naš tednik
LETO XXXVIII. Številka 22 Cena 8,— šil. (200 din) Sreda, 28. maja 1986
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Vabilo
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu priredi v nedeljo, dne 1. junija 1986, ob 14.30 uri v veliki dvorani doma sindikatov v Celovcu
šolsko akademijo
ob 110-letnici Cankarjevega rojstva pod geslom Naš kultura — bogastvo bogatega
Na sporedu so glasbeni in literarni prispevki
Kot gostje nastopajo Mešani zbor ter tamburaši Slovenskega društva „Zarja“ iz Železne Kaple in
Slovenskega prosvetnega društva „Valentin Polanšek“ z Obirskega Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence
Resolucija na deželne in državne ustanove:_
KEL: Kie so koncerti za sanacijo Borovelj?
V resoluciji, naslovljeni koroški deželni vladi, deželnemu glavarju Wagnerju, upravi trga delovne sile, delavski zbornici in v roke njenemu predsedniku Quantschnigu, VOEST in ministru Lacini zahteva KEL takojšnjo predložitev sanacijskega koncepta VOEST za Borov-Ije. V pogovoru dne 11. aprila letošnjega leta so se vse navedene ustanove javno obvezale, da bo do junija tega leta predložen obširen načrt za ohranitev Borovelj kot postojanke podržavljene industrije.
Prizadeto južnokoroško prebivalstvo ogorčeno ugotavlja, da do danes ni nobenega obširnega načrta, kako zagotoviti delovna mesta delavcem tega predela južnokoroškega Prostora. Delavci že več kot leto čakajo na rešitev življenjskih problemov. Cilj odgovornega političnega dela ne more biti samo v tem, da odgovorni v deželi in državi samo ust-varjajo upanja, ki jih potem ne uresničijo. Vsa južna koroška javnost si želi, da bi obljubam sledila tudi dejanja. In to toliko bolj, ker slovensko prebivalstvo ne more glede na nezadostno manjšinsko zaščito rešiti svojega socialnega problema z izseljevanjem v druga
koroška delovna središča, kjer manjšina še tiste skromne narodne zaščite nima, je rečeno v resoluciji KEL. Zastopstvo večinskih strank sploh ni na mestu in zna se zgoditi, da si
bodo boroveljski delavci svojo pravico poiskali sami.
Med tem, ko naj bi izdelali načrt za sanacijo podržavljene industrije v Borovljah, pa je v produkciji kamer prišlo do na-
daljnjih odpovedi službe. Kot smo zvedeli, bojo produkcijo kamer sploh čisto ukinili.
(Daljši intervju s Karlom Smol-lejem objavljamo na 2. strani)
Neprimerno več mladine kot nekaj let nazaj se je udeležilo letošnjega mladinskega dne na Hemi. Geslo dneva, ki ga že od vseh začetkov organizira Katoliška mladina, je bilo „Veselimo se življenja“ in mladina je med mašo to zapisala z velikimi črkami v južnokoroški prostor in čas. Maša na zgodovinskih tleh je bila veliko doživetje, mladina jo je aktivno sooblikovala, pa tudi popoldanski spored ni bil od muh. Precej zaslug, da je dan potekel v veselju in sproščeno, pa ima globaška mladina, ki je krepko pljunila v roke.
Politika
Politika
Tednikov
komentar
RISE RAFO PINOSA
Rozalski mir
Zelo lahko je ocenjevati opravljeno delo. Težko pa se je odločati, kako kakšno stvar narediti. Pred organizatorja se vedno postavlja vprašanje: „Kako prepeljati na drugo stran kozo in volka, da se nikomur ne zgodi nič?“ Tudi mladinski dan verjetno ni bil nobena izjema.
Ustreči vsaki muhi?
Narediti čisto po svoje, sprejeti eno idejo, ki bo tako alternativna, da bo boleča za večino, ali kompromis.
Mislim, da je bil mladinski dan tako boleč, da je zabolel vse, in vendar hkrati tako uspešen, da je zadovoljil vse, in dovolj odprt, da ni vsega uničil. Še lahko gradimo nov svet, težko začenjamo, toda skrajni čas je, da premaknemo stvar naprej.
Vsa poročila o mladinskem dnevu bodo hkrati komentar, in tudi komentarji bodo poročila, ker je toliko podatkov in dogodkov, ki so hkrati opozorila, poročila in trn v peti.
Če spregovori „štantl“ o umiranju gozda in to ni samo neka pravljica za stra-šenje, pač pa dvomestno število sredi turistične Podjune, kjer v bližini ni nobene industrije, je to zastrašujoče dejstvo in komentar o našem gospodarjenju. Klic, ki nam ga bodo zanamci ponavljali:	„Kako
smo mogli? Ali smo res brez možgan?“
Če si poslušal ropotanje geigerjevega števca ob podplatih svoje vsemogočnosti, ti je naenkrat postalo jasno, da je bil Černobil en sam, ropot pa je še vedno dokaj glasen. Tudi dotrajanih atomskih elektrarn ni tako malo.
Če si poskušal razvozlati probleme pri pridigi mladih in tistih starejših, ki so ohranili mladost, potem je jasno, da mladinski dan ni samo kričanje in iskanje napak pri drugih, pač pa
hkrati že poizkus kako začeti drugače. Morda, vsaj tako je od časa do časa izzvenelo, tudi z Božjo pomočjo.
Na žalost se tudi mladim mudi. Tudi ti so že okuženi z boleznijo: „nimam časa“. Hitro od točke do točke, od postaje do postaje. Kot metulj, od cveta do cveta; lahen dotik tu, lahen tam. Ali nekateri problemi res zanimajo samo nekatere? Ali je bil voditelj „štantla“ o dvojezičnem šolstvu edini, ki ga je to vprašanje prizadelo? Za druge je dovolj, da se zaustavijo 9,2 minute, vključno s potjo in srečevanjem znancev in znank. Sicer pa, nihče ni nikogar silil, pri kateri postaji smeš ostati in kako dolgo. Lahko si se zadrževal tudi v senci, v votlini, ali pa pri „globa-škem štantlu“.
Tudi mladi bežijo v omamo, še vedno ali vedno se bojijo začeti. Laže je sedeti v mehki travi, nekoliko stran od geigerjevega števca, strmeti v zelenje pomladnega gozda, v prijetni senci gorske cerkvice in poslušati brenkanje strun. Ali ni tudi to omama, beg v neresničnost, češ, vsaj nekaj nas združuje.
Dan je mimo. Veliko nas je bilo:	otrok, mladih,
starejših in starih. Nekaj nas je družilo, morda duh o katerem je govoril škof. Štantlni so pospravljeni, upam da tudi smeti, ki smo jih zapustili. Vodstvo katoliške mladine si je oddahnilo. Mi pa pravimo: „Lepo je bilo“, in svet? Teče naprej, apokalipsi naproti. Očitno, nič ni novega pod soncem; od Heraklita do danes vse giblje. Morda smo pri svojem hitrem razvoju dogodkov pozabili na eno malenkost. V naš stroj nismo vgradili zavore. Tudi mladinski dan je samo oddrvel mimo, z obiljem informacij in s pomanjkanjem zaključkov.
KEL zahtev politične razgovore
S predsednikom KEL se je pogovarjal urednik Franc Wakounig
Predsednik KEL Karel Smolle
Naš tednik: Pred kratkim je delegacija KEL obiskala Južno Tirolsko in si ogledala predvsem ustanove Ladincev. Kakšni so izgledi za tesnejše sodelovanje:
Smolle: Naredili smo korak od prijateljskih obiskov do konkretnega sodelovanja in se zmenili za sledečih pet kratko-in srednjeročnih projektov:
•	delegacija slovenskih pedagogov in prosvetarjev bo na povabilo Južnotirolskega urada za šolstvo obiskala ladinske šole.
•	izmenična predavanja o političnih organizacijah in
strukturah ter pravnih osnovah obeh narodnih skupnosti
•	sodelovanje med časopisi obeh narodnih skupnosti
•	konkretizacija kulturne izmenjave
•	skupni kongres slovenskih in južnotirolskih delojemalcev na temo „Dvojezičnost in delovno mesto“
NT: Prejšnji teden je na innsbruški univerzi bila diskusija o koroških Slovencih (Naš tednik je o njej ekskluzivno poročal). Kako kot predsednik KEL ocenjujete to diskusijo?
Smolle: Zastopnik koroških Slovencev dr. Sturm je bil zelo podkovan in pripravljen in je diskusijo dvignil na zelo visoko raven. Presenetil pa me je dr. Frasnelli, ki je izpovedi, dane že na obisku na Koroškem, na tej diskusiji že poglobljeno poudaril. Važna je med drugim izpoved, da na Južnem Tirolskem ni nobenega izvedbenega zakona za pakt brez pristanka prizadete narodne skupine — Južnih Tirolcev namreč. Poudaril je, da se morajo na Južnem Tirolskem — ho-
češ nočeš — vsi učiti nemščine in italijanščine, in to kljub ločenim šolam. O Feldnerju pa nimam kaj povedati.
NT: Bo KEL za drugo kolo predsedniških volitev 8. junija izdala kak proglas v prid kakšnemu kandidatu?
Smolle: Biroja obeh kandidatov sta z nami iskala stik. KEL zahteva politične razgovore s kandidatoma. Če bo kateri od njiju sprejel pogovorni termin in se bo izkazal za bolj sprejemljivega in voljivega kot drugi, potem si že moram predstavljati konkretno podporo za dotičnega kandidata. Resnici na ljubo pa moram reči, da se oba kandidata na Koroškem zanimata bolj za določene druge vrste glasov in ne za slovenske. KEL je oba kandidata informirala o problemih južne Koroške in Slovencev. Koroški VP in SP pa sta kandidatoma branili stik s KEL, torej politični stik. Peti Slovenci smejo v volilni kampanji, političnih pogovorov pa naj ne bi bilo!
Sedaj je vprašanje, če se bo kateri od kandidatov profiliral do 8. junija in se izkazal moč-
nejšega od stranke. Suverenosti samostojnega odločanja si KEL od nikogaRne pusti odvzeti in jemati.
NT: Kako pa kaže sodelovanje z Ljudsko iniciativo za parlament (LIP)?
Smolle: Bistvo LIP je, da se posameznim partnerjem ni treba odreči svojim prvinskim željam, potrebam in izhodiščem, kar pomeni, da bi koroški Slovenci in druge narodne skupnosti kot avtonomne skupine s svojimi strukturami soodločali v politiki LIP. Sklep KEL je, da s konkretno pogodbo z LIP dobimo koroški Slovenci in tudi druge manjšine status avtonomnega suverenega partnerja.
NT: KEL se je močno angažirala v zadevi delovnih mest v Borovljah. Kaj konkretno bo podvzela še v tej zadevi?
Smolle:	Koroška deželna
vlada in ministrstvo za podržavljeno industrijo sta si zadala nalogo, da bosta do junija predložila koncept za Borovlje. Seveda bomo junija pobarali obe pristojni mesti, kaj je s konceptom. In junij bo že čez tri dni.
____________________A----------------------
20 let študentskega tha „Korotan“ na Dunaju
Pred dvajsetimi leti je bil ustanovljen edini slö ^aktivnost edinega sioven
venski študentski dom na Dunaju „Korotan“. Dort ^ke9a študentskega doma na
tudi od vsega začetka naprej uspešni rektor domfl Varjajočem hišnem redu. „ saj je „Korotan“ eden izmed redkih študentskih do ^lmer ie študentom prepove-mo’, kideluje brez deficita. V soboto, 24 maja, sj koj'r^^^i'oseba5: dunajski Slovenci v slavnostni dvorani „Korotana mi se smej0 sreča{i jZk|jUČno praznovali dvajseto obletnico tega študentskega 2ato posebej predvidenem doma.	P|"°storu. „To je tako, kot da
! se z gostom na hitro pome-
V svojem uvodnem govoru	------n.i
je pater Tomažič na kratko orisal začetke „Korotana“ nato pa je zastopnica dunajskega slovenskega kulturnega društva „Ivan Cankar“ opozorila na izreden pomen „Korotana“ za dunajske Slovence. Sledil je kulturni program ter podelitev priznanj dr. Jošku Šavliju in akademiku Mateju Boru. Te sta prejela za njuna raziskovanja na področju staroslovenske zgodovine.
