UDK: 81
COPYRIGHT ©: MATEJA PETROVČIČ
Pregled načinov latinizacije kitajskega jezika in primerjava poglavitnih sistemov
Mateja PETROVČIČ*
Izvleček
Hanyu pinyin je dandanes mednarodno priznani latinični zapis kitajske pisave. Poleg njega se je v preteklosti zvrstilo še precej drugih načinov transkripcije kitajščine, ki so se ohranili v različnih publikacijah. Članek najprej poda kratek pregled sistemov Hanyu pinyin, Wade-Giles, Yale, Gwoyeu Romatzyh, MPS-II, Tongyong pinyin in Latinxua Sin Wenz. Sledi natančna preglednica z ustreznicami glavnih sistemov ter grafični prikaz uporabe omenjenih sistemov skozi zgodovino.
Ključne besede: Hanyu pinyin, Wade-Giles, Yale, Gwoyeu Romatzyh, MPS-II, Tongyong pinyin, Latinxua Sin Wenz
Abstract
Hanyu pinyin is the currently internationally accepted romanization system for Chinese, while other transcription systems have been used in the past and are still to be found in older publications. In the present paper, an overview of Hanyu pinyin, Wade-Giles, Yale, Gwoyeu Romatzyh, MPS-II, Tongyong pinyin and Latinxua Sin Wenz is followed by a comparison of the major systems, and a chronological depiction of their use through history.
Keywords: Hanyu pinyin, Wade-Giles, Yale, Gwoyeu Romatzyh, MPS-II, Tongyong pinyin, Latinxua Sin Wenz
* Dr. Mateja Petrovčič, asistentka na Oddelku za azijske in afriške študije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. E-mail: mateja.petrovcic@ff.uni-lj.si
1 Pregled posameznih sistemov
1.1	Hanyu pinyin
Hanyu pinyin (ali skrajšano pinyin) je uradna, mednarodno priznana latinična pisava kitajskega jezika.
Začetki pinyina segajo v leto 1954, ko je Ministrstvo za izobraževanje Ljudske republike Kitajske ustanovilo Odbor za reformacijo pisnega jezika. Ta je na podlagi različnih obstoječih sistemov v dveh letih izoblikoval hanyu pinyin. Vlada Ljudske republike Kitajske ga je uradno sprejela 11. februarja 1958, Mednarodna organizacija za standardizacijo ga je kot ISO 7098 potrdila leta 1982, od 1. januarja 2009 pa velja kot uradni latinični zapis kitajske pisave tudi na Tajvanu.
V originalu vključuje pinyin še štiri diakritična znamenja za tone, ki se v mednarodnem občevanju običajno opuščajo.
1.2	Wade-Giles
Sistem Wade-Giles je sredi 19. stoletja osnoval britanski učenjak Thomas Wade. Nekaj desetletij kasneje ga je nadgradil Herbert Allen Giles. Ta sistem je bil najbolj razširjen latinični zapis kitajske pisave v 20. stoletju, predvsem v angleško govorečem svetu. Večina pomembnih publikacij o Kitajski, ki so nastale v letih med 1912-1979, temelji na Wade-Gilesu.
Wade-Giles se je trdno oprijel tudi na Tajvanu, skupaj z nekaterimi drugimi sistemi. Začetek leta 2009 ga je vlada Tajvana uradno zamenjala za hanyu pinyin, v dejanski rabi pa bo preteklo še nekaj časa, preden bodo vsi napisi poenoteni in ga bo sprejelo tudi širše ljudstvo.
1.3	Yale
Sistem Yale je zasnoval sinolog George A. Kennedy leta 1943. Obsega latinični zapis štirih glavnih azijskih jezikov: mandarinske kitajščine, kantonščine, korejščine in japonščine. Yale nima trdnih jezikoslovnih temeljev, temveč se zanaša na to, da je mogoče marsikatero nejasnost razčistiti s pomočjo konteksta.
