ne vemo, zakaj ne bi naš vojak služil v Makedoniji — tako je pač povsod na svetu, kjer. je enotna država, saj v vojni ne brani vojak svoje hiše — ampak vojska je, ki brani skupno
last. Zdaj pa je prišel g. Pucelj in protestira proti temu ter očita SLS, da ni obdržala rekrutov doma.
Vprašam vas, ali je to resna politika?
Dolžnost poslanca je. da rešuje državo ne pa posamezne rekrute, ki morajo izpolniti svojo dolžnost. Z nacionalnega stališča pa je tako žlo-bodranje naravnost sramota, ki sega daleč preko naših meja. Temu svojemu, za 10 leto svobode nad vse -značilnemu očitku proti klerikalcem, ki so s tem v očeh vseh pametnih in nacionalnih ljudi samo pridobili na ugledu (čeprav ni to njih zasluga!)
—	je dodal posl. Pucelj še par zelo važnih in nujnih zahtev, od katerih je gotovo odvisen obstoj naše države, predvsem pa usoda našega milega naroda. Člen 3. naše ustave daje slovenskemu jeziku polno enakopravnost s srbohrvaščino, kar se samo po sebi razume in nihče ne ugovarja. Vendar smo si mislili, da ;'e s praktičnega stališča bolj pametno, ako naši poslanci govore v skupščini po možnosti srbohrvatsko, ker jih lahko skupščina bolje razume. Kakor pa vidimo iz »Jutrovega« poročila je govoril posl. Pucelj slovensko in je protestiral, da njegovemu govoru ne prisostvuje edini minister, ki razume slovensko (dr. Korošec). S tem je seveda posl. Pucelj priznal, da ga drugi ministri in poslanci ne razumejo, in mi bi se vprašali: Čemu pa potem govori? Ali samo za dr. Korošca? Ali samo za slovenske poslance? Ali ni to izguba časa? Ali bo s tem pomagano enemu kmetu v Sloveniji? Ali bo en delavec dobil kruha? Ali bo en uradnik dobil stanovanje? Slovenska kultura vendar ni odvisna od tega, da govori posl. Pucelj v skupščini slovensko in da ga posluša slovenski minister, glavna stvar je: Kaj pove In kom« pove. Tako se slovensko vprašanje ne rešuje.
Najlepše pa je šele prišlo:
Posl. Pucelj je zapazil, da njegova zahteva v protokolu ni zabeležena in je zahteval popravek. Zahteval je tudi ob viharnem pritrjevanju poslancev KDK. naj se sestavi o seji slovenski zapisnik, kakor to odgovarja členu 3. ustave, ki daje slovenskemu jeziku polno enakopravnost s srbohrvaščino. Nadalje je predlagal, nai se odslej zapisniki skupščinskih sej vodijo tako, da je eden napisan v cirilici, drugi v latinici, tretji pa v slovenščini.
Boga ti, to je junaštvo! In s tem bo domovina rešena! Kakor da bi ne bilo govorjenja, pisanja in prepira že dovolj. Ako bo KDK na tem polju iskala lavotike, bo kmalu dosegla slavo kranjskih avtonomistov in mislimo. da pristaši njenega pokreta pričakujejo od n!e kaj druzega kot slovenskih protokolov. Pričakujejo dejanj, pa ne takih, ki so v nasprotju z vso tradicijo naše demokratične in kmetijske delegacije.
Ko je prišel gosp. R. C. milo prosit pred vrata tajništva SLS, da naj bi SLS vstopila v KDK — (nekaj tako ponižujočega za vse volilce JDS in SKS že dolgo nismo slišali) — mu je gosp. Gabrovšek opravičeno odgovoril. da je zdaj KDK prevzela program SLS (z vzemi niegovimi napakami — bi pristavili mi!). In tako doživljamo pri nas čudno politiko: ako so klerikalci na vladi, jim
očitajo demokrati, da so zatajili svoj program (N. B. proti kateremu so se prej borili!), če pa pridejo demokrati na vlado, jim očitajo klerikalci isto. Nasprotno, če so de mokril v opoziciji, jim očitajo klerikalci, da uganjajo njih »program«, če pa klerikalci gonijo svojo »avtonomijo«, jih napadajo demokrati, ki se love zanjo, kadar so v opoziciji Vse skupaj pa je prazen lari-fari, ker narod pričakuje — in to ves jugoslovanski j narod — velikih odločitev in dejanj, ki mu naj pritieso dela. kruha tn dostojnega življenja. Vsega tega mu ne more dati parlament s prepiri In pretepi. s psovkami in klevetami, še manj pa z malenkostnimi zahtevami po enakopravnosti, ki se ne kaže v reševanju rekrutov in trikratnem diktiranju, prevajanju in prepisovanju protokolov (posebno če so v njih take dišeče cvetke, da se dajo komaj prevesti v kak drug jezik!), ampak v kulturnem, gospodarskem In socialnem delu. za katerega pa naš parlament vsled raznih »razgovorov in zabav« nima časa.