Največ pozornosti pa je zbj ni| v vežj namest0j da bi ga dil govor zastopnika slove' Povabil v dnevno sobo“ je re-skih študentov v „Korotan^ *el Rupert Gasser. Zaradi te Ruperta Gasserja. Menil je, “ Prepovedi je študentom seve-„Korotan“ ne igra tiste vlog6 skorajda onemogočeno, da političnem, kulturnem in dn> Pi v „Korotanu“ razvil kakršne-benem življenju slovensK' Koli družbene aktivitete. Štu-studentov na Dunaju, kate Pentje se tudi sami med sabo naj bi igral. Od 140 slovensK Pe smejo obiskovati na sobah, študentov na Dunaju jih na" ^ater Tomažič je sicer dodal, rec stanuje v „Korotanu“ S» Pa to velja samo za obiske mo 23 m še od teh večina med dekleti in fanti (za to izja-ostane dosti dalje kot eno 1 je žel krohot dvorane), to. Vzrok za to skrajno ti1 ljub temu ostane nerazumlji-
vo, zakaj tako varuštvo nad odraslimi ljudi. Nadaljnja pomanjkljivost je, da študentje nimajo možnosti soodločanja v domovskih zadevah, kot je to slučajno v večini drugih študentskih domov. Razumljivo, da pod takšnimi pogoji večina slovenskih študentov noče stanovati v „Korotanu“. „Mi skušamo najti v Korotanu za nekaj let svoj drugi dom. Treba pa je ustanoviti razmere, ki odgovarjajo potrebam slovenskih študentov — kajti sicer bo postal Korotan sam sebi namen“ je zaključil Rupert Gasser.
Dr. Vospernik je kot zastopnik Mohorjeve družbe reagiral na kritiko študentov in rekel, da se morajo Mohorjeva družba, vodstvo „Korotana“ in študentje skupno pomujati za rešitev teh problemov.
Rudi Vouk
Mednarodni manjšinski seminar v Neumarktu
Dr. Tichy proti ločevanju otrok v šoli
20. manjšinski seminar v Neumarktu je tudi tokrat bil v znamenju odprtosti in sproščene razprave o sodobnih problemih mnogih jezikovnih in etničnih manjšin. Ko je koroški svobodnjaški poslanec Schretter hotel očrniti sedanjo šolsko ureditev, ker da prikrajšuje enojezične — neprijavljene — otroke, ga je dr. Tichy, ki je kot uradnik predstavil narodne skupnosti v Avstriji, pozval, naj svojo trditev dokaže. To je Schretterja spravilo v hudo zadrego in je moral utihniti.
Kot prvi govornik je Alzačan Julien Schies iz Strass-bourga predstavil razvoj in trenutni položaj Alzačanov, prebivalcev zgodovinske regije Elsaß-Lothringen (Alza-ška-Lotaringija) ob reki Ren. Ta pokrajina je že od nekdaj bila sporna točka med Nemčijo in Francijo, zelo različni pa so bili tudi odnosi med Francijo in Alzačani. Skoraj milijon prebivalcev še z veliko skrbjo goji svojo materinščino, nemško narečje alzaščino, ki ga uporabljajo tudi v časopisju in masovnih medijih. V duhovitem referatu — predavatelj se je opravičil, da ne zna zadosti alzaščino, tako da je govoril francosko — je Julien Schies le priznal, da je za vsako narodno skupnost zelo odločilno, ali hoče kot enakopravni partner preživeti tudi politično ali pa samo kot kulturno-folkloristični relikt. Znana strogo centralistična struktura Francije pa je za vse narodne skupnosti države, Baske, Okcitance, Bretonce in Katalonce nepremostljiva ovira v boju za enakopravnost.
Ob navzočnosti uradnih zastopnikov Koroške, predsednika koroškega deželnega zbora Josefa Schantla, poslancev Koschata in Schretterja ter predsednika deželnega šolskega sveta Kircherja je v nedeljo, 19. maja, tekla beseda o narodnih skupnostih v Avstriji. Referent za manjšinska vprašanja pri uradu zveznega kanclerja, dr. Heinz Tichy, je v svojem pogledu na razvoj in položaj v Avstriji živečih narodnih skup-
nosti (Čehi in Slovaki na Dunaju, Madžari in Hrvati na Gradiščanskem in koroški Slovenci) sicer ugotovil, da se Avstrija trudi za čim boljšo pravno ureditev, moral pa je vendarle priznati, da je dejanski položaj na mnogih področjih nezadovoljiv, v nekaterih primerih celo protimanjšinski (na primer 30 oz. 25% mera za šolstvo na Gradiščanskem odnosno za postavljanje dvojezičnih tebel na Koroškem). Po njegovem mnenju mora manjšinska zakonodaja v posebni meri upoštevati dejstvo, da veljajo pravice tudi izven naselitvenega prostora, da številčnost skupine ne sme biti odločilna za obseg dejanske zaščite.
Pozitivna je ugotovitev, da rezultatov jezikovnega štetja iz leta 1976 ni možno pojmovati kot ugotavljanje manjšine. Zastopnik koroških Slovencev, Herbert Seher, se je izrekel proti vsakemu preštevanju in se je zavzel za pospeševanje manjšin in ne samo za njihovo „zaščito“.
Precejšnjo pozornost je zbudil tržaški univerzitetni profesor dr. Jože Pirjevec, ki je odlično predstavil Slovence v Italiji in podal prepričljivo sliko o življenjski volji naših rojakov v Trstu, goriški pokrajini, Benečiji in v Kanalski dolini, pa čeprav Italija globalne zaščite Slovencev še zmeraj ni uresničila. Pirjevec se je postavil za skupno šolo kot na Koroškem pod pogojem, da bi s tem bilo zagotovljeno enako obvladanje obeh jezikov. V Trstu in v Gorici so šole jezikovno ločene.
Gospodarstvo/Kultura
Pripravila
K temu menijo naši bralci Heidi stmgier
„ . .. radiaktivnost ne pozna meja
Diskusija o katastrofi v Černobilu še nikakor ni utihnila. Ta nesreča je znova pokazala, da človek očitno le ne more stoodstotno kontrolirati tehnologijo, posebno še na področju uporabljanja jedrske energije. Izkazalo pa se je tudi, da taka katastrofa ne prizadene le dotično državo, ampak, da radioaktivnost ne pozna meja.
Verjetno pa ta katastrofa v Černobilu ne bo imela le zdravstvenih posledic, pričakovati so tudi politične posledice. Pri nas so pred vrati predsedniške volitve in vse stranke so se zdaj jasno izrekle proti Zwentendorfu. Ali je to samo politično taktiranje in trud predsedniških kandidatov, da bi s tem nagovorila protestne volilce, ali so se politiki ob primeru Černobila dejansko spametovali, o tem smo se pogovarjali z našimi bralci.
Št. Jakob: društvo upokojencev ustanovljeno
V	četrtek, 22. maja, so v Št. Jakobu v Rožu ustanovili „Društvo upokojencev Št. Jakob v Rožu“. Upokojence, penzioniste ali rent-narje, kot jim tudi pravimo, smo v okviru naše narodne skupnosti grdo zanemarjali in se nismo hoteli ali nismo znali zavedati njihovega velikega družbeno-političnega pomena. Že dalj časa so se pojavljale želje in predstave, kako upokojence združiti in jim s tem nuditi družabnost, možnost nadaljnjega izobraževanja ter forum, kjer lahko izmenjajo svoje izkušnje in tudi svoja mnenja.
V	Št. Jakobu so vse te potrebe, predstave in želje uresničili z ustanovitvijo društva upokojencev.
V	četrtek, 22. maja, je bil ustanovni občni zbor društva. Predsednik je postal Florijan Koschat iz Podgorij, podpredsednik je Jože Stornik iz Leš, tajnica je Micka Miškulnik iz Velike vasi, njena namestnica Zora Weber iz Št. Jakoba, Miro Miškulnik iz Velike vasi in Janez Kajžnik iz Svaten pa sta blagajnika. Kristijan Schellander iz Bistrice ter Janez Lesjak z Vrbe pa sta preglednika.
Društvo je strankarsko neodvisno, njegov delokrog pa zajema celotno področje Avstrije. Člani društva morejo postati samo avstrijski državljani. Društvo zavestno ni omejeno samo na šentjakobsko okolico ali zgornji del Roža; zato vabimo vse naše upokojence, da okrepite vrste tega društva, da postanete njegovi člani. Odbor društva pripravlja zanimiv in pester delovni program.
Popravek
V zadnji številki NT se mi je v poročilu o „Materinski proslavi na Obirskem“ pripetila neljuba napaka. V hitrici pisanja sem pozabil omeniti sestri
Velik, ki sta tudi olepšali z njunim nastopom materinsko proslavo in navdušili obilno občinstvo. Obema se na tem mestu opravičujem in upam, da mi ne bosta preveč zamerili.
CJO
Sabine Koren: Prepričana sem, da je v tem trenutku jasno odklanjanje jedrskih elektrarn le politično taktiranje. Diskusija o Zwentendorfu je sicer morda za nekaj let mimo, vendar sem prepričana, da so to le začasne obljube predsedniških kandidatov.
Vsi vemo, da radioaktivnost negativno vpliva na naše zdravje. Mi mladi se bi morali vse bolj zavedati, da gre za našo bodočnost. Z javnimi protesti moramo izraziti našo zaskrbljenost, tudi če gre za gradnjo jedrskih elektrarn v sosednjih državah, ker radioaktivnost ne pozna meja.
Franci Petschnig:	Dvo-
mim, ali so se politiki po katastrofi v Černobilu res spametovali; vse bolj zgleda kot politična igra.
Čeprav je trenutno diskusija o Zwentendorfu mimo, sem prepričan, da bo prišlo tudi pri nas v Avstriji prej ali slej do uporabljanja jedrske energije. Je pa na žalost pri jedrski energiji tako, da človek sicer hoče obvladati tehniko, kar pa nikakor ni možno.
Annemarie Debevec: Mislim, da politiki trenutno nimajo druge izbire, kot da zavzamejo stališče proti Zwentendorfu. Zdravstvene posledice katastrofe v Černobilu za nas Avstrijce gotovo ne bodo tako hude, kot se nekateri bojijo, kljub temu pa upam, da bo ta nesreča povzročila pametno diskusijo med našimi politiki. Zdaj je najboljša priložnost, da se odgovorni politiki učijo iz svojih napak.
Zalka Kuchling: Seveda se ne morem znebiti- vtisa, da na stališče političnih strank proti Zwentendorfu vplivajo tudi predsedniške volitve, ki so pred vrati. Zdi se mi pa, da moramo dati politikom pravico, da se iz napak učijo in upati je, da bodo iz tega potegnili tudi konsekvence. Mislim, da je diskusija o Zwentendorfu zdaj mimo.
Osebno sem prepričana, da bo imela katastrofa v Černobilu tudi za nas Avstrijce zdravstvene posledice. Človek si boš v bodoče moral premisliti, ali je sploh še odgovorno imeti otroke.
Izkazalo se je tudi, da človek ni gospodar nad tehniko.
Zvezdna vožnja v Sveče ]
Ob najlepšem sončnem vremenu se je preteklo nedeljo podalo okrog 50 športnikov s svojimi kolesi na pot v Sveče. SPD „Kočna“ je kot vsako leto vabila vsa sosednja društva k sodelovanju in so tako bili za štart predvideni sledeči kraji: Bilčovs, Kotmara vas, Celovec, Borovlje in Št. Jakob.
Cilj je bil v Svečah, tako da je vsak udeleženec moral prevoziti približno 25 do 30 kilometrov.
V Svečah so društveniki imeli za zmučene športnike pripravljeno okrepčilo in hladen sok, katerega se je vsak, ki se je potil na kolesu v soncu in je prispel do cilja, razveselil.
Višek prireditve pa je bila spretnostna tekma. Hvala Bogu pa so imeli udeleženci najprej možnost za kratek trening, tako, da se tudi predsednik „Kočne“ dr. Zerzer z zamislijo „kar mora bit, to mora bit“, potem lahko upal s svojim kolesom na ozko desko. Čeprav smo pri treningu že premišljevali, ali bi za vsak primer poklicali bolniški voz, se je pri spretnostni tek-
Slika zgoraj: ena izmed štartnih možnosti je bila v Bilčovsu slika levo: Marija Feinig je dobila glavno nagrado slika levo: po intenzivnem treningu je tudi predsednik Kočne prišel srečno čez ozko desko
mi izkazalo, da se naš profesor tudi na športnem področju hitro kaj nauči.
Težko pa so vsi udeleženci seveda čakali na žrebanje lepih nagrad, ki so jih dali na razpolago domači podjetniki. Glavno nagrado — lepo kolo, katerega je podaril Naš tednik je Marjan Krištof izžrebal za Marjo Feinig. Sicer pa smo se spraševali, kam bo Marja dala na tem majhnem kolesu svoje dolge noge ...
H. St.
Dobro je teknil mošt v Ločah
Na pokušnjo mošta sta preteklo nedeljo, 25. maja 1986, vabila SPD „Jepa-Baško jezero“ in Slovenska kmečka zveza v Loče k Pušniku. Posebna komisija se je sestala že v sredo poprej, da je ocenila mošt naših kmetov iz Roža, Podjune in Zilje.
Kar 66 kmetov in proizvajalcev mošta je oddalo svoj dragocen sok za pokušnjo. Od teh je enajstčlanska komisija ^ocenila pet moštov kot izvrstne, 24 pa kot dobre. Za izvrsten mošt so dobili sledeči kmetje v nedeljo posebno diplomo:
Mirko Janežič, pd. Lucman iz
Rut v Podgorjah
Johann Boštjančič, pd. Bošti
iz Branče vasi pri Bilčovsu
dr. Thomas Partl, pd. Oštin z
Mač pri Svečah
dipl. inž. Hans Antonitsch, Un-
terbergnerhof
Thomas Partl st., pd. Oštin z Mač pri Svečah.