Ta latinični zapis kitajske pisave se je namreč prvotno uporabljal v vojne namene. Ameriškim vojakom je poskušal približati komuniciranje s kitajskimi zavezniki. Čeprav je v tistem času že obstajal sistem Wade-Giles, ki je bil v angleško govorečem svetu precej uveljavljen, je sistem Yale kitajske zloge zapisal na precej ameriški način, tako da se vojakom ni bilo treba naučiti nobenih dodatnih pravil, temveč so zapisane zloge prebrali kar 'po domače'.
Sistem Yale so uporabljale publikacije, tiskane na Zahodu, v letih med 1943 in 1979. Čeprav je pinyin obstajal že od leta 1958, ga Zahod sprva ni sprejel. S članstvom LR Kitajske v Združenih narodih leta 1971 je hanyu pinyin prevladal tudi v ameriškem svetu. Kljub temu se sistem Yale še dandanes pogosto uporablja za zapis kantonščine.
1.4 Gwoyeu Romatzyh
Gwoyeu Romatzyh so razvili kitajski jezikoslovci v letih 1925 in 1926, z Zhao Yuanrenom (Y. R. Chao) na čelu. Uporabljal se je v tedanjih učbenikih, slovarjih in drugih delih, natisnjenih v Hong Kongu in drugod po svetu v letih 1942 do 2000. Ta sistem je edini, ki mu je uspelo ohraniti informacije o tonih, ne da bi za to potrebovali diakritična znamenja ali številke.1
Kitajska je sistem Gwoyeu Romatzyh kot uradni latinični zapis svoje pisave sprejela leta 1928, a se v širših krogih nikoli ni trdno oprijel. Eden od razlogov je tudi njegova kompleksnost, saj obsega štirikrat več zlogov kot ostali sistemi. Kljub temu je vendarle pustil svoj pečat, saj so se kasnejši sistemi, vključno s hanyu pinyinom, zgledovali po njegovih zakonitostih. Ime province Shânxï se tudi v sistemu hanyu pinyin zapisuje kot Shaanxi, da jo je moč razlikovati od province Shânxï, ki ima brez tonov obliko Shanxi.
Gwoyeu Romatzyh je na kitajskem prenehal veljati leta 1958, ko ga je nasledil hanyu pinyin. Na Tajvanu je bil v veljavi še do leta 1986, ko ga je zamenjal sistem MPS II.
1 V preglednici na koncu prispevka obsega sistem Gwoyeu Romatzyh štiri stolpce, od katerih predstavlja prvi stolpec zlog v prvem tonu, drugi stolpec zlog v drugem tonu, tretji stolpec zlog v tretjem tonu in zadnji stolpec zlog v četrtem tonu.
1.5 Ostali sistemi zapisovanja kitajskega jezika
Na Tajvanu se je v zadnjem stoletju zvrstilo več sistemov za zapis kitajskega jezika. Mnogi od njih so bili poenostavljene različice sistema Wade-Giles, vendar se nobeden ni resnično oprijel. Obenem se Tajvan predvsem iz političnih vzrokov ni odločil za prevzem hanyu pinyina, temveč je zagovarjal svoje rešitve. V nadaljevanju jih je nekaj predstavljenih.
MPS-II (ali Mandarin Phonetic Symbols 2) je veljal za uradni latinični zapis kitajskega jezika na Tajvanu od januarja 1986 dalje. Uporabljal se je predvsem za zapisovanje zemljepisnih imen, najdemo pa ga izključno v publikacijah, ki so bile natisnjene na Tajvanu. Kasneje ga je zamenjal tongyong pinyin.
Tongyong pinyin je osnoval Yu Boquan leta 1998. Poskušal je ohraniti zakonitosti hanyu pinyina in istočasno izboljšati zapis za zloge, ki so tujcem povzročali največ težav pri izgovaijavi. Sem sta sodili črki q in x. Od hanyu pinyina se torej razlikuje le v nekaj podrobnostih, kot uradni latinični zapis kitajske pisave na Tajvanu pa je veljal v letih med 2002-2008.