Državljani, ki morajo dan na dan čitati podobna poročila iz našega parlamenta, se pač vprašujejo, kako bi se dalo rešiti narod in državo od zla, ki se imenuje parlamentarizem. Namesto da skupščina uničuje zlo koruocije in protekcije — je postala ona sama njena glavna zalega. Rešitev je mogoča samo dvojna, kakor pri Avgijevem hlevu: Ali bo Herkul očistil hlev — ali pa ga bo povodenj
—	revolucija.
Bolj ko kdaj čutimo v 10 letu, da je treba strniti vse sile v eni skupni misli, če hočemo premagati zlo, ki nas uničuje.
Kronika.
Odlukom sednice Izvršnog cen-tralnog odbora od 8. marta ov. god. održače se sednica Centralnog odbora akad. i srednjoškolskih »Orju-na« dne 27. maja ov. god. u Šibeniku prigodom sleta Orjuna severne Dalmacije.
Naredjuje se svim članovima Centralnog odbora, da ovoj sednici bezuvetno prisustvuju.
Dnevni red1 biče javljen s v ima članovima pravod.obno.
Izvršni centralni odbor.
Gaberje pri Celju. Preteklo nedeljo se je vršil v Sokolskem domu ob 15. uri popoldne redni občni zbor Or.iune Gaberje, katerega se je udeležijo zelo lepo število članov in ki je zelo živahno potekel.
Brat predsednik je istega otvoril ter v kratkih in jedrnatih besedah podal poročile/ o delovanju v preteklem letu. Brat tajnik je imel daljši referat, v katerem je bolj podrobneje razložil delovanje v tekočem letu in o ovirah, katere so doletele našo organizacijo in radi katerih ni šlo delo tako izpod rok, kakor smo si začrtali na predzadnjem občnem zboru in kakor smo želeli. Nato je brat blagajnik podal svoje mučno poročilo o stanju blagajne, katero ni bilo v gmotnem' oziru baš sijajno, a je krepko govorilo o ogromnem delu, ki ga je imel odbor za izboljšanje financ, katere upamo, da se bodo do prihodnjega občnega zbora poboljšale v povoljno stanje. Načelnik delavske sekcije poroča, da je isto
0 parlamentu, parlamentarizmu
Gospod urednik!
Nekateri naši politiki so bili mnenja, da je Orjuna nepotrebna, ker že drugi skrbe za čast in srečo naše domovine. To so gotovo predvsem naši poslanci. Glavnjačo smo srečno odpravili — če ne stoji, kakor je stala na svojem mestu v Beogradu — tudi par pretepov smo prestali brez smrtnih slučajev, kar je dokaz, da Imajo naši parlamentarci precej trde glave — v čast in slavo jugoslovenskega imena! — sedaj pa tekmujejo v zmerjanju ln mislimi, da bomo kmalu tudi v tem dosegli svetovni rekord. Naj ohranimo zgodovini samo nekaj cvetk našega parlamentarizma. ki so jih zabeležili tudi drugi svetovni listi, se vidi naš napredek po 10 letih osvobojenja. Ko je KDK zahtevala v skupščini anketo zaradi žita, ki ga je vlada kupila v Rumu-niji, da bi pomagala gladnim pokrajinam (baje 3500 Din pri vagonu in poleg tega je še žito 10% dražje nego doma), se je razvil med našimi parlamentarci 1 sledeči »razgovor ugodni naroda slovinskoga:
Stepan Radič: »Sprejmite anketo. Kdor je proti anketi, je lopov.«
Predsednik dr. Perič poziva Radiča k redu, minister socialne politike pa se čuti s tem užaljenega in ogorčeno zavrne g. Radiča:	»Jaz
nisem lopov, g. Radič, ohranite ta izraz zase.«
Stjepan Radič: »Pred vsem narodom in pred vso Narodno skupščino vam povem v obraz: Če ne sprejmete ankete, ste lopov In zaslužite, da pridete na vešala.«
Minister Čeda Radovič:	»Jaz
sem pošten človek. Dovolj je vaših
in drugih polnili zadeval.