Kar lepa udeležba je bila v nedeljo tudi pri strokovnem predavanju o proizvodnji mošta. Ne le predsednik Slovenske kmečke zveze Toni Krušic in zastopnik Skupnosti južno-koroških kmetov Ignac Domej sta z zanimanjem prisluhnila predavanju dipl. inž. Jožeta Protnerja iz Maribora, ampak tudi marsikateri kmet je skušal pri predavanju zvedeti, kako bi lahko proizvajal v bodoče še boljši mošt.
Po strokovnem predavanju in predaji diplom za nagrajeni mošt je za zabavo igral našim kmetom še Tončkov trio iz Slovenije.	sti-h
Zanimivemu in poučnemu predavanju o proizvodnji mošta je prisluhnilo v Ločah lepo število kmetov. Predaval je znani strokovnjak dipl. inž. Jože Protner
10 let MePZ „Srce“
Ob 10-letnici svojega obstoja se je predstavil MePZ „Srce“ v Dobrli vasi v nedeljo zvečer številnim poslušalcem od blizu in daleč. Med častnimi gosti so bili predsednik NSKS Matevž Grilc, predsednik KKZ Janko Zerzer, predsednik SPZ Tomi Ogris in pa dobrolški župan, dež. posl. Josef Pfeifer. V svojem pozdravnem govoru je predsednik Wastl orisal pomen MePZ „Srce“ za dobrolsko društvo, kajti šele po ustanovitvi zbora je tudi kulturna dejavnost na drugih področjih ponovno zaživela.
Predsednik Tine Wastl in Irena Brežjak s košaro kaset.
Ob tej priložnosti je MePZ predstavil tudi svojo prvo kaseto, ki jo je posnel s pomočjo slovenskega oddelka koroškega radia v Celovcu in ob podpori KKZ. Večerni spored je zbor oblikoval s pesmimi, ki so posnete na tej kaseti. Prav-tako na kasti je otroški zbor pod vodstvom Ljudmile Sturm in pa tercet Sturm. Kaseta z naslovom „Pesem od srca do
srca“ je lep dosežek zbora, ki ga vodi Marjan Berložnik.
Društvo pa ni pozabilo številnih pevk in pevcev, katerim velja zahvala, da zbor je. Zato je odbor podaril vsem, ki so peli ali še pojejo pri zboru, priznanje.
Večer je bil vsekakor prijeten, posebej še ob dobro oblikovani povezavi, Veronike Plesnik in Marjana Podrečnika.
M. P.
Plaznica — streljanje
V Plaznici na „Lindenhofu“ se je zadnji konec tedna vršilo vsakoletno streljanje z malokalibrsko puško, ki ga organizirajo vsi štirje kapelški gojitveni okraji (Hegeringe). Veliko število lovcev, iz vseh kapelskih grap se je dva dni merilo v streljanju na tarčo z lisico, gamsom in srnjakom. Streljali so na lisico leže, na gamsa
prislonjeno na palico in na srnjaka prostoročno. Na vsako tarčo si smel streljati petkrat — največje število možnih krogov je bilo 150 na vse tri tarče.
Da obirški lovci niso samo dobri pevci, temveč tudi odlični „strelci“, to so na tem streljanju dokazali.
Danijel Brumnik, Hribernikov, je porezal vse in s 146 krogi bil najboljši. Tretji je postal Feliks Haderlap, četrti pa Mirko Kelih. Vsem k tem uspehu čestitamo.
Novice iz Loč
Meseca maja se je poleg neodločenih državno-predsed-niških volitev zgodilo tudi še to in ono v Ločah. Ne dogodki, ki bi pretresli svet, marveč dejavnosti domačega društva ter gostovanje pevcev iz Celovca.
8. maja smo društveniki ponovili lanskoletno kolesarsko turo iz Loč preko Ledine, Reke, Rožeka, Loge vasi, Škofič do Hodiškega jezera; od tam preko Ribnice ob Vrbskem jezeru po južni cesti mimo Vrbe, nazaj v Loče. Progo okoli 50 km so vsi udeleženci, med njimi tudi osemletni Kristi Wrolich in dve leti starejši Marjan Kargl, kljub dežju in hladnemu vremenu v redu prevozili. Za mlada dva je bil to pod danimi razmerami le nekoliko prevelik napor in tako jima gre še posebno priznanje.
19. maja je bil nato pohod v Rute. Okrog 30 ljudi — od dojenčka do že minulega sedemdesetletnika je bilo zastopano vse. Kar je še posebno razveseljivo, tudi dosti mladine. Rojeni Rutarjan Neček Taupe je vedel povedati marsikaj zanimivega iz preteklosti teh gorskih krajev, dopolnjeval ga pa je še rutarski poznavalec Tonček Urschitz. Kar začetka smo se ustavili na gostoljubni Mi-kulovi domačiji in se spomnili nacističnih žrtev te hiše in domoljubov, ki so končali v taborišču smrti odnosno pod izdajalsko kroglo. Mladi gospodar Joži je postregel z izvrstnim moštom in nas dobro okrepčal za nadaljnjo pot. Triessnigova Ani pa je med kratkim počitkom zalagala naše lačne želodce s „svinjskimi“ dobrinami — domačo salamo in zaseko, za počez pa še kapljico bistrega.
Na Majrofu smo izvedeli za posebnost, da farna meja med Ločami in Štebnom gre naravnost skozi vežo — jedilnica in spalnica sta torej v različnih farah. Malo naprej, na nekdanjem Žagarjevem je menda
prenočeval sam Primož Trubar. Mimo bivše hiše pelje namreč pot na Jepco in naprej na Kranjsko. Po njej naj bi bili potovali protestantje v Nemčijo. Dalmatinova Biblija, ki se je bila tu našla, to domnevo v precejšnji meri potrjuje. Še dosti smo slišali o rutarskih mlinih in žagah, ki jih je bilo nekoč vse polno. Le redke razvaline danes še pričajo o njih. Tudi rutarska cerkev, ki so jo menda zgradili nemški priseljenci iz Porenja ima svojo razburkano zgodovino. V 15. stol. so jo požgali Turki, v plebiscitni dobi pa Heimwehrovci in prav letošnjega septembra bo praznovala 500-letnico prvotne obnove in blagoslovitve. Preobširno bi bilo navajati vse štorije in posebnosti, ki smo jih zvedeli — tajnik Jožko jih je delno posnel na video-trak.
22. majnika pa je v Ledincah gostoval mešani pevski zbor „Jakob Petelin-Gallus“ pod vodstvom Jožeta Ropitza. Tridelni program je obsegal domovinske, Marijine in narodne pesmi. V povezavo vpletene pa so bile še pesmi goriškega slavčka Simona Gregorčiča. Razveseljiva je bila dobra udeležba koncerta, saj je prireditev sredi tedna le nekam nenavadna za podeželskega človeka; še posebno v tem letnem času, ko je delo na polju v pravem razmahu. Ubrano petje je bilo užitek poslušati in nikomur ni bilo treba biti žal, da je prišel. Enkrat več je tudi publika potrdila, da so ji narodne pesmi najbolj pri srcu. No in slednjič je 25. maja zaključila še pokušnja mošta pisano paleto prireditev, toda o tem poročamo na drugem mestu.
F. Č.
Počitniška hiša na morju
Hočete z družino ali prijatelji preživeti počitniške dni sami zase v hiši na morju?
V FIESI je skozi počitniške mesece na razpolago hišica (s 5 posteljami) za družine in manjše skupine. Hiša leži sredi mirnega naselja, obdana od velikega vrta. Do morja je 5 minut hoje.
Cena: 140,— šil. dnevno na osebo/posteljo; uporaba kuhinje dodatno 56,— šil. na dan za vse skupaj.
Informacije / rezervacije preko Referata za družine, Vik-tringer Ring 26, Celovec; tel.: 0 42 22 / 51 11 66.
Dr. Neuwirther
Klagenfurt, Karnerstraße 8 Telefon (0 42 22) 57 6 39
ROŽ — velika enodružinska hiša pri Št. Jakobu v Rožu, v gotovini vključno vseh pristojbin in davkov
šil. 490.000,— ostalo mesečno od šil. 4.600,— naprej.
ROSENTAL — großes Einfamilienhaus bei St. Jakob, Barerfordernis inkl. aller Gebühren und Steuern S 490.000,—, Rest monatlich ab S 4.600,—.
Lipa zeleni v spomin Zdravku Švikaršiču!
V kulturnem domu v Št. Jakobu v Rožu smo v soboto, 24. maja zvečer, doživeli koncert, ki ga je treba prišteti med prave pevske redkosti; celotna prireditev je bila posvečena osebi, ki je za našo, koroško narodno pesem naredila neizmerno veliko: Zdravku Švikaršiču, ki je letos, 15. februarja dopolnil 101 leto in ki je pred nedavnim za vselej odšel od nas. Drži, kar je uvodoma dejal Tonči Sticker: „Zdravko Švikaršič je marsikatero pesem rešil pozabe.“
Koncert sta oblikovala zbora „Lipa zelenela je“ in „Rož“, vodil pa ju je Lajko Milisavljevič. Kot vnet zbiratelj našega ljudskega blaga in kot Korošec po srcu je Lajko svoje prijatelje in znance v zboru „Lipa zelenela je“, ki ga sestavljajo bivši _ apezejevci, navdušil za Švikaršičev življenjski opus. In zapeli so, da je kar cingljalo, kot pravimo na Koroškem.
V drugem delu so se „Lipi“ pridružili še pevci Roža in oba zbora sta se zlila v zvočno enoto, ki sta jo odlikovala velika harmonija in skladnost.
Poslušalci, ki so od blizu in daleč prišli na ta koncert, so pevce dobesedno zasuli z aplavzom.
Zbor „Lipa zelenela je“ pa je koncert ponovil v nedeljo, 25. maja, v Vogrčah .pri Florjanu. Gostitelj je bil suški oktet, kajti Zdravko Švikaršič je bil rojen v Žva-beku in suški oktet z veliko zavzetostjo goji narodno pesem. Oba koncerta so popestrili izvlečki iz razgovora z Zdravkom Švikarši-čem, ki ga je za televizijo imel Janez Bitenc. Obakrat je za tehniko skrbel Miha Dolinšek.
„Jakob Petelin Gallus“ — dva nastopa
Mešani pevski zbor „Jakob Petelin Gallsu“ iz Celovca je prejšnji četrtek kar dvakrat nastopil s svojim vigrednim koncertom in nadaljeval delo, ki se ga je lotil s svojo zborovodjo prof. Jože(tom) Ropitzom jeseni predlanskega leta.
Svoj prvi koncert je zbor imel ob 18. uri v gospodinjski šoji slovenskih šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu. Kletno dvorano so napolnile gojenke in sestre tamkajšnje šole. Svoj program je zbor odpel v treh delih: v prvem delu so bile
na sporedu pesmi koroške domovine, drugi del je oblikoval s pozdravom majniški materi in kraljici, v zaključnem delu pa smo slišali kakovostno zapete slovenske narodne. Po okusno pripravljeni pokuski je pot šla v bližino Baškega jezera, v Le-dince.
Svojo „koncertno turnejo“ bo zbor nadaljeval 19. junija v Pliberku, kjer bo tokrat svoje znanje in svojo pevsko kakovost dokazal Pliberškemu občinstvu.
Člani KD „Peter Markovič“ v Hallstattu
V nedeljo, 11. maja 1986, se nas je zbralo okrog trideset članov rožeškega društva za izlet v Hallstatt. Na sliki se vidi, da je bila ta nedelja materinski dan; ker je bilo kar precej mamic z nami.
Ko smo prišli v Hallstatt, smo se peljali z vlečnico na vrh gore, kjer kopljejo (pridobivajo) sol. Še kar hitro smo dobili vodiča, ki nam je kazal najpomembnejše rove (votline) soline.
Dobili smo posebne obleke, s katerimi smo drsali po drsalnicah
navzdol. Reči moram, da se splača iti v Hallstatt.
Nato smo si ogledali še palačo cesarja Franca-Jožefa v Bad Ischlu.
Domovgrede pa so bile povabljene mamice na kavo v gostišče „Weißes Rössel am Wolfgangsee“.
Moškim članom pa smo obljubili, da bomo prihodnje leto organizirali izlet na „dan očeta“.
LEDO
Razstava Ernsta Arbeitsteina
Ernst Arbeitstein, slikajoči gostilničar iz Dvora ali pa „gostilničarskojoči“ slikar razstavlja od minulega torka naprej v „galeriji pod arkadami“, v Mohorjevi knjigarni. „Nove“ so slike senčnih iger, to so figure, s črnim lakom nanesene na barvasto motivno podlago.