Nova vlada je tongyong pinyin 16. 9. 2008 zamenjala s hanyu pinyinom, ki je od 1. 1. 2009 dalje tudi na Tajvanu uradni latinični zapis kitajske pisave. Pri tem imajo posamezniki še vedno proste roke, po katerem sistemu bodo zapisovali svoja osebna imena - po Wade-Gilesu, tongyong pinyinu ali hanyu pinyinu.
Latinxua Sin Wenz je manj poznani sistem za zapis kitajske pisave. Že v letih 1928-1931 ga je osnoval Sovjetski znanstveno-raziskovalni inštitut, da bi povečal pismenost kitajskih priseljencev. Osnovni namen tega sistema je bil poenostaviti kitajsko pisavo in sčasoma izpodriniti pismenke.
Ta sistem je našel svoje privržence med številnimi kitajskimi intelektualci, kamor sodita tudi Guo Moruo in Lu Xun. Novembra 1949 so sistem Sin Wenz sprejele tudi kitajske železnice za namene telekomunikacij. Kasneje so ta sistem na Kitajskem iz političnih vzgibov opustili.
2 Preglednica zlogov po najpogosteje rabljenih sistemih in njihova izgovarjava
Spodnja preglednica v celoti podaja ustreznice med sistemi Hanyu pinyin (HY pinyin), Wade-Giles, Yale, Tongyong pinyin (TY pinyin) in Gwoyeu Romatzyh.
V zadnjem stolpcu je podana tudi izgovarjava v zapisu IPA.2
Poglavitni namen te preglednice je podati natančne ustreznice med posameznimi sistemi, saj so publikacije, ki so izšle v različnih obdobjih na različnih koncih sveta, uporabljale različne sisteme za zapis besed kitajskega jezika.
Osvežimo si še enkrat spomin, kdaj in kje je prevladoval posamezni latinični zapis kitajskega jezika:
-	Hanyu pinyin: LR Kitajska (1958-zdaj); svet (1980'-zdaj); Tajvan (2009-zdaj),
-	Wade-Giles: publikacije v angleškem jeziku (1912-1979), Tajvan (vse do danes),
-	Yale: ZDA (1943-1979),
-	MPS-II: Tajvan (1986-2002),
-	Tongyong pinyin: Tajvan (2002-2008),
-	Gwoyeu Romatzyh: predvsem Kitajska (1942-1958) in Hong Kong, pa tudi drugi deli sveta (1942-2000), Tajvan (do 1986),
-	Latinxua Sin Wenz: Kitaj ska (1931-1949), Sovj etska zveza (1931-?).
Če vemo, kdaj in kje je publikacija izšla, lahko dokaj hitro ugotovimo, katere zloge v hanyu pinyinu predstavlja zapisano ime.
HY pinyin	Wade-Giles	Yale	TY pinyin	Gwoyeu Romatzyh				IPA
a	a	a	a	a	ar	aa	ah	[a]
ai	ai	ai	ai	ai	air	ae	ay	[ai]
2 Izpuščeni so le zlogi, ki predstavljajo medmete, saj za latinični zapis kitajskih občih besed in lastnih imen niso bistvenega pomena.