govorov. Mi ne moremo več preko vaših žalitev.«
Stepan Radič: »Vaših zločinov je preveč. Lopov!«
Čeda Radovič razburjeno plane pokoncu: »Kdo je lopov. Jaz sem pošten človek. Ne injenujte me lopova. Vi ste lopov, g. Radič.«
Stepan Radič: »Lopov ste, če ne sprejmete ankete, ki jo predlagamo.«
V	prerekanje so se vmešali tudi ostali poslanci, tako da je zavladal v dvorani takšen hrup, da je moral predsednik sejo končno prekiniti.
Tudi med odmorom se je prepir nadaljeval. Po zopetni otvoritvi seje, ki se je nadaljevala še vedno med splošnim prerekanjem, je povzel besedo minister Čeda Radovič in izjavil, da anketa ni potrebna, ker odbor ministrstva socialne politike doslej sploh ni še rtlčesar nabavil.
Stjepan Radič: »Sprejmite anketo, če imate Čisto vest.«
Čeda Radovič: »Od vas niti ne zahtevam, da me imenujete poštenega Človeka.«
Stjepan Radič je po ob'avi rezultata glasovanja obrnjen proti ministru ogorčeno zaklical: »Vidite, da ste lopov, ker se niste upali sprejeti naše ankete.«
Praški »Nar. Listy« poročajo »urbi et orbi«, da ie na to minister rekel: »G. Radič, vi ste največji zločinec v naši državi.«
Vprašanje je zdai, kdo ima prav, nas pa zanima predvsem to, kar je rekel minister, da namreč »doslej sploh nihče ni še ničesar nabavil za gladujoČe kraje«.
Drugi dan.
Nastas Petrovič, radikalski od-, padnik, o katerem so demokratski
ustanovil in bode v najkrajšem času pričel z rednim delom. Za to sekcijo je bilo s strani članstva veliko zanimanje ter upa, da se bode isto ohranilo tudi za nadalje, kar bode zelo olajšalo delo in vodilo čim preje do uspeha in zaželjenega cilja. Nato je dobi'1 besedo delegat oblastnega odbora, ki je bil burno pozdravljen in kateri je v lepem govoru orisal delo Orjune v vsej1 državi ter dal smernice za nadaljnje delo. Po kratki živahni debati, ki se je nato vnela, se je izvolil novi odbor, čigar osebnosti garantirajo, da bode šla Orjuna ravno po svoji začrtani poti in delala v korist in blagor nacije in države.
Vse člane in prijatelje Orjune obveščamo, da bomo priredili v nedeljo. dne 13. maja t. 1. veliko javno tombolo z 10 glavnimi in 300 manjšimi dobitki, kateri čisti dobiček je namenjen za brezposelne in onemogle člane.
JANEZ P.:
BRATU CIRILU PIVKU V SPOMIN.
Dotrpel je tudi on in odšla mu je duša njegova — tako lepa, plemenita in idealna tja v neskončne višave večnega .miru in ljubezni. Kdo od nas se ga ne spominja — vedno veselo šegavega družabnika, neumornega Sokola — in brezkompromisnega Orjunaša — tajnika Orjune v Javorniku in Zagorju, kojima je bil duša. In v dobi našega poleta ni je bilo prireditve, kamor ne bi brat Ciril prišel — in nikdar sam, vedno v spremstvu drugih bratov, katerim je včasi sam plačal vožnjo. In d‘asi preganjan, ni klonil. V Zagorju je zbolel in boloval par mesecev — pa je-dva je malo okreval, pa so ga stalnega učitelja-bolnika premestili v hribe v Dole, da ji,im ne bi bil škodljiv.
In dasi še bolan, da se vsaj za nekaj časa ogne preganjanju, je odšel v višji gimnastični kurz v Beograd.