Ta razstava samo potrjuje, da Arbeitstein stalno išče nove tehnike. Iz tega smemo in moremo tudi sklepati, čeprav ta sklep ni v nobeni vzročni zvezi z iskanjem novih tehnik, da slikar tudi še svojega osebnega stila ni dokončno našel. Zato je pričakovati v bodoče še precej „novih“ Arbeitsteinov, stilnih in vsebinskih skokov, ki pa slikarjeve kompetenčnosti in izraznosti sploh ne omejujejo ali mu to celo odrekajo.
Ernsta Arbeitsteina je v zelo osebnem nagovoru pozdravil in predstavni! dr. Pavle Apovnik.
Naš tednik — Vaš prijatelj
Ireni in Gregeju Reich-mannu iz Bilčovsa se je pred kratkim rodil drugi otrok, sin, ki ga bosta krstila na ime Florijan. Mladima staršema in majhni Melini ob srečnem dogodku iskreno čestitamo, majhnemu Florijanu pa želimo vse najboljše za življenjsko pot.
*
Marija Mak v Selah na Šajdi bo te dni praznovala 55-letnico. Jubilantki iskreno čestitamo, ter ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva.
V Štebnu pri Globasnici bo praznovala 52-letnico gospa Angela Petrač. Iskreno čestitamo!
*	r
Radu Janežiču, glavnemu uredniku Slovenskega vestnika, čestitamo za Tomšičevo nagrado, ki mu jo je podelilo Društvo novinarjev Slovenije za življenjsko delo.
*
Dr. Rolandu Grilcu čestitamo, da je uspešno opravil izpite za odvetnika. Roland Grilc je prakticiral pri predsedniku NSKS, dr. Matevžu Grilcu.
Reportaža
Inž. Helldorf je navzoče informiral o umiranju gozda in cele narave (zgoraj). Desno: Tu so zbirali podpise proti nevarnostim, ki so povezane z atomom.
Mladinski dan pri sv. Hemi
Mladina se
Pri sv. Hemi nad Globasnico je v nedeljo, 24. maja, bil letošnji mladinski dan. Njegovo geslo: „Veselimo se življenja“. Udeležba mladine je bila velika, kar je organizatorje — in ne samo nje — gotovo zelo veselilo.
spopniema z vprašani časa
Pri biološki hrani so se pravhali o zdravem življenju.
Na zgodovinskih tleh pri izkopaninah je bila maša, glavni dogodek mladinskega dneva.
Mladina je načela vprašanja, ki se ne tičejo samo nje, ampak celotne družbe: dvojezičnost, ekologija, prijateljstvo, odnosi med generacijami, ogroženost, ki grozi od napredka in še ....
In prav ta vprašanja so bila središčna tudi pri maši, ko so mladinci in tudi starejši navzoči namesto pridige povedali, kaj jih teži. Ta način komunikacije — ne samo nakazati problem, ampak tudi povedati, kakšno rešitev si kdo predstavlja oz., je že našel — je navzoče še bolj zbližal, pa čeprav so stališča bila tu in tam zelo razmaknjena. Pep Mar-ketz, duhovni asistent Katoliške mladine je pripravil mašo, somaševali pa so še kaplani in župniki.
Po maši je sledil odmor, nato pa razpravljanje pri „štantl-
nih“. Tretji svet, odmiranje gozdov in atomsko sevanje, biološka hrana in skavtizem, ogled antičnih izkopanin in ples, duhovni poklici in pozibavanje v podjunskem vetru — paleta možnega udejstvovanja in sodelovanja je bila široka — in mladina se je vsega tega marljivo posluževala, je aktivno sodelovala.
Zatem je bil kulturni program, ki so ga oblikovali Glo-baški puebi, Setlipška dekleta, tamburaši iz Železne Kaple in dekliški zbor velikovške trgovske akademije. Med gosti pa so bili škof Kapellari, predstavniki strankarskih mladinskih organizacij in Landjugend. Zaključil se je letošnji mladinski dan, ki je res bil dan veselja in razmišljanja, z molitvijo in premišljevanjem v cerkvi na vrhu griča.
Kulturni spored je oblikovala tudi skupina velikovške trgovske akademije.
Reportaža
Lovski zbor praznoval 1 (Hotnico	I
10 let je že minilo, odkar so se kapelski lovci zbrali skupaj m se domenili, da ne bodo samo več „jagali“, temveč začeli tudi prepevati. In zadnji petek so se te obletnice tudi dostojno spomnili. V farni dvorani so imeli svojo jubilejno prireditev, ki so jo še sooblikovali Lovski zbor Medvode in južnokoroški ro-gisti (Südkärntner Jagdhornbläser).
Predsednik Lovskega zbora Železna Kapla, Erni Župane, je med lepim številom poslušalcev pozdravil tudi zastopnike Lovske zveze Slovenije, predsednika Kluba prijateljev lova Mirka Kumra, podpredsednika KKZ Marjana Olipa, predsednika SPZ Tomaža Ogrisa, okrajnega lovskega mojstra inž. Albina Knafla in lovskega referenta za okraj Velikovec, Franca Ku-charja. Vsi ti so prinesli lovskemu zboru čestitke in mu podarili priznanja. Poudarili so važnost lovcev pri čuvanju divjadi in varstvu okolja. Pomembno pa je, da lovci gradijo tudi most med obema narodoma na Koroškem, kajti vseh 10 let že zbor sodeluje pri raznih prireditvah skupaj z južnokoroški-mi rogisti, in vnaša slovensko pesem med naše sodeželane.
Med posameznimi točkami je Poldej Cvelf na kratko nakazal 10-letno zgodovino zbora in tudi prevzel nalogo napovedovalca. Franc-Jožef Smrtnik pa je recitiral
Erni Župane — predsednik zbora od ustanovitve do danes
Naš tednik: Kje in kdaj se je porodila ideja, da se ustanovi v Kapli lovski zbor?
Erni Ž.: Na razstavi rogovja leta 1975 se je porodila ta zamisel. Takoj sem vprašal še druge lovce, če bi imeli veselje in so takoj bili za to. Okrog 18 lovcev se nas je srečalo na prvi pevski vaji (3. 1. 1976), vodstvo je prevzel Vladimir Prušnik, sedaj pa vodi zbor Jožko Wrulich.
Naš tednik: Kakšen namen ima ta zbor?
Erni Ž.: Ustanovil se je predvsem zato, da sooblikuje razstavo rogovja in da ponese slovensko pesem med kapelške lovce. Smo pa samostojen zbor in nismo vključeni v nobeno organizacijo. Imamo svoje statute in redne občne zbore.
Naš tednik: Kakšno željo pa imate za vnaprej?
pesmi domačina-lovca Tončija Haderlaca.
Da bi na raznih javnih lovskih prireditvah bila zastopana tudi slovenska pesem, zato so ustanovili „Lovski pevski zbor Železna Kapla“. Prvi vodja in dirigent je postal Vladimir Prušnik. Sedaj pa zbor že pet let vodi neumorni kulturni delavec učitelj Jožko Wrulich, ki je na obremenjena ramena vzel še en punkeljc. Čeprav se je v začetku le nekam branil — dejal je: „Tisti zeleni ,gvant‘ mi sploh ne bo pasal,“ se ga je sedaj že navadil in mu tudi odlično stoji. Jožku na tem mestu izrekamo prav prisrčno zahvalo. Erni Župane, oče in predsednik tega zbora, se tudi že 10 let trudi za njegovo rast in napredek.
Lovski pevski zbor Železna Kapla pa je res nekaj posebnega. Je edini take vrste na Koroškem. Sprejem v ta zbor ni tako lahek. Vsak član mora biti lovec z izpi-
Erni Ž.: Predvsem bi želel, da bi vnaprej tako šlo kot dosedaj. Predvsem, da bi še več lovcev prišlo peti, posebno mladi. In da bi tudi tisti, ki že 10 let prepevajo, še naprej radi prepevali in hodili na pevske vaje.
Naš tednik: Hvala za pogovor in še enkrat vse najboljše k temu vašemu jubileju — 10 let Lovskega zbora Železna Kapla.
cjo
tom, pevec in obvladati mora slovenski jezik.
Ko se lovska sezona konča, se začne pevska, to se pravi, pevske vaje se začnejo vedno konec novembra in nehajo s koncem maja. V tem času pevski zbor ne sooblikuje samo vsakoletne razstave trofej, temveč tudi lovske maše, sodeluje pri srečanju lovskih zbo-
rov, na dnevu starih in organizira vsako leto že tradicionalni lovski ples.
Lovec s svojim kulturnim dejanjem ne čuva in varuje samo okolja in narave, ampak z gojenjem kulturnih dobrin močno podpira tudi lovsko etiko in našo dediščino — slovensko pesem — in jo ohranja poznejšim rodovom.
Lovski zbor Železne Kaple.
Oktet „Suha“ nastopil na graški unverzi
Da šteje oktet „Suha“ med najboljše moške zbore, ki jih koroški Slovenci trenutno imamo, to je spet enkrat prepričljivo dokazal v sredo, 21. maja 1986, na graški univerzi. Tam je imel celovečeren koncert naših slovenskih ter nekaterih mednarodnih pesmi. Nad 100 poslušalk in poslušalcev je vrhu tega slišalo literarne pesmi koroško-slovenskih avtorjev, ki jih je v nemščini recitiral gimnazijski prof. mag. R. Gande.
Koroške goste in občinstvo je v imenu prirediteljev, instituta za zgodovino, pozdravil univ. prof. Herwig Ebner. Po njegovi, predvsem pa še po zaslugi vodje okteta „Suha“, Bertija Logarja, je sploh prišlo do tega nadvse pozitivnega pevskega nastopa. Saj naši suški prijatelji s tem niso samo seznanili Gradčane z našo lepo pesmijo; taka gostovanja so seveda širšega informacijskega pomena za našo narodno skupnost: čim bolj bomo širšo avstrijsko (in mednarodno) javnost seznanili z našo kulturo, tem več bo tudi zvedela o našem življenju oz. Koroški stvarnosti.
Oktet „Suha“ je v vsakem oziru svojo nalogo odlično rešil.
In še nekaj: našo posebno pozornost zasluži, t. i. „pevska politi-
ka“, za katero so se odločili Ber-tej Logar in njegovi kolegi. Tako npr. pojejo predvsem stare slovenske pesmi iz naših krajev: s tem, da so jih spet poživili, so jih tudi rešili pred totalno pozabo.
Druga stvar, ki naših oktetov-cev nič manj ne odlikuje, je njihov naravnost profesionalen način zborovskega dela. Gotovo so naši suški fantje lahko veseli, da imajo strokovnjaka za pevovodjo. Prav tako vesel je tudi Bertej Logar, ker ima napredovanja voljne pevce.
Mi smo vsekakor veseli, da imamo oktet, ki ima visok nivo in ki od leta do leta napreduje.
In s katerim bomo v bodoče — vsaj tako upamo — doživeli še več podobnih koncertov kot pred nedavnim v Gradcu.
Janko K.
Kultura
„Iz jagrske torbe pod Peco1
Pri košnji vso pažnjo divjadi
Mnogo divjadi konča na cestah, številke so brez dvoma zelo visoke. Nič manjše pa niso številke tiste divjadi, ki jo ob zgodnji košnji močno pohabi, največkrat pa do smrti pokonča krožna kosilnica (Kreiselmäher). Za divjad smrtonosno pot kmečke tehnizacije, predvsem pa tega „peklenskega stroja“ je treba, kolikor mogoče, na vsak način preprečiti. Vsi naj bi se zanimali za zaščitna sredstva, ki „preprečujejo bolečine in škodo na divjadi.“ Pa najsi so to mehanična ali optična sredstva za reševanje mladičev srnjadi in tudi pernate divjadi.
Jagri pod Peco smo si že nabavili take reševalne naprave (Wildretter) in lani že zabeležili dobre uspehe, tako, da lahko trdimo, da je tudi pri ne-lovcih, posebno še pri naših kmetih, zanimanje za te naprave veliko. Vsak, ki je soočen s pohabljeno ali pokončano mlado kreaturo, se dobro zaveda važnosti reševalne naprave. Ta naprava zgleda kot nekak dvovrstni glavnik z nazaj stoječimi jeklenimi roglji. Z lahkoto ga je možno namonti-rati na kosilnico, tehta okoli
20 kilogramov in pri košnji sploh ne ovira in stoječo travo dejansko prečeše za vsako red.
Ker mladiči prve dni življenja še nimajo izoblikovanega nagonskega čuta za beg
(Fluchtinstinkt), ampak je zanje tipično zadržanje, da se pritajijo in ležijo nepremično, jih zaradi tega letno mnogo pogine. Ta reševalna naprava pa tudi pri pernati divjadi zelo pomaga. Dandanes namreč
ravno tedaj kosijo, ko ta div-jadna vrsta gnezdi. Zato ni pretirano, da so skoraj vsa gnezda, ki so na travnikih in njivah s krmnimi rastlinami, velikokrat uničena s samicami (kurami) vred — kajti na teh površinah kosijo strojno. Kosilnica z reševalno napravo pa se s tem glavnikom dotakne samice (kure), ki zdrava odleti. Gnezdo je res uničeno, a samica oz. kura napravi še drugo gnezdo (Sperrgelege) in je s tem preživetje vrste zagotovljeno.