HY pinyin	Wade-Giles	Yale	TY pinyin	Gwoyeu Romatzyh				IPA
an	an	an	an	an	am	aan	aim	[an]
ang	ang	ang	ang	ang	arng	aang	anq	[ao]
ao	ao	au	ao	au	aur	ao	aw	[au]
ba	pa	ba	ba	ba	bar	baa	bah	[pa]
bai	pai	bai	bai	bai	bair	bae	bay	[pai]
ban	pan	ban	ban	ban	barn	baan	bann	[pan]
bang	pang	bang	bang	bang	barng	baang	banq	[pao]
bao	pao	bau	bao	bau	baur	bao	baw	[pau]
bei	pei	bei	bei	bei	beir	beei	bey	[pei]
ben	pen	ben	ben	ben	bern	been	benn	[pan]
beng	peng	beng	beng	beng	berng	beeng	benq	[p^o]
bi	pi	bi	bi	bi	byi	bii	bih	[pi]
bian	pien	byan	bian	bian	byan	bean	biaim	[pien]
biao	piao	byau	biao	biau	byau	beau	biaw	[piau]
bie	pieh	bye	bie	bie	bye	biee	bieh	[pie]
bin	pin	bin	bin	bin	byn	biin	binn	[pin]
bing	ping	bing	bing	bing	byng	biing	binq	[pio]
bo	p°	bwo	bo	bo	bor	boo	boh	[pa]
bu	pu	bu	bu	bu	bwu	buu	buli	[pu]
ca	ts'a	tsa	ca	tsa	tsar	tsaa	tsah	[tsha]
cai	ts'ai	tsai	cai	tsai	tsair	tsae	tsay	[tshai]
can	ts'an	tsan	can	tsan	tsarn	tsaan	tsann	[tshan]
cang	ts'ang	tsang	cang	tsang	tsarng	tsaang	tsanq	[tshao]
cao	ts'ao	tsau	cao	tsau	tsaur	tsao	tsaw	[tshau]
ce	ts'e	tse	ce	tse	tser	tsee	tseh	[ts*V]
cen	ts'en	tsen	cen	tsen	tsern	tseen	tsenn	[tshan]
ceng	ts'eng	tseng	ceng	tseng	tserng	tseeng	tsenq	[tsh*o]
cha	cha	cha	cha	cha	char	cliaa	cliah	[t§ha]
chai	chai	chai	chai	chai	chair	cliae	cliay	[t§hai]
chan	chan	chan	chan	chan	cliam	chaan	cliann	[t§han]
chang	chang	chang	chang	chang	charng	cliaang	clianq	[t§hao]
HY pinyin	Wade-Giles	Yale	TY pinyin	Gwoyeu Romatzyh				IPA
chao	chao	chau	chao	chau	chaur	chao	ciiaw	[t^au]
che	che	che	che	che	cher	chee	cheh	[tA]
chen	chen	chen	chen	chen	chern	cheen	chenn	[t^an]
cheng	cheng	cheng	cheng	cheng	cherng	cheeng	chenq	[tAn]
chi	chih	chr	chih	chy	chyr	chyy	chyh	
chong	chung	chung	chong	chong	chorng	choong	chonq	[t^un]
chou	chou	chou	chou	chou	chour	choou	chow	[tAu]
chu	chu	chu	chu	chu	chwu	chuu	chuii	[t^u]
chua	chua	chwa	chua	chua	chuar	chuaa	chuah	[t^ua]
chuai	chuai	chwai	chuai	chuai	chwai	choai	chuay	[t^uai]
chuan	chuan	chwan	chuan	chuan	chwan	choan	chuann	[t^uan]
chuang	chuang	chwang	chuang	chuang	chwang	choang	chuanq	[t§hen]
chui	chui	chwei	chuei	chuei	chwei	choei	chuey	[fehuei]
chun	chun	chwen	chun	chuen	chwen	choen	chuenn	[t^uan]
chuo	cho	chwo	chuo	chuo	chwo	chuoo	chuoh	[t§hu3]
ci	tzu	tsz	cih	tsy	tsyr	tsyy	tsyh	[tsh+]
cong	ts'ung	tsung	cong	tsong	tsorng	tsoong	tsonq	[tshun]