In vendar ni klonil — Sokolska značka in rdeča četniška zvezda sta mu vedno krasila prsa, v katerih je bilo tako zlato jugoslovensko srce. — Kljub napornemu delu čez dan, si ga videl zvečer v telovadnici in sleherno številko »Jugoslavije« in »Orjune« je čital vedno s posebnim zanosom.
A ni mu bilo dano vrniti se domov. Zahrbtna klima in vreme zadnjih dni glodale so na itak zrahljanem zdravju — legel je in po enotedenskem silnem trpljenju, ki ga je Prenašal s heroizmo.m', izdihnil je 26. pr. m. ponoči v naročju vernega druga.
Pokoj njegovi lepi duši — nam preživelim pa ostani svetal njegov spomin in bodi nam zgled. Od Triglava sem, kjer so zakopani naši žalujoči prapori preko slavonskih ravnin pozdravlja Te poslednji Zdravo vojih bratov Orjunašev. Večnaia 11 Pamjat Cirile!
Don JuraJ BlanMnl. Jadransko ■morje je zopet izgubilo enega svojih najzvestejših čuvarjev _ moža, ki j'e vse svoje življenje posvetil samo delu za narod in rodno- zemljio. Si-volasi borec, ki je stal vedno v vrstah mladih idealistom, nas je zapustil in odšel v večnost baš v tre-notku, ko domovina najbolj potrebuje nesebičnih sinov. Njegovo seme, ki ga je sejal več kot pol stoletja, je sicer v bujni rasti, toda sejalec ni dočakal žetve, ni doživel trenotka, ki si ga je tako želel, da Suje pesem našega Jadrana o popolni svobodi.
Njegova deca — bili so to vsi sinovi in hčere kršne Dalmacije — plaka ob svežem grobu velikega Ju-raja njegovemu neminljivemu spominu pa se klanjamo vsi nacionalisti v globokem spoštovanju in težki zavesti, da smo izgubili najvrednejšega. Večnaja mu pamjat'
TRADE MARK I 	~	■■■■■■■ -...—i
Lepa karijera! Dolžnost naše organizacije je, da se zanima za vse pojave v našem narodnem življenju, posebno pa na naših mejah. Mi v Mariboru ne moremo- pustiti neopaženega zelo karakterističnega slučaja povojnih razmer. Dobro je, da do dobra spoznamo ljudi, ki sedaj kot pohlevna jugoslovenska jagnjeta nastopajo, ki bi pa bili v slučaju zmage pokojne Avstrije najhujši zajedavci na našem narodnem telesu.
Eden izmed takih ljudi je tudi sedanji ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Mariboru, g. Josip Sterger, kateremu je celo neki gospod na planinskem plesu očital javno, da je nemčur. Na ta očitek gospod Sterger niti ni reagiral. Zaznali smo iz najbolj merodajnega vira o tem gospodu sledeče:
Dne 1. julija 2024 po germanskem burševskem štetju, je filister Josef Sterger prosil za vstop v »Burschen-schaft Nibelungia« in je svojo prošnjo utemeljeval, da je deutschfreund-lich in antisemitisch. Statuti »Nibe-lungije« pravijo v § 1.: »Nibelungia ist eine p. k. Burschensehaft und hat den Zweck in Mitten einer aufstre-benden, fanatischen Nation deu-tsches Burschenwesen und deu-tschen Gesang zu pflegen angesichts drohender Slavisierung, treu fiir das defahrderte Deutschtum einzustehen und deutschem Geist und deustche Sitten zur Geltung zu bringen.« Prošnji g. Stergerja se je ugodilo, bil je sprejet v Nibelungijo in iz slovenskega Jožefa je postal »Alter Herr Dietrich«.
Dne 27. januarja 1918 piše gosp. Sterger kot oficir v uniformi avstrijske vojske svojemu prijatelju — buršu — izpodbujevalno pismo, ki konča s srčnimi Heil-pozdraVi na Tebe in ljubo B. B. — Dein A. H. Dietrich. Štiri mesece pred prevratom, t. j. 2. julija 1918 piše zopet pismo, polno burševskega zanosa, katero konča z »kraftigen Heilgruss Dein A. H. Dietrich.« Pet mesecev pozneje je g. Sterger po nam neznani zaslugi jugoslovenski oficir, leta 1928. pa je že ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Mariboru in se imenuje: Josip Sterger.