Globok in razveseljiv občutek je, ko odneseš enega ali dva popolnoma zdrava mladiča srne, ki bi brez te reševalne naprave, brez tega „glavnika“ bila stoodstotno zapisana smrti.
V bodoče bomo morali vsekakor vsi in ne samo nekateri, posvetiti temu načinu reševanja divjadi vse več pozornosti. To že zato, ker se biotop, torej naravni življenjski prostor divjadi, vse bolj krči. S tem bomo doprinesli neprecenljiv delež k ohranitvi divjadi, ki je del našega življenjskega cikla.
Leteči objekti in vrtinčasti oblaki
Tamburaši iz Loč nastopili v Trstu
Maja Haderlap in Karel Vouk sta dala pečat otvoritvi razstave v galeriji Rožek. Od sobote, 17. maja, naprej razstavlja v tej galeriji Karel Vouk svoje pokrajine oblakov in z osamelimi, neznanimi, letečimi objekti ali brez njih.
Galerija Rožek, ki jo vodi gospa Marija Šikoronja, je v poslopju nekdanje gostilne „Brückenwirt“. Svojčas je to morala biti zanosna in veljavna gostilna, saj to že poslopje samo govori. Pred razpadom ga je rešila družina Šikoronja, ki je v spodnjih prostorih uredila lično in zelo svobodno-prosto galerijo.
V soboto je po kratkem pozdravu lastnice galerije večer odprla Maja Haderlap.
Karel Vouk razstavlja, kot že zapisano, v Rožeku oblake in neznane leteče objekte — oboje kot linije in krogi pričvr-steno na platno. Te slike so nastale po potovanju po Indiji in sam vidi tako v oblakih kot letečih objektih tudi nosilce informacij.
Otvoritve razstave sta se med drugim udeležila dv. sv. dr. Pavle Apovnik in tajnik NSKS Franc Wedenig.
Razstava slik Karla Vouka v galeriji Rožek je odprta do 15. junija ob petkih, sobotah in nedeljah med 15. in 18. uro.
Na soboto pred binkošti je praznovalo Kulturno društvo Fr. Prešeren v Boljuncu (Bag-noli) pri Trstu 85 let svojega
Voditeljica galerije Rožek Marija Šikoronja in Karl Vouk v pomenku.
Škoda te „literarne“ vprege
Na „koroški vigredi“ je v torek, 20. maja, zavel bolj „krepak“ jezikovni veter. Za to je poskrbel igralec in prostočasni pesnik Heino Fischer z branjem iz dela „Šovišov“ (pisano fonetično), vmes pa je strosil nekaj aforizmov in drugih pesnitev, ki jih je menda treba uvrstiti v literarno zvrst „pesmi“.
Škoda pa je, da je organizator branja, kolektiv „koroške vigredi“, v iste ojnice vpregel Wilhelma Pevnyja, soavtorja Alpensage. Pevny je bral iz knjige „Der Mann, der nicht lieben konnte!“, delo, v katerem je z zares občudovanja vredno besedno igrivostjo in zavidljivim opazovanjem opisal in zapisal občutke in misli in ravnanje človeka, ki ne more ljubiti oz. ki ni zmožen ljubezni.
delovanja. Društvo je ta dan priredilo veliko srečanje tam-buraških skupin, na katerem so poleg domačih tamburašev sodelovale tudi dve skupini iz Bele krajine in ena skupina iz Rijeke. Koroško pa so na tem srečanju zastopali tamburaši iz Loč, ki so z uspelim programom izbranih slovenskih melodij navdušili slovenske poslušalce. Nabito polna dvorana v gledališču Fr. Prešerna, kulturnem domu domačega društva, je bil pravi dokaz, da Slovenci v tem delu Italije kulturno močno delujejo in da narodna skupnost v tej pokrajini občine Dolina stoji na trdnih stebrih. V tem čudovito lepem gledališču je zbudil našo pozornost lepak z zelo lepim besedilom: Italiani e Sloveni, construiamo insieme un ponte di AMICIZIA (skupno gradimo most prijateljstva). Tamburaši iz Loč so si ogledali tudi mesto Trst, znano palačo Mira-mare in pa pokopališče Redi-puglia. Pot domov pa jih je vodila preko prelaza Plöcken, saj so na binkoštno nedeljo nastopili na 3. srečanju prijateljstva v Kötschach-Mauthnu. Tudi tam so z enournim koncertom navdušili publiko.
Kultura
„Klasični program“ založbe S. Fischer
V tem letu je postala znana nemška založba S. Fischer sto let. Samuel Fischer jo je leta 1886 ustanovil, ker je iskal srečanja z ljudmi, ki so mu bili duhovno sorodni. Njegova založniška hiša se je razvila v hišo sodelavcev, ki so bili njegovi prijatelji.
Ob stoli obletnici ustanovitve je založba izdala posebno edicijo, namreč „Klasični program“, v katerem se najdejo ponatisi eksemplaričnih knjig najbolj vidnih oziroma važnih pesnikov in pisateljev. Uredniki programa imajo za najbolj pomembne med drugim Sigmunda Freuda, Schnitzlerja, Hofmannsthala, Thomasa Manna, Hesseja, Stefana Zweiga, Franza Kafko, Pasternaka, Werfla, He-mingwaya, Arna Schmidta, Čelana in Kunzeja.
Nekaj teh „klasičnih“ knjig bom predstavil bolj točno, ker se mi zdijo zelo priporočljive. Tako na primer lirična antologija „Über, o über dem Dorn. Gedichte aus 100 Jahren“, ki jo je izdal pesnik Reiner Kunze. Kunze je, kakor je zapisal, izbral po svojih subjektivnih kriterijih iz sto let Fischerjevega pesništva avtorje, ki so njemu najbolj blizu. V knjigi beremo pesmi Christiana Morgensterna, Hermanna Hesseja, Ossipa Mandel-stama, Nellyje Sachs, Francisa Pongeja, Rose Ausländer, Paula Čelana, Jana Skacla (v Kunzeje-vem prevodu), Hermanna Burgerja, mladega Clemensa Eicha in drugih.
Ob svojem jubileju je založba izdala celoten Kafkov opus v kaseti. V kaseti so zbrana sledeča dela: „Amerika“, „Der Prozeß“, „Das Schloß“, „Erzählungen“, „Beschreibung eines Kampfes“, „Hochzeitsvorbereitungen auf dem Lande“ in „Tagebücher 1910—1923“.
Paul Celan sodi med najvažnejše lirike nemškega jezika. V povojni dobi je prejel število važnih nagrad, tako na primer leta 1960 Büchnerjevo nagrado. Zdaj je založba Fischer izdala v eni knjigi dve zbirki, ki sodita med njegove najvažnejše, in sicer „Sprachgit-ter“ in „Die Niemandsrose“.
Med kritiki jih je dosti, ki imajo leta 1921 na Dunaju rojeno lise Aichinger za najvažnejšo avstrijsko pisateljico. Aichinger živi in
dela danes v Frankfurtu. V zadnjih dvajsetih letih je prejela vse važne nagrade nemške literature, dobila je na primer Nagrado Nelly Sachs, Petrarkovo nagrado in Nagrado Franza Kafke. Založba Fischer je v zelo posrečeni izdaji izbrala iz vseh njenih literarnih področij po eno knjigo, tako roman „Die größere Hoffnung“, prozo „Meine Sprache und ich“ ter pesniško zbirko „verschenkter Rat“.
Izdaja „Klasičnega programa“ je enkratna, torej ne bo ponatisov. Ker so knjige lepo opremljene in razmeroma poceni, bodo gotovo kmalu razprodane, zato je priporočljivo, da si knjige, ki Vas zanimajo, kmalu kupite. „Klasični program“ dobite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
Reiner Kunze (izdajatelj): Über, o über dem Dorn. Gedichte aus hundert Jahren; S. Fischer-Verlag, Frankfurt am Main 1986; 179 stra-ni; vezano; 140,— šil.
Franz Kafka: Werke; S. Fischer-Verlag, Frankfurt am Main 1986; sedem knjig v kaseti; vezano; 468,— šil.
Paul Celan: Sprachgitter. Die Niemandsrose. Gedichte:	S.
Fischer-Verlag, Frankfurt am Main 1986; 158 strani; vezano; 156,— šil.
lise Aichinger:	Die größere
Hoffnung. Roman. Meine Sprache und ich. Erzählungen, verschenkter Rat. Gedichte; S. Fischer-Verlag, Frankfurt am Main 1986; 564 strani; vezano; 195,— šil.
SPD „Drabosnjak“ s Kostanj se Vam prav prisrčno zahvaljuje za finančno podporo za Drabosnjakov dom.
Hkrati Vam sporočamo, da skupine ali pa tudi posameznike, ki želijo obiskati Drabosnjakov dom, radevolje sprejmemo. Želimo pa, da se poprej telefonično povežete z nami pod tel. štev. 0 4274/4051.
Posojilnica, Št. Jakob v R. 3000,—; Rudolf Safran, Melviče 500,—; Andrej Karicelj, Št. Jakob 100,—; Johan Keuschnig, Svatne 100,—; Franc Schuster, Rožek 200,—; Joško Lepuschitz, Št. Janž 200,—; Franc Keuschnig, Podrožca 100,—; Elizabeta Miklavčič, Št. Janž 100,—; Robert Hedenik, Velinja vas 200,—; Angela Ogris-Martič, Bilčovs 200,—; Terezija Prušnik, Čahorče 50,—; Jože Boštjančič, Bilčovs 200,—; dr. Franc Wutti, Borovlje 500,—; Johan Safran, Bilčovs 200,—; Niko Marktl, Rožek 100,—; Neža Dovjak, Bajdiše 100,—; Stanko Trap, Bistrica na Zilji 1000,-.
Revija LOG je šla med založnike
Izdajatelji dobro znane literarne revije „LOG“, ki izhaja na Dunaju, so se leta 1983 odločili, da bodo dejavni še založniško, kar jim je uspelo. Edicija revije se imenuje „LOG-BÜCHER“, založniki oziroma izdajatelji pa so pisatelji Peter Kersche, Lev Detela in Wolfgang Mayer-König.
Doslej je izšlo štiri brošur, in sicer dve knjigi Leva Detele, zbirka esejev Wolfganga Mayer-ja-Königa in pesniška zbirka Milene Merlak.
Kot „LOG-Buch 1“ je izšla Detelova igra „Der tausendjährige Krieg. Ein Lesestück für die Hinderbliebenen“. Peter Kersche je o knjigi zapisal v svoji spremni besedi, da gre za ponazoritev večne neumnost), ki v najhujših oblikah lahko sproži celo vojne. Detelova „Tisočletna vojna“ je tekst z veliko aktualnostjo, čeprav je napisana, kakor je zabeležil Kersche, historično-ahistorično.
Drugi „ladijski dnevnik“ je zbirka esejev Dunajčana Wolfganga Mayerja-Königa, ki se v knjigi „Schreibverantwortung“ bavi z vprašanji jezika, sloga in poetike. V obširni razpravi „Sprache — Politik — Aggression“ pa analizira kritiko in tveganje pisatelja.
Tretja in četrta knjiga sta pesniški zbirki Milene Merlak in Leva Detela. Milena Merlak je razčlenila knjigo „Die zehnte Tochter“, naslov „Desetnice“ je prav gotovo slovenski motiv, na dva dela, in sicer na „Entblößte Nacht“ in „Das Ornament des Minotauros“. Družbenokritični angažma pesnice je celo zabeležila dunajska „Die Presse“. Knjiga sama pa dokazuje, da je Slovenka Milena
Merlak doma v obeh jezikih, v katerih piše, v slovenščini in nemščini.
Detelova zbirka „Testament des hohen Vogels“ sicer ni obsežna, a nam avtorja proze in esejev predstavlja kot lirika, kar je mnogim bralcem novo, saj v zadnjih letih ni nastopal kot pesnik.
Obe pesniški zbirki sta avtorja pred kratkim, predstavila na literarnem branju v celovški Mohorjevi.
Knjige edicije LOG lahko naročite pri reviji pod naslovom: LOG, Zeitschrift für internationale Literatur/Revija za mednarodno literaturo, Donaustadtstraße 30/16/16,	1220
Wien/Dunaj, ali jih kupite v celovški Mohorjevi.
Lev Detela: Der tausendjährige Krieg. Ein Lesestück für die Hinterbliebenen; mit einem Vorwort von Peter Kersche; LOG-BUCH 1, Wien 1983; brošura; 86 strani; 50,— šil.
Wolfgang Mayer König: Schreibverantwortung; eseji; LOG BUCH 2, Wien 1985; brošura; 56 strani; 60,— šil.