cou	ts'ou	tsou	cou	tsou	tsour	tsoou	tsow	[tS*Vu]
cu	ts'u	tsu	cu	tsu	tswu	tsuu	tsuii	[tshu]
cuan	ts'uan	tswan	cuan	tsuan	tswan	tsoan	tsuann	[tshuan]
cui	ts'ui	tswei	cuei	tsuei	tswei	tsoei	tsuey	[tshuei]
cun	tsun	tswen	cun	tsuen	tswen	tsoen	tsuenn	[tshuan]
cuo	ts'o	tswo	cuo	tsuo	tswo	tsuoo	tsuoh	[tshuD]
da	ta	da	da	da	dar	daa	dah	[ta]
dai	tai	dai	dai	dai	dair	dae	day	[tai]
dan	tan	dan	dan	dan	darn	daan	dann	[tan]
dang	tang	dang	dang	dang	darng	daang	danq	[tan]
dao	tao	dau	dao	dau	daur	dao	daw	[tau]
de	te	de	de	de	der	dee	deh	[t*]
dei	tei	dei	dei	dei	deir	deei	dey	[tei]
den	ten	den	den	den	dern	deen	denn	[tan]
deng	teng	deng	deng	deng	derng	deeng	denq	[t*n]
di	ti	di	di	di	dyi	dii	dih	[ti]
HY pinyin	Wade-Giles	Yale	TY pinyin	Gwoyeu Romatzyh				IPA
dian	tien	dyan	dian	dian	dyan	dean	diann	[tien]
diao	tiao	dyau	diao	diau	dyau	deau	diaw	[tiau]
die	tieh	dye	die	die	dye	diee	dieh	[tie]
ding	ting	ding	ding	ding	dyng	diing	dinq	[tin]
diu	tiu	dyou	diou	diou	dyou	deou	diow	[tiou]
dong	tung	dung	dong	dong	dorng	doong	donq	[tun]
dou	tou	dou	dou	dou	dour	doou	dow	[t*u]
du	tu	du	du	du	dwu	duu	dull	[tu]
duan	tuan	dwan	duan	duan	dwan	doan	duann	[tuan]
dui	tui	dwei	duei	duei	dwei	doei	duey	[tuei]
dun	tun	dwen	dun	duen	dwen	doen	duenn	[tuan]
duo	to	dwo	duo	duo	dwo	duoo	duoh	[tU3]
e	e	e	e	e	er	ee	eh	[*]
ei	ei	ei	ei	ei	eir	eei	ey	[ei]
en	en	en	en	en	ern	een	enn	[an]
er	erh	er	er	el	erl	eel	ell	[a»]
fa	fa	fa	fa	fa	far	faa	fah	[fa]
fan	fan	fan	fan	fan	farn	faan	fann	[fan]
fang	fang	fang	fang	fang	farng	faang	fanq	[fan]
fei	fei	fei	fei	fei	feir	feei	fey	[fei]
fen	fen	fen	fen	fen	fern	feen	fenn	[fan]
feng	feng	feng	fong	feng	ferng	feeng	fenq	[fan]
fo	fo	fwo	fo	fo	for	foo	foh	f]
fou	fou	fou	fou	fou	four	foou	fow	[f*u]
fu	fu	fu	fu	fu	fwu	fuu	full	[fu]
ga	ka	ga	ga	ga	gar	gaa	gah	[ka]
gai	kai	gai	gai	gai	gair	gae	gay	[kai]
gan	kan	gan	gan	gan	garn	gaan	gann	[kan]
gang	kang	gang	gang	gang	garng	gaang	ganq	[kan]
gao	kao	gau	gao	gau	gaur	gao	gaw	[kau]
ge	ko	ge	ge	ge	ger	gee	geh	[k*]
gei	kei	gei	gei	gei	geir	geei	gey	[kei]
gen	ken	gen	gen	gen	gern	geen	genn	[kan]
HY pinyin	Wade-Giles	Yale	TY pinyin	Gwoyeu Romatzyh				IPA
geng	keng	geng	geng	geng	gerng	geeng	genq	[k*n]
gong	kung	gung	gong	gong	gorng	goong	gonq	[kun]
gou	kou	gou	gou	gou	gour	goou	gow	[k*u]
gu	ku	gu	gu	gu	gwu	guu	guh	[ku]
gua	kua	gwa	gua	gua	gwa	goa	guah	[kua]