V Sloveniji je razmeroma malo kvalificiranih reflektantov na boljša mesta, a ni se treba nikomur bati tozadevne brezposelnosti. Za nadaljnjo karijero g. Stergarja, v kolikor se ne priporoča sam, ga mi najtopleje priporočamo.
Za g. Stergerjem pridejo drugi- na vrsto, prosimo le malo potrpljenja.
Našim rodbinam priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO
izboren pridatek za kavo!
Nema budžeta za gladujoče. Neka ljubljanska šola je zbrala tri velike zaboje oblek in perila za gladujoče družine v južnih krajih. Ti zaboji so stali 4 (beri: štiri) tedne v šoli, ker je vlada zahtevala od šole, naj plača voznino. Končno, ko je šla zima že h koncu, so po dolgem ‘Prerekanju vendar le odpeljali zaboje in jih naslovili na neke siromašne šole v južnih krajih. Cez 14 dni pa dobi vodstvo telegram* da1 naj plača voznino — nekaj čez 100 Din — češ, da nima budižeta. Ne vemo, ali je bilo več takih slučajev — gotovo pa je, da so evropski listi mnogo pisali o lakoti v naši državi, s čimer gotovo nismo pridobili na ugledu, še bolj žalostno pa je, če država nima niti! toliko smisla za
Česalni salon za dame in gospode
Emil Navinšek
Ljubliana — Šelenburgova ulica
Dramatična društva in vsi igralci naj si nabavijo Ilustrirano lepo masko, učna knjiga za maskiranje na podlagi številnih slik in skic v naravnih barvah. Zaloga vseh potrebščin za maskiranje. lzpo$ojevalnica gledaliških lasulj.
ljudstvo, da bi poskrbela vsaj za prevoz in razdelitev darov, ki so jih naklonila dobra bratska srca.
Obleke kemično čisti, barva, pli-sira in lika tovarna .JOS. REICH.
V čem sta si dunajski zrezek in Italija slična? Čim bolj tolčemo Ln bijemo po dunajskem zrezku, tem večji je. Enako je z Italijo1, ki je tudi po vsaki vojni, v kateri jih je dobila po oplatnici, teritorialno povečana.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vsled pomanjkanja prostora smo bili prisiljeni odložiti vpolslani materi jal do prihodnje številke, kar naj blagovolijo vzeti dopisniki na znanje.
Istočasno obveščamo vse prizadete, da smo ustavili z današnjim dnem dostavljanje lista vsem onim, ki kljub ponovnemu pozivu do danes še niso poravnali svojih obveznosti napram upravi.
Za Veliko noc!
>L& ' kravar, Cl D
Šp
ljoni...
Dragi prijatelj! Vaše pismo z
opombami radi špijonske afer? kraljevega italijanskega predstavnika v Ljubljani sem prejel. Hvala! Vi se čudite abderitski brezbrižnosti naših oblasti, ki dopuste, da se smeje v pest celi slovenski javnosti mož, ki oi spadal po povprečnem mišljenju iias, vsakdanjih zemljanov vse kam drugam, kakor na mesto za odlične goste pri kaki pustni maškaradi elite primorskih sportistov. Jaz st-icinu abderitstvu prav nič ne čudim, ker je vendar v tej naši ljubi Jugoslaviji toliko zadev in afer, ki leže med nebom in zemljo, o katerih govori vse, ali nihče ničesar ne ukrene.
Ako so nekaznovani milijonski korupcionisti, ako ni.razrešeno vpra-lanje Soluna, ako hodijo nekaznovano in celo odlikovani hlapci Habsburga, bolgarski krvniki, defravdam ti, ljudje, ki so na najpodlejši način osleparili tisoče siromakov za njih s krvavim znojem stečene prihranke; čemu bi potem gnjavili visoko-rodne in plemenite italijanske diplomate, ki vrše špijonažo v Jugoslaviji samo v mejah mednarodnih običajev in po uzancah, ki so v veljavi samo med Balkanci.