Milena Merlak: Die zehnte Tochter; pesniška zbirka; LOGBUCH 3, Wien 1985; brošura; 56 strani; 50,— šil.
Lev Detela: Testament des hohen Vogels; pesniška zbirka; LOG-BUCH 4, Wien 1985; brošura; 24 strani; 50,— šil.
„Carmen“: nova zbirka W. Wondratscheka
Novo pesniško zbirko z naslovom „Carmen“ je pri Dioge-nesu izdal nemški pisatelj Wolf Wondratschek. „Carmen“ je cikel pesmi, ki se bavi z razmerjem med možem in ženo v naših dneh. Wondratschek piše o sodobni temi v sodobnem jeziku in je mogoče prav zaradi tega tako uspešen. Ničesar ne olepša, a tudi ničesar ne zabriše: pozna človeške emocije in jih verbalizira. Ljubezen, sovraštvo in strast so besede, ki jih lahko beremo.
Nemški kritik Marcel Reich-Ranicki je o pesniku zapisal: „Skoraj je že klasik mlade nemške lirike.“ Wolf Wondrat-
schek, avtor pesniških zbirk kot „Chuck’s Zimmer“, „Männer und Frauen“, „Die Einsamkeit der Männer“ in zdaj „Carmen“, je klasik, ki ga lahko postavimo v vrsto z Erichom Friedom ali Reinerjem Kun-zem. S Friedom ga mogoče povezuje več kakor zgolj naklade, ki jih dosegata. Ni veliko lirikov, katerih knjig bi se tako dobro prodajale. Wondratschek je prodal nad sto tisoč „Chuckov“, Fried pa nad 150.000 ljubezenskih pesmi.
Wolf Wondratschek:	Car-
men; pesniška zbirka; Diogenes Verlag, Zürich 1986; brošura; 56 strani.
Radio/televizija
STRAN ^ /-) SREDA,
IĆ. 28. maja 1986
STRAN -|0
SREDA,
28. maja 1986
Radio/televizija
1. SPORED
j*_____
Petek, 30. maja:
9.00 Poročila — 9.05 Urad, urad
—	9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Gloria — ljubezen mojega življenja — 12.20 Kristjani od začetka — 13.05 Poročila
—	16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Niklaas — 17.30 Levo od pingvinov — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Komisar — 21.25 Vigredni šopek iz Budimpešte — 22.10 „Umetnine“ — 0.25 Poročila.
Sobota, 31. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Christoph Co-lumbus — 12.15 Jour fixe — 13.15 Poročila — 14.20 Zasebna tajnica — 15.55 Stvarstvo —
16.00	Nils Holgersson — 16.25 Veter v rokah — 16.55 Mini-ZiB
—	17.05 Kdo brklja z nami — j 17.30 Ravioli — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Dunaj in njegova glasba
—	18.50 Vprašanja kristjanov — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Znanost aktualna — 20.15 Reka brez vrnitve — 21.50 Film special — 22.15 The Who — 23.50 Poročila.
Nedelja, 1. junija:
11.00 Tiskovna ura — 12.00 Orientacije — 15.00 Marjetice za graščakinjo — 16.25 Tao Tao —
16.50	Bravissimo — 17.35 Čelad-nik — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Nogomet —
21.50	Dunajski slavnostni teden 1986 — 22.35 Nočni studio — 23.40 Nogomet.
Ponedeljek, 2. junija:
6.00 Nogomet — 9.00 Poročila ! — 9.05 Urad, urad — 9.30 Pogled v lonček — 10.00 Šolska TV — 10.30 Marjetice za graščakinjo — 11.55 Risanka — 12.00 i
Iz parlamenta — 13.00 Poročila
—	16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Calimero —
17.30	Heidi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 100 karat — 21.15 Ceste San Frančiška — 22.05 V senci palač — 22.10 Šiling — 22.30 Kovačnica elit bo 100 let stara — 23.20 Nogomet.
Torek, 3. junija:
6.00 Nogomet — 9.00 Poročila
—	9.05 Urad, urad — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV —
10.30	Zasebna tajnica — 12.00 Drugo zdravilo — 13.00 Poročila
—	16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Čebelica Maja |
—	17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.15 Dallas — 22.00 Oropamo kar celotno banko — 23.20 Nogomet.
Sreda, 4. junija:
6.00 Nogomet — 9.00 Poročila
—	9.05 Urad, urad — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Sabrina — 12.20 Irsko pročelje — 13.05 Poročila — 16.30 Jojo in glavar — 16.55 Mini-ZiB
—	17.05 Veverica Pušel — 17.30 Kamen Marka Polo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi —.19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Gospod Moses — .22.10 Inozemski report — 23.00 Šport.
Četrtek, 5. junija:
6.00 Nogomet — 9.00 Poročila
—	9.05 Urad, urad — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV
—	10.30 Gospod Moses — 12.20 Klub seniorjev — 13.05 Poročila
—	16.30 Am, dam, des — 16.55
Mini-ZiB — 17.05 Sindbadove pustolovščine —	17.30 Skriv-
nostne globine — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 David Copperfield — 21.00 Dokumentacija — 21.50 Stari in mladi Michaud — 23.10 Glasbe-
' ni prizori 86 — 23.55 Poročila.
1. SPORED
Nedelja, 1. junija:
9.05 Poročila — 9.10 Živ žav —
10.10	Flipper — 10.35 Kitajec v Scotland Yardu — 11.25 Piknik v Rogaški Slatini — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila
—	14.25 Motokros —	15.15
Zadnja izdaja — 16.40 Poročila
—	16.45 Motokros — 17.40 Plavi orkestar — 18.15 Slovenci v zamejstvu — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — Ko še ne boli 19.30 TVD — 19.55 Nogomet: Brazilija — Španija — 21.45 Tito
—	beseda in slika neke dobe — 22.40 Športni pregled — 23.10 Poročila.
Ponedeljek, 2. junija:
8.55 Zrcalo tedna — 9.15 Integrali — 10.30 Goli sveta — nogomet — 15.35 TV-mozaik —
17.10	Goli sveta — 17.25 Poročila — 17.30 Nekaj za deževne dni
—	17.50 Na črko, na črko — 18.20 Ljudska glasbila iz Makedonije — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — Podravski obzornik —
19.30 TVD — 19.55 Nogomet: SZ
—	Madžarska — 21.50 TVD — 22.15 Juanita la Larga.
Torek, 3. junija:
9.10	Reševanje v rudniku — 9.40 Dojransko jezero — 10.10 Kraljevski rak — 10.30 Goli sveta — 15.45 TV-mozaik — 17.05 Goli sveta — 17.20 Poročila — 17.30 Plesne domislice — 17.50 Ta čudoviti notni svet — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — Dolenjski obzornik - 19.30 TVD - 20.05 Plečnik v Parizu — 20.50 Kletka
—	21.25 Svet na zaslonu —
22.10	TVD — 22.25 Rezerviran čas — 23.50 Nogomet: Portugalska — Anglija.
Sreda, 4. junija:
8.55 Levstikova smrt — 10.30 Goli sveta — 15.30 TV-mozaik
—	17.05 Goli sveta — 17.20 Poročila — 17.25 Oblaček Pohaja-ček — 17.40 Roza — 18.15 Svet kristalov — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — Obalno-kraški obzornik — 19.30 TVD — 19.55 Nogomet: ZRN — Urugvaj — 21.50 TVD — 22.15 Glas ljubezni
—	23.35 Slamarice — 23.55—01.45 Nogomet: Škotska
—	Danska.
Četrtek, 5. junija:
9.00 Darwinova pustolovščina —
10.30	Goli sveta — 15.35 TV-mozaik — 17.05 Goli sveta — 17.20 Poročila — 17.25 Slovenske ljudske pravljice — 17.40 Slovenska ljudska glasbila in godci — 18.15 Čas, ki živi —
18.50	Risanka — 19.00 Danes —
Notranjski obzornik —	19.30
TVD — 20.05 Tednik — 21.10 Sonce tudi vzhaja — 21.50 TVD
—	22.05 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Anikini časi.
Petek, 6. junija:
9.30	Tednik — 10.30 Goli sveta
—	16.10 TV-mozaik — 17.10 Goli sveta — 17.30 Beli delfin — 17.45 Flipper — 18.15 Gozdovi
—	18.45 Risanka — 19.00 Danes
—	Obzornik ljubljanskega območja — 19.30 TVD — 19.55 Nogomet: Brazilija — Alžirija —
21.50	TVD — 22.15 Smrtna kazen — 23.50 Nogomet.
Sobota, 7. junija:
8.00 Poročila — 8.05 Nekaj za deževne dni — 8.25 Na črko, na črko — 8.55 Plesne domislice — 9.10 Oblaček Pohajaček — 9.25 Slovenske ljudske pravljice — 9.40 Ta čudoviti notni svet — 10.35 MPZ Zagorje 84 — 11.05 Goli sveta — nogomet — 11.20 Poročila — 16.40 Poročila — 16.45 Naj verjamemo Lopotuhi-nu — 17.45 Jaguar — 18.10 Goli sveta — 18.25 Na zvezi — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — še nekaj zase! — 19.30 TVD — 19.50 Zrcalo tedna — 20.15 Pop delavnica — 21.50 TVD — 22.05 Shamus —	23.50 Nogomet:
Poljska — Portugalska.
• Sele
„DARUJ KRI - REŠUJ ŽIVLJENJE!“
Prostovoljno darovanje krvi za nedeljo, 1. junija, je pripravil avstrijski rdeči križ.
Kraj: Krvodajalski avtobus bo stal pred občinskim uradom v Selah
Čas: od 8.00 do 12.00 ure
2. SPORED
Petek, 30. maja:
16.25 Poldark — 17.15 Zmenek med človekom in živaljo — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 De-partement's — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Nad mavrico — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žur-nal — 21.45 Šport — 22.15 Grozljivi obiskovalec — 23.55 Poročila.
Sobota, 31. maja:
15.00 Dvakrat sedem — 15.25 V senci palač — 15.30 Kompju-terski tečaj — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Zverinske poti — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Pan Optikum — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Cas v sliki — 19.50 Nogomet — 22.15 Brutalne sence — 23.55 Poročila.
Nedelja, 1. junija:
9.00 Poročila — 9.05 Rožnato rdeči panter — 9.30 Zlorfiljiva zemlja — 10.30 On a clear day vou can see forever — 15.00 Športni popoldan — 16.30 V deželo gledati — 17.15 Rock in Pop — 18.00 Nogomet — 18.30 Brez nagobčnika — 19.25 Novo v kinu — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Sabrina — 22.10
Dinastija — 22.55 Charlie Chan: zapadnica — 0.00 Poročila.
Ponedeljek, 2. junija:
17.30 Mi ljudje — 18.00 Nogomet — 18.30 Lipova cesta — 19.00 Tom in Jerry — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Nogomet — 21.50 Čas v sliki — 22.10 Kulturni žurnal — 22.20 Ljubim te že dalj časa — 23.50 Poročila.
Torek, 3. junija:
17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacije — 18.00 Nogomet —
18.30	Naša majhna kmetija —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Nogomet — 21.50 Čas v sliki — 22.10 Kulturni žurnai — 22.20 Club 2 — nato poročila.
Sreda, 4. junija:
17.00 Design — 17.30 Dežela in ljudje —	18.00 Nogomet —
| 18.30 Naša majhna kmetija — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Nogomet — 21.50 Čas v sliki — 22.10 Kulturni žurnal — 22.20 Tetovirani — 0.00 Poročila.
Četrtek, 5. junija:
17.15 Svet v letu 2000 — 18.00 Nogomet — 18.30 Naša majhna kmetija — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Nogomet — 21.50 Čas v sliki — 22.10 Kulturni žurnal — 22.20 Nogomet.
# Obirsko-Sele
KONCERT -„Rož — Podjuna“
Prireditelj: Alpski klub „Obir na Obirskem“
Čas: v soboto, 7. 6. 1986, ob 20.00 uri
Kraj: pri Trklu, Sele-Borovnica Nastopajo: Ansambel „Fantje z vseh vetrov“ iz Novega mesta z humoristom Marjanom Roblekom, MePZ iz Sel, Dekliški zbor iz Sel, Družina Mo-schitz iz Št. Janža, Vokalni kvintet iz Št. Lipša, Trio-Toni Mak, Trio Pavlič z Obirskega, Obirski vižarji
Po kulturnem sporedu sledi ples.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, ViktringečRing 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
STARŠI IZ OKOLICE GLINJ -POZOR!
Vsako sredo je med 15.00 in 16.00 uro pri Cingelcu na Trati OTROŠKA URA za otroke med četrtim in osmim letom.
Otroška skupina Cingelc
• Celovec
Razstava Ernsta Arbeitsteina
je dostopna v delovnem času Mohorjeve knjigarne, to je od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 14.00 do 18.00 ure, ob sobotah pa od 7.30 do 12.00 ure.