guai	kuai	gwai	guai	guai	gwai	goai	guay	[kuai]
guan	kuan	gwan	guan	guan	gwan	goan	guann	[kuan]
guang	kuang	gwang	guang	guang	gwang	goang	guanq	[ken]
gui	kuei	gwei	guei	guei	gwei	goei	guey	[kuei]
gun	kun	gwun	gun	guen	gwen	goen	guenn	[kuan]
guo	kuo	gwo	guo	guo	gwo	guoo	guoh	[kuD]
ha	ha	ha	ha	lia	har	liaa	hah	[xa]
hai	hai	hai	hai	hai	hair	liae	hay	[xai]
han	han	han	han	han	liarn	liaan	liann	[xan]
hang	hang	hang	hang	hang	liarng	liaang	lianq	[xan]
hao	hao	hau	hao	hau	liaur	liao	liaw	[xau]
he	ho	he	he	he	her	hee	heh	[x*]
hei	hei	hei	hei	hei	heir	heei	hey	[xei]
hen	hen	hen	hen	hen	hern	heen	henn	[xan]
heng	heng	heng	heng	heng	herng	heeng	henq	[x*n]
hong	hung	hung	hong	hong	horng	hoong	honq	[xun]
hou	hou	hou	hou	hou	hour	hoou	how	[x*u]
hu	hu	hu	hu	hu	hwu	huu	hull	[xu]
hua	hua	hwa	hua	hua	hwa	hoa	huah	[xua]
huai	huai	hwai	huai	huai	hwai	hoai	huay	[xuai]
huan	huan	hwan	huan	huan	hwan	hoan	huann	[xuan]
huang	huang	hwang	huang	huang	hwang	hoang	huanq	[xen]
hui	hui	hwei	huei	huei	hwei	hoei	huey	[xuei]
hun	hun	hwen	hun	huen	hwen	hoen	huenn	[xuan]
huo	huo	hwo	huo	huo	hwo	huoo	huoh	[xud]
ji	chi	ji	ji	ji	jyi	jii	jih	[tel]
jia	chia	JYa	jia	jia	jya	jea	jiah	[teia]
jian	chien	jyan	jian	jian	jyan	jean	jiann	[teien]
HY pinyin	Wade-Giles	Yale	TY pinyin	Gwoyeu Romatzyh				IPA
jiang	chiang	jyang	jiang	jiang	jyang	jeang	jianq	[teian]
jiao	chiao	jyau	jiao	jiau	jyau	jeau	jiaw	[teiau]
jie	chieh	jye	jie	jie	jye	jiee	jieh	[tcie]
jin	chin	jin	jin	jin	jyn	jiin	jinn	[tein]
jing	ching	jing	jing	jing	jyng	jiing	jinq	[tern]
jiong	chiung	jyung	jy°ng	jiong	jy°ng	jeong	jionq	[teyun]
jiu	chiu	jyou	jiou	jiou	jyou	jeou	jiow	[teiou]
ju	chu	jyu	jyu	jiu	jyu	jeu	jiuh	[tey]
juan	chuan	jywan	jyuan	jiuan	jyuan	jeuan	jiuann	[teyen]
jue	chueh	jywe	jyue	jiue	jyue	jeue	jiueh	[teye]
jun	chun	jyun	jyun	jiun	jym	jeun	jiunn	[teyn]
ka	k'a	ka	ka	ka	kar	kaa	kah	[kha]
kai	kai	kai	kai	kai	kair	kae	kay	[khai]
kan	kan	kan	kan	kan	karn	kaan	kann	[khan]
kang	kang	kang	kang	kang	karng	kaang	kanq	[khan]
kao	kao	kau	kao	kau	kaur	kao	kaw	[khau]
ke	ko	ke	ke	ke	ker	kee	keh	[k*V]
ken	ken	ken	ken	ken	kern	keen	kenn	[kh3n]
keng	keng	keng	keng	keng	kerng	keeng	kenq	[k^n]
kong	kung	kung	kong	kong	korng	koong	konq	[khun]
kou	kou	kou	kou	kou	kour	koou	kow	[k*Vu]
ku	ku	ku	ku	ku	kwu	kuu	kuli	[khu]
kua	kua	kwa	kua	kua	kwa	koa	kuah	[khua]
kuai	kuai	kwai	kuai	kuai	kwai	koai	kuay	[khuai