Dragi prijatelj! Da hodi še vedno s ponosno dvignjeno glavo in po-smehovalnim nasmehom pa ljubljanskih ulicah lažnivi marchese. to je samo po sebi razumljivo. Težje razumljivo je le to, da še niso za-
OVEC
ES
KSOSS
Mirni tu
prli tebe in tvojih, ki vtikate prste v zadeve visoke diplomacije in spravljate naše gospode v Žuti kuči v prijeten položaj, da morejo izraziti nad Vašim nepremišljenim in otroškim početjem svoje globoko obžalovanje in obsodbo — kolegom z one strani Javornika, kjer je prava obljubljena dežela Jugoslovenov in kamor sili v senco limon in oranž še vedno v tihi želji marsikaterega slovenskega eksavtonomista. In skoro, da je že obsojanja vredno, da še niso pristojne oblasti uvedle primerne preiskave ter Vas vse skupaj stavile za železne rešetke, kjer ne boste mogli zažigati strehe mirnim sodržavljanom.
Ker pa povprašujete, kako bi se sploh prišlo v okom tej tragični brezbrižnosti odgovornih napram diplomatskemu špijoniranju velikega marchesa, Ti sporočam sledečo do-godbico, iz katere resnične vsebine se boš morda naučil, kako se v Jugoslaviji špijone preganja in izganja.
Med1 rednimi obiskovalkami nekega najlepših naših dalmatinskih mest je bila tudi nadvse ugledna in lepa mlada dama — Berlinčanka, hči enega že umrlih prvih nemških industrialcev. Obresti naloženega kapitala te dame vržejo mesečno skoro 60.000 dinarjev. Dama ima to dobro lastnost, da skuša potrošiti ta mesečni redni dohodek do zadnje pare. Tega se je držala tudi pri nas. kjer se _ je morala zelo intenzivno potruditi, da je zabila vsaj nekaj- od te čedne vsotice. K temu poslu je pritegnila nemaloštevilnle prijatelje in prijateljice, ki si jih je v kratkem pridobila v prijaznem dalmatinskem mestecu, kjer se je spričo tega znatno dvignil konzum sekta. Kot prava Nemka goji še posebne simpatije do oficirjev, posebno pa do modrih mornariških mladcev. In tako so tvorili ti vedno lepo število njene družbe. Pri tem je seveda vsako zlo misel eliminirati, ker ima ta dama že izza davna svojega intimnega prijatelja — prvovrstnega nemške-
L. Mi k uš
Mestni trg štev. 15.
TVORNICA DEŽNIKOV.
Zaloga sprehajalnih palic.
Sveže, najfinejše
norveško ribje olje
iz lekarne dr. G. Plccollja v Ljubljani
— se priporoča bledim, slabotnim osebam.
ga esejista, ki s svojo duhovitostjo zadivlje čitatelje in slušatelje.
Ta prijatelj se je tudi hotel na-vžiti lepote Jadrana in se je zaedno s petično prijateljico mudil v imenovanem mestu. S svojim nastopom je povzročal prave furore in ni čuda, ako se je zagledala v njegovo sloko postavo neka gospodična, ki slovi sicer kot prijateljica enega naših prvih politikov, poznanega po njegovih prvovrstnih zvezah, vedno brezdnati blagajni in simpatijah do nežnega spola. Prijatelj je njena snubljenja odklonil na kavalirski, a odločen način in povzročil sebi in prijateljici par zelo grenkih ur, ker se je »gospodična« obrnila na svojega političnega prijatelja, da ji pomore proti »prepotentni Švabici, ki zatemnjuje njen dotlej nedosegljivi blesk.«
Politični prijatelj je seveda takoj ustregel želji mile ljubljenke. Dama iz Berlina je sprejela izgonski dekret in na vprašanje ter ogorčene proteste izvedela- da je osttmljena špijonaže v korist Italiji, ker razpolaga s tolikimi vsotami denarja' in ker se tako rada kreta v družbi jugo-slovenskih oficirjev. Vse intervencije so bile brezuspešne in dama je morala stande pede odjadrati iz Dalmacije. Nek znanec jo je pri slovesu potolažil rekoč: da naj bo vesela, da se je vse še tako dobro izteklo in da jo niso vtaknili v G!av-njačo.
Zgodba :e od početka do konca resnična, kar bi zamoglo potrditi naše zunanje ministrstvo, ki išče sedaj salomonske rešitve, po kateri bi bilo dano primerno zdaoščenie razžaljeni berlinski dami in ostalo i v naprej ustreženo političnemu prijatelju ljubosumne maščevalke.