RADlffELOVEC
SLOVEČ ODDAJE


Petek, 30. 5. 1986 Torek, 3. 6. 1986
Kulturno-glasbena oddaja:	broška oddaja.
Nemško-slovenski slovar prav
nega in ekonomskega jezika- Sreda, 4 6 1986
Sobota, 31. 5. 1986 France Marolt in ljudska kultu-
.	.	..-„ko „a koroških Slovencev
Duhovni nagovor (mag. Mir«11 (|, Vimik)
;. v Skocijanu) —
Isop, žpk. v Skocijanu) Voščila (Marica Hartman)
Nedelja, 1. 6.1986
Četrtek, 5. 6.1986
Podjuna, Žila.
Želeli ste, poslušajte!
Ponedeljek, 2. 6.1986
Po radiu v živo.
petek, 6. 6.1986
^ovenski avtorji: J. Messner — J- Ferk.
V
S
• Galerija Rožek
Razstava Karla Vouka je odprta do 15. junija 1986, ob petkih, sobotah in nedeljah od 15.00 do 18.00 ure.
• Celovec
LITERARNI VEČER ob predstavitvi knjige Janka Messnerja „KÄRNTNER HEIMATBUCH“ Prireditelj: Založba Europaverlag, knjigarna Naša knjiga in SPZ
Čas: v ponedeljek, 2. 6. 1986, ob 19.00 uri
Kraj: v kulturni taberni „Pri Joklnu"
Janko Messner bo isti dan med 17.00 in 18.00 uro podpisoval svoje knjige.
• Celovec
1. CELOVŠKA POLETNA NOČ Prireditelj: SPD „Bisernica“ v Celovcu in Klub „Prežihov Voranc“
Čas: v soboto, 7. 6., ob 20.30 Kraj: v prostorih Uni-kluba Nastopa: dunajska narodno-glasbena skupina „Erste Wiener Tschuschen-Kapelle“
Po koncertu ob jedači in dobrem vinu bo ples ob balkanski glasbi.
2. SPORED
Nedelja, 1. junija:
8.55	Poročila — 9.00 Oddaje za JLA in igrani film — 12.00 Glasba kot mladost — 15.00 Boks —
16.00	Rokomet — 17.20 Motokros — 18.25 Dokumentarna oddaja — 19.10 Prometni krog — 19.30 TVD — 20.00 Podoba časa 1760—2060 — 20.50 Poročila —
20.55	TV galerija — 21.25 Reportaža — 22.00 Pavlakovi.
Ponedeljek, 2. junija:
18.00	Beograjski TV — 18.55 Premor — 19.00 Indirekt — 19.30 TVD — 20.00 Med kongresoma — 20.45 Poročila — 20.50 Znanost — 21.40 Premor — 21.50 Dinastija — 22.35 Branje — 23.05 En avtor — en film — 23.20 Kronika Sterijevega pozor-ja.
Torek, 3. junija:
17.25 TVD — 17.45 Kdor hoče, ta zmore — 18.15 Sociologija kulture — 18.45 Smešne in druge zgodbe — 19.30 TVD — 19.55 Kombinirana prenosa: Nogomet: Mehika — Belgija in Alžirija — Severna Irska — 21.45 Rdeča senca — 23.15 Kronika Sterijevega pozorja —	0.15 Vele-
mojstrski šahovski turnir.
Sreda, 4. junija:
17.25 TVD — 17.45 Obiskovalci
— 18.15 Nekoč in danes — 18.45 Glasba na zaslonu — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni večer — 21.30 Poročila — 21.35 Baranjske zgodbe.
Četrtek, 5. junija:
{ 12.00 Tenis: mednarodno odprto | prvenstvo Francije — 18.00 Košarka — 19.30 TVD — 19.55 Kombinirana prenosa: Nogomet: Italija — Argentina, Francija — SZ — 21.45 Spekter — 22.45 Kombinacija — 23.45 TVD.
Petek, 6. junija:
12.00	Tenis — 19.00 Znanstveni pogovori — 19.30 TVD — 20.00
j Oddaja resne glasbe — 20.45 ' Poročila — 20.50 Sto let Danu-biusa — 21.40 V petek ob 22. uri.
Sobota, 7. junija:
14.00	Tenis — 18.30 Rokomet — 19.55 Kombinirna prenosa: Nogomet: Mehika — Paragvaj, Španija — Irska — 21.45 Rezerviran čas — 22.30 Poročila — 22.35 Športna sobota — 22.55 Šahovski komentar.
• Št. Jakob
OTROCI - POZOR!
MAČEK MURI (musical) nas bo v petek, 13. junija, ob 16.00 obiskal v farnem domu v Št. Jakobu.
i Prireditelj: SPD „Rož“
Prireditve/Objave/Domače vesti
PRIREDITVE
• Celovec
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu prireja v nedeljo, 1. junija 1986, ob 14.30 uri v veliki dvorani doma sindikatov v Celovcu
ŠOLSKO AKADEMIJO Ob 110-letnici Cankarjevega rojstva pod geslom „Naša kultura — bogastvo bogatega“
Na sporedu so glasbeni in literarni prispevki
Kot gostje nastopajo: MeRZ ter tamburaši SRD „Zarja“ iz Železna Kaple in obirski ženski oktet SRD „Valentin Polanšek“ z Obirskega
Zveza koroških partizanov sporoča, da se preloži odhod na potovanje v Zadar na nedeljo, 8. junija.
• Št. Peter pri Št. Jakobu
Strokovna šola za ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV
Čas: sobota, 7. in nedelja, 8. junija 1986, vsakikrat ob 14.30 uri
Kraj: šolska dvorana Spored: Mini-modna revija, nastop šolskega pevskega zbora — pozdrav, Aerobika v taktu šolske hektike, drama Thornto-na Wilder: „Naše mesto“, v režiji Petra Stickra
•	Globasnica
KONCERT
Prireditelj: SKD v Globasnici Čas: v nedeljo, 8. 6., ob 20.30 Kraj: v avli ljudske šole v Globasnici
Nastopajo: MePZ „Peca“ iz Globasnice, MoPZ „F. L. Lesič-jak“ iz Štebna, „Globaški pua-bi“ in globaški cerkveni pevci
•	Brnca
SPD „Dobrač“ na Brnci vabi ob 80-letnici na DRUŠTVENI PLES
ki bo v soboto, 7. junija 1986, ob 20.00 uri v kulturni dvorani na Brnci.
Čaka vas bogat srečolov: 1. CARTRANSHIT za dve osebi, 2. 1 par smuči, 3. hranilna vloga
Igrajo: „Fantje iz Podjune“
DOM V TINJAH
od petka, 30. 5., ob 18. uri, do nedelje, 1. 6., ob 12. uri
Tečaj:	MODELIRATI SVOJ
LASTNI OBRAZ
Igranje v pantomimi, igri in plesu
Vodi: Gernot Martin Kranner Soprireditelj: Kath. Bildungswerk
od sobote, 31. 5., ob 14.30 uri, do nedelje, -1. 6., ob 16.30 uri
PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Tečaj spremlja: rektor Jože Ko-peinig
v soboto, 31. 5., ob 20. uri
KONCERT NA KLAVIRJU Nastopa: Franz Vorraber
v torek, 3. 6.,
ROMARSKO POTOVANJE V MARIJINO CELJE IN SECKAU
ZA ŽUPNIJE: Kazaze, Sinča vas, Dobrla vas, Škocijan in Tinje
Duhovno vodstvo: g. Franc Sodja
Spremljevalka: s. Monika Vodiunik
v četrtek, 5. 6.
ROMARSKO POTOVANJE V PORTOROŽ (OGLED NOVE CERKVE) IN LIPICO
za župnijo Bilčovs
Vodi: g. dekan žpk. Poldej
Kassl, Bilčovs
od sobote, 14. 6., do nedelje,
15. 6.,
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE NA GRADIŠČANSKO Ogled pasijona v Šmarjeti
za župnije iz Ziljske doline Vodi: g. žpk. Stanko Trap Prijave čimprej na Dom v Tinjah 'ali župnijski urad Bistrica na Zilji
od petka, 20. 6., ob 19. uri do nedelje, 22. 6., ob 13. uri
SEMINAR: SPOLNOST KOT DIALOG MED ČLOVEŠKIMI ODNOSI
Vodita: univ. prof. dr. Kurt Loe-wit, Innsbruck
univ. prof. dr. Hans Rotter, Innsbruck
od nedelje, 13. 7., do sobote, 19. 7.,
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V BOLGARIJO
Detajliran spored lahko dobite v Domu v Tinjah!
RAZPIS
KATOLIŠKA MLADINA vabi na
TRADICIONALNI NOGOMETNI TURNIR ki bo 5. julija v Globasnici Moštva (fantovska in dekliška vseh farnih skupin) se lahko prijavijo pri Katoliški mladini, tel.: 0 42 22/51 10 55,
51 25 28 *25, 31 9 85 Prijavnina: šil. 300,—
S prijavnico so plačane za celotno moštvo vstopnice za KM-ples z Andrejem Šifrerjem. Zadnji rok prijave: 31. maj
Posojilnica Borovlje —
Vaš partner v vseh finančnih zadevah
V zadnjih dneh aprila se je I po težki in dolgi bolezni izteklo I življenje duhovniku Mihaelu Brunecu.
Nekaj dni navrh — 5. majni-ka pa je tiho odšla k svojemu Plačniku sestra Marija Elfrida Piopivnik.
Oba sta bistveno sooblikovala mladinsko vzgojo v naših slovenskih zavodih. ,
Mihael Brunec se je rodil 1. oktobra 1911 na Melincih v Sloveniji. Odločil se je za študij bogoslovja. Nekaj let je na Gregorijanumu v Rimu študiral Sveto pismo. Leta 1941 je prejel mašniško posvečenje. Kot profesor Svetega pisma je poučeval na salezijanski univerzi v Rimu, v Španiji in na Portugalskem.
Leta 1969 je prišel na Koroško in delal kot vzgojitelj v Mohorjevem dijaškem domu, kjer je vzgajal fante po Don Bosko-vem vzgledu. Zato se ga nekdanji gojenci z hvaležnostjo spominjajo.
Rad je pomagal tudi v raznih farah ob današnjem pomanjkanju duhovnikov. Posebnooče-tovsko je skrbel za „svojo“ fa-
ro na Bajtišah, katero je do svoje bolezni oskrboval.
Zdravje mu je vedno bolj pešalo, 28. aprila, pa je pri sestrah elizabetinkah v Bogu zaspal. Naj počiva v miru in se spočije pri Njemu, kateremu je vse življenje služil.
Mirno in tiho je v ponedeljek,
5. maja 1986, po dolgem trpljenju umrla v domu onemoglih v Pliberku bivša provincialna in hišna predstojnica šolskih sester, sestra M. Elfrida Piopivnik.
Pokojna sestra Elfrida izhaja iz številne in globokoverne družine, iz katere so si kar trije otroci izbrali duhovni poklic. Rodila se je 29. novembra 1907 v Žirovnici pri Škocijanu, kjer so njeni starši imeli v najemu mlin benediktinskega samostana iz Št. Pavla v Labotski dolini.
Mlada Barbka je slišala o šolskih sestrah verjetno že takrat, ko so stanovali v šentpa-
velskem mlinu. Tako je zvedela za šolske sestre v Št. Rupertu pri Velikovcu in odšla najprej k njim v gospodinjsko šolo, nato pa 15. avgusta 1929 vstopila v Mariboru kot novinka. Po opravljenem novicijatu so jo predstojniki poslali nazaj na Koroško.
Iz novicijata jo je pot najprej vodila v Št. Jakob v Rožu. Odtod je šla za tri leta v Bremstätten na Štajerskem.
V oktobru 1935 jo najdemo v benediktinskem samostanu v Št. Pavlu, kjer je ostala do novembra 1940.
Leta 1940 je prišla nazaj v Št. Jakob. S tisočimi drugimi koroškimi Slovenci so morale sestre vse zapustiti in z njimi deliti usodo pregnanstva. Pokojna sestra Elfrida je našla začasno bivališče pri dobrih ljudeh v Stallu (Mölltal), pozneje pa v Malti. Po končani vojni vihri je
takoj poprijela za delo v Št. Pavlu, leta 1951 pa v Št. Rupertu. To leto jo je vrhovno vodstvo, ki se je med vojno preselilo v Rim, imenovalo za delegatinjo vseh postojank šolskih sester na Koroškem. Pridružila pa se je še skrb po ustanovitvi lastne province, kar je s pomočjo prelata dr. Janka Hornböcka tudi dosegla.
Sporedno ob tej službi je požrtvovalno razdajala svoje moči m srce z delovanjem v zavodih v Št. Rupertu in Št. Jakobu ter v Mohorjevem domu in Heimlin-gerju v Celovcu.
Leta 1969 je za 6 let prevzela odgovorno službo predstojnice, ki jo je vršila z vso odgovornostjo. Po končani službeni dobi je postala predstojnica v domu za onemogle v Pliberku.
Leta 1981 je odložila pred-stojništvo na mlajše rame.
V januarju 1985 jo je zadela kap, tako so njene pridne roke omahnile v nemoč in njena beseda za vedno onemela, dokler ni končno dozorela v tisti lepi majski popoldan, ko je mirno brez smrtnega boja odhitela svoji večni sreči naproti. Naj se I v Bogu večno veseli!
V spomin duhovniku Brunecu in sestri Mariji Elfridi Piopivnik
Šport
Le točka proti zadnjemu — položaj kljub temu še ugoden
Le točko so Selani dosegli doma proti Vrbi, ki se pravtako bori proti izpadu. Ta točka pa je bila gotovo premalo v boju za obstoj, ker na drugi strani Šmihel zmaguje. Po škandalozni tekmi proti Rudi je KFV hudo kaznoval Selane. Ker so selski navijači baje napadli in ogrožali sodnika, morajo Selani odigrati tekmo proti Šmihelu v Borovljah ali pa v Železni Kapli.
DSG Obir Sele — Vraba 1:1 (0:0)
Sele: Silvert Užnik 3, J. Čertov 3, Jakopič 3, Ogris 2, Oraže 2, Gregorič 3, Kelih 2, Travnik 3, K. Hribernik 3, (46. Hobel 2), P. Čertov 3, (N. Hribernik 2), Olip 2,
Sele, 200 gledalcev Sodnik: Wieser (zelo dober)
Strelci: Travnik (59.), oz. Horvath (57.)
Proti Vrbi je za Selane pravzaprav štela samo zmaga, vsak je pričakoval, da se bo moštvo borilo do zadnjega. Presenetljivo temu ni bilo tako. Očitno so se nekateri igralci že spoprijaznili z izpadom, ker se niso zadostno trudili. Vrhu tega pa je trenerju Jakopiču v polčasu spodletela še velika taktična napaka, ko je izmenjal najboljša igralca P. Čertova in Hribernika. Selani tudi v drugem polčasu niso znali vzeti igre v roke, bili so celo 0:1 v zaostanku, ob koncu je zadostovalo le za skopo točko.
nt-šport
Dobrla vas — Velikovec 2:2 (1:2)
Dobrla vas: Novak 3, A. Sadjak 3, Pernek 2, Golautschnig 2, K. Kolleritsch 5, W. Kolleritsch 4, Leitsoni 3, (Mišic 71.), Prosen 2, (G. Roscher 3), E. Roscher 3, Šir-nik 2, Lesjak 4.
Prvič je igral v Velikovškem moštvu Heli Schubel, ki je igral dolga leta pri celovški Avstriji. Že v enajsti minuti je dal Schubel svoj prvi gol s pomočjo vratarja Novaka. Še vedno se Dobrolški funkcijonarji niso mogli zediniti, v vprašanju novega trenerja.
Biljard
Na koroškem posameznem prvenstvu so igrali tudi trije člani Slovenskega biljard kluba. Vinko Kušej je dosegel 6 zmag (18 točk), Marko Krištof 11 zmag (33 točk), Gusti Serajnik pa se je z 14 zmagami (42 točk) kvalificiral za finale najboljših dvajset.
Gospa Sveta — Bilčovs 3:3 (3:0)
Bilčovs: Schaunig 4, Krainer 4, Zablatnig 4, W. Kuess 4, J. Kuess 3, Schoffmann 3, Maierhofer 3, Partl 4, Stojilkovsky 4, Hafner 3, Ogris 4.
Gospa Sveta, 150 gledalcev Sodnik:
Strelci: Dorflinger, Sima, Steller, oz. Stofilkovssky (2), in Partl
Bilčovs je tokrat moral nastopiti brez petih standardnih igralcev, kajti vsi imajo mavec, nekateri bodo pa izpadli še dalj časa. Z rezultatom so Bil-čovščani zelo zadovoljni, kajti po prvem polčasu so bili že 0:3 v zaostanku in so kljub temu še izenačili.
Globasnica — Pogrče 0:0
Globasnica: Žmavc 3, Hutter 3, Fera 3, Schatz 4, Micheu 2, Dumpelnik 3, Vavfie 3, Dlopst 3, Wölbl 3, Galo 4, Thonboter 3.
Globasnica, 200 gledalcev Sodnik: Schatz (poprečen)
Tokrat je Globasnici onemogočil zmago vratar Wedenig iz Pogrč. Domačini so igrali dobro in dali dosti strelov na gol, toda vratarja ni bilo mogoče premagati.
Trener Djurič je prišel — in Šmihel je zmagal
Ko je Šmihelčanom tekla voda že do vratu so se funkcionarji končno le zbudili in zamenjali trenerja. Tokrat pa je moral poseči Erhard Kušej sam, pripeljal je trenerja iz Jugoslavije, bivšega igralca 1. lige Dušana Djuriča. Že na prvem treningu je pihal nov veter, igralci so prvič vadili pod novim trenerjem, ki je zelo optimističen: „Šmihel bo ostal v podligi“.
ASV — ASKÖ Šmihel 0:2 (0:1)
Šmihel: Verhnjak 4, Andrej 3, Šu-ler 4, Hutter 4, Wriesnig 3 (35. W. Berchtold 3), Blažej 4, H. Kräusler 4, W. Kräusler 4, Pajenk 3, H. Berchtold 4, Lopinsky 4,
Igrišče ASV, 100 gledalcev Sodnik: W. Mayer (dober)
Strelci: Lopinsky (35.) in H. Berchtold (65.)
Prvi uspeh trenerja so slavili Šmihelčani proti ASV. Presenetljivo je moštvo igralo agre-
sivno, vsak se je boril za vsakega — in ravno to je zahteval novi trener. Pri prvem zadetku so imeli Šmihelčani sicer nekoliko sreče, toda vodstvo je bilo zasluženo. V drugem polčasu domači ASV ni mogel spreobrniti igre, Herbertu Berchtoldu pa je uspel odločilni drugi gol za Šmihel. Po tej zmagi v Šmihelu seveda vsi upajo, kajti v zadnjih treh tekmah igrajo Šmihelčani kar dvakrat doma.
Trener Dušan Djurič je igral pred leti v 1. ligi pri Železničarju in Vojvodini. S svojo izkušenostjo je znal že prvič motivirati Šmihelča-ne, ki bodo verjetno z Djuričem le ušli izpadu.
Kdo bo izpadel iz podlige? Dobrla vas še v nevarnosti
ASV	DOBRLA VAS	ŠMIHEL	SELE	VRBA
St. Leonhard (G)	Ruda(G)	Borovlje (D)	Treibach (G)	KAC (D)
Borovlje (G)	Weitensfeld (D)	Sele (G)	Šmihel (D)	Wolfsberg (G)
Sele (D)	Vrba (G)	KAC (D)	ASV (G)	Dobrla vas (D)
D = doma; G = v gosteh
Šport
Zdaj tudi Waiter Schoppitsch k SAK?
Vrsta odličnih nogometašev se v zadnjem času poteguje za SAK
SAK : Irschen 1:0 (1:0)
SAK: Rauscher 4, Stern 5, Kreutz 3, Sadjak 4, F. Wieser 4, Polanšek 2, Jovičevič 3, Jagodič 3 (46. Gregorič 2), Ratajec 3, Pichorner 5, Ramšak 3 (72. Woschitz 0)
Igrišče Annabichl, 300 gledalcev
Sodnik: Latzin (dober) — spregledal pa je jasno roko v kazenskem prostoru Irschena Strelec: Pichorner (44.)
Z novincem Francijem Wieserjem in zopet z ozdravelim Ramšakom si je SAK proti Irschenu bolj ali manj zagotovil mesto za avstrijski pokal. S tem je SAK dosegel letošnji cilj, na moštvo čakata le še dve tekmi (WAC in doma Magdalen), kjer bi naj le uspelo doseči še to ali ono točko.
Tekma proti Irschenu je bila zaradi vročega sonca deloma dokaj počasna, le malo je bilo zanimivih akcij. Za razburjenje med gledalci je v prvem polčasu poskrbel zvezni sodnik Latzin, ko je spregledal jasno igro z roko igralca Irschena v kazenskem prostoru.
Čeprav tokrat ni igral Marjan Velik (četrti rumeni karton) je igral SAK tudi v napadu zelo podjetno in je imel v prvem polčasu nekaj lepih priložnosti. Še pred koncem prvega polčasa pa je najboljšemu napadalcu Pichornerju po podaji Polanska uspelo končno premagati nasprotnikovega vratarja. V drugem polčasu je SAK brez Jagodiča vedno bolj pešal, nasprotnik je bil več na žogi. Kljub temu pa Irschenu ni uspelo resno ogrožati zmago SAK, ki je z rutino odigral tekmo do konca.
Prvič v prvem moštvu je igral Franci Wieser in to dokaj uspešno, pohvale vreden pa je tudi Ramšak, ki se je po težki poškodbi zopet dobro znašel.
Koroška liga:
86/87 le več 1 legionar
V sezoni 1986/87 bo smel v koroški ligi igrati za eno moštvo le več 1 legionar. „KFV je sprejel ta sklep že januarja 1985 — in po vsej verjetnosti od tega ne bo več odstopila,“ tako sekretar KFV Norbert Jerolitsch. V podligi, 1. in 2. razredu pa bo prav tako v bodoče lahko igral 1 legionar.
V napadu pa se je kazal Mario Pichorner tudi tokrat od svoje najboljše strani.
Neki koroški časopis je pretekli ponedeljek pisal, da tudi Walter Schoppitsch od celovške Austrije hoče k SAK. Kot smo že poročali, se tudi bivši igralec reprezentance Ober-acher zanima za SAK, kar priča o veliki atraktiviteti slovenskega kluba.
Koroška liga:
1. Trg	22	17	3	2	66:22	37
2. Obervel.	24	14	6	4	47:26	34
3. Matrei	24	13	4	7	43:30	30
4. Mostič	23	13	4	6	31:27	30
5. SAK	24	10	7 7		36:28	27
6. Breže	24	9	8	7	28:24	26
7. Lienz	24	9	6	9	37:30	24
8. WAG	23	9	6	8	34:31	24
9. Pliberk	24	7	8	9	41:38	22
10. Šmohor 24		6	9 9		26:40	21
11. Irschen	23	6	4 13		27:49	16
12. ASK	24	3	9 12		20:37	15
13. Št. Vid	24	4	6 14		13:41	14
14. Magda.	23	3	4 16		31:57	10
Prvih sedem moštev je kvalificiranih za avstrijski pokal.
TEKME SAK:
v soboto, 31. 5. 86, ob 16.30 uri WOLFSBERG — SAK
ob 14.30 uri
WOLFSBERG 23 — SAK 23
TEKME SELANOV:
v soboto, 31. 5. 86, ob 17.30 uri TREIBACH — SELE
ob 15.30 uri
TREIBACH 23 — SELE 23
TEKME ŠMIHELA:
v nedeljo, 1. 6. 86, ob 17.30 uri ŠMIHEL — BOROVLJE
Klubski zdravnik dr. Igor Ogris pomaga Sternu na noge, strelec zlatega gola Mario Pichorner pa prigovarja prijatelju Petru. Levo Gregorič, Ratajec
in Wieser.
Predsednik Spittala Rudolf Rieder:
„Jagodič je med kandidati!“
„Če se trener Messner ne bo odločil še za eno leto, potem bomo izbrali med štirimi kandidati,“ je dejal predsednik Spittala Rieder v pogovoru z Našim tendikom. Med kandidati (Kreuzer, Mertl, Kries) je tudi Jagodič, ki je že tri leta treniral v Spittalu.
„SAK bi trenerju Jagodiču
ne zaviral pot v 1. ligo,“ tako eden od odbornikov SAK, ki ima na tihem tudi že nekaj kandidatov. Mdr. uspešni trener Jože Fera in mladi trener Martin Lesjak iz Dobrie vasi.
Dobri poznavalci položaja pa menijo, da bo tudi 86/87 ostalo pri SAK vse pri starem.
Tudi tokrat je igral Stern v obrambi suvereno in je s tem mnogo doprinesel k zmagi.
	
	
	
SAK:	
1. Franc Sadjak	99 točk
2. Peter Stern	97 točk
3. Albin Rauscher	86 točk
4. Zlatko Ratajec	85 točk
5. Miha Kreutz	84 točk
6. Marijan Velik	78 točk
7. Mario Pichorner	76 točk
8. Nuži Lampichler	68 točk
9. Justin Polanšek	66 točk
10. Ivan Ramšak	61 točk
Sele:	
1. Matjaž Jakopič	82 točk
2. Nanti Olip	74 točk
Zdravko Oraže	74 točk
4. Nanti Travnik	68 točk
5. Joža Čertov	63 točk
Silvo Užnik	63 točk
Šmihel:	
1. Kristijan Lopinsky	83 točk
2. Jože Šuler	77 točk
3. Helmut Kräusler	68 točk
4. Stanko Blažej	65 točk
5. Villi Hutter	64 točk
6. Franc Verhnjak	63 točk