*
Upam, da boš iz zgodbice izluščil nauk in da bomo pri bodočih odkritjih italijanskih špijonskih gnezd imeli priliko zasledovati vsaj istočasno tudi delovanje prijateljic, katerega vodilnih mož slovenskega ljudstva. Saj pravijo, da jih ni malo in Italijani so še itak posebno udarjeni k lovu na ženska krila.
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik, LJUBLJANA, Masaryko-va cesta 9 {nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Svojemu nenadomestljivemu in nepozabnemu bratu
CIRILU PIVKU
stoji v globoki žalosti Večnaja mu pamjat!
ORJUNA.
SPOMLADI
naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično Čistiti, barvati, plisiratiin likati v tovarni
JOS. REICH, LJUBLJANA
POLJANSKI NASIP 4—6. Sprejemališče: ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne.
I. Repše
Ljubljana, Dvorni trg št. I
Zaloga najmodernejših oprav za spalnice, jedilnice in kuhinje Izdelava najfinejša —■ vse iz vezanega, zajamčeno suhega lesa po najnižjih cenah.
TERROT-JAP
FRANCOSKI
CHAMPION
najmodernejše opremljen
kvaliteta — eleganca
LJUBLJANA, Krekov trg št. 10
Je najmodernejše urejena ter Izvršuje vaa tlskarniška delt od nilpriire-atejšega do najmodernejšega. - Tiska šolake, mladinske, leposlovne ln znanstvene knjige, llnstrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiska. — Brošure v nalili in tudi največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
gkKia opna Hi. katalogu, milni li
Šolski zvezki za osnovne in srednje žole Risanke, dnevniki in beležnice.
o*,, mmm oblat
priporoča svoje veliko skladišče
VSEH VRST ČEVLJEV
LJUBUIM, Si. Petra testa itn. 18.
Pomladanske
plašče, kostume
izdeluje ponajnovejših krojih. Dunajski Bistem, postrežba točna, solidne cene priznano najnižje. Damski modni atelje IOS. BAJDE Ljubljana, Krekov trg 10/11.
Amerikanska strojna olja cilinderska olja autoolja bencin surovine za svečarne surovine za miiarne 1.1. d.
„OLEUM“
družba z o. z.
LJUBLJANA
TELEFON STEV. 910.
F. M. Schmitt
Ljubljana
Pred Škofijo 2 Llngarjeva ulica 4
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko zalogo galanterij, blaga, igrač, vozičkov, ročnih torbic, listnic, aktovk, šatulj, okvirjev, ogledal,
termus - steklenic, linoleum preprog, predpražnikov, palic, nastavkov, pisalnih in kadilnih garnitur, jedil, orodja, telovadnih, snežnih in domačih čevljev, galog,
pletenin, robcev, kravat, perila, rokavic, nogavic, vezenin?, vložkov, vseh potrebščin za krojače in šivilje, toaletnih potrebičin, mnogovrstnih parfumov, mila, kolinske in ustne vode itd.
Točna postrežba!
Solidno blagoI	Nizke	cene!
Sadni sokl, aroma za nealkoholna plJaCa. Esence za alkoholne pljate. Sadna etere edino pri tvrdki:
11
Ljubljana, Metelkova 13.
s
tl
krajše ali daljše, vsem onim, ki si nameravajo postaviti lastno hišico za stanovanje.
Fran Šuštar, lesna industrija Ljubljana, Dolenjska cesta 12.
TELEFON ŠTEV. 2424.
Za velikonočno sezijo!
Nogavice, rokavice, damsko in moško perilo, kravate, čepice, bluze, damske obleke, torbice i. t. d. kupite najceneje pri ŠTERK nasl.
MILOŠ KARN1ČNIK
Ljubljana, Stari trg štev. 18.
preje HENRIK KORN
TEODOR KORN
LJUBLJANA, Poljanska cesla štev.8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. — Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave. — Izdelovanje posode iz pločevine ter litografija. — Ustanovljeno 1852.
Za nakup vsakovrstne kuhinjske posode, emajlirane v navadni in v najboljši kakovosti, kakor tudi iz aluminija, nikla, vsakovrstnega jedilnega orodja, hišne oprave iz železa in medenine in vsega v železninarsko stroko spadajo? ega blaga se priporoča
NAJSTAREJŠA TVRDKA TE STROKE
SCHNEIDER & VEROVŠEK
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
v LJUBLJANI, Dunajska cesta št. 16.
Račun pošt. hran. št. 10.771
Ustanovljeno leta 1861.
Telefon Internrban št. 2933
L M. Ecker sinova
Ljubljana, Slomškova ulica št. 4
Stavbno, galanterijsko in ornamentno kleparstvo. — Izvrševanje lesno cementnih streh. — Pokrivanje s strešno lepenko, naprave strelovodov.
Oblastveno koncesijonirana vodovodna instalacija.
ZasnoVe sanitetnih in kopalnih naprav in oddelek za centralno kurjavo.
RUDE in KOVINE
DRUŽBA Z O. Z.
*
Brzojavni naslov: Rude	Telefon	interurban:	2727
Poštna hranilnica Ljubljana štev. 14.167
EN GROS:
svinec, cink, cin aluminij, baker, cinkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana železna pločevina (izdelek Cinkarne d. d., Celje) barve, žveplenokisla glina, aluminijev hidrat, bakrena galica, cinkov prah, katran, stare kovine, kovinasti ostanki, rude vseh vrst
aparati in sestavine slovitih nemških tvornic, s katerimi vsak. čas lahko poslušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri v zalogi.
Zahtevajte, da se Vam še danes brezplačno pošlje ilustrovani cenovnik R No 6.
Odplačilo v 4 mesečnih obrokih dovoljeno, ako se ob nakupu plača tretjina zneska v gotovini.
Radioblažek, Beograd, Jakšičeva 11. - Telefon 41-85.
BERLIN
THE REX Co.
Ljubljana, Gradišče 10.
Telefon 22-68.
Zahtevajte brezplačno predvajanje in ponudbeI
FR. SEVCIK
Ljubljana, Židovska ulica štev. 8.
Orožje, municija za lov, šport in obrambo
Mauser, Sauer, F. N. Walther, R. W. S. Utendoerffer, Bayard in drugi svetovni izdelki. - Dimni in brezdimni smodnik. - Kapice in vžigalne vrvice za industrijo.
Kupujem staro oroije.	Zahtevajte	cenike.
Ribiči! Razprodaja r ibarskih potrebščin.
E
v v
v veliki izbiri Vam nudi samo specijalna trgovina
A. RASBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva 5.
Najnovejši modeli. □ Solidne cene. d Garancija. Popravila ceno in strokovno, na Posamezni deli. Plačljivo tudi v obrokih.
Pnutol zaml n prcnog i I. t L]nU]iii
predaja
PREMOG
!■ slovenskih premogovnikov
VMh >ihf»4 t Mflh vaipaib M nrlgfcul.e Mnah pneogoTmike* aa JmmIo t po p« bo kakor tudi ia iadaaMiaha podjatja la r*ip*favi aa Mata
inozemski premog ip koks
vsaka nat* ia	fenrora	tar	aripotoča	po-
aahao arvanaM (aikoalovaBri In lofUad koka •» livarna ta dtometo vponko, k*vaHd pramog, iiml im« la klikata.
HMETIII MOD 11° PREROG D. D.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 151.
SVETUJEMO VAH,
da sl naroilt*
» „PUCH“ kolo
^	ki	je	najboljše!
Dobi se po solidni ceni In tudi na obroke le pri tvrdki
IG N. VOK
Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7.
inger šivalni stroji
so znani po vsem svetu kot najboljši.
Podružnice:
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 3. Novo mesto, Kranj, Kočevje, Brežice, Maribor, Celje, Žalec, Slovenjgradec, Ptuj, Murska Sobota.
IZREDNA UGODNOST!
SAMO OD 1. DO 8. APRILAI
Otroški čevlji ...	od	18'—	do	50'—	Din
Fantovski čevlji . .	od	50*—	do	135*—	Din
Moški boks čevlji .	od	115*—	do	230*—	Din
Ženski špangerji, novost za	to sezono	125*—	Din
Ostale vrste ženskih in moških čevljev, gamaš, copat, tašk po izbiri po najugodnejših cenah. — Cene so pod konkurenčnimi cenami. — Ogled novih fazon po izrednih cenah prost — nakup neobvezen.
Detajlna pnli Ki *
Ljubljana, Dunajska cesta 23 (dvorišče).
A.&E.SKABERNE, LJUBLJANA
Velika zaloga češkega in angleškega sukna
Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj.
Ureja in odgovarja Miroslav Mat tli č.
'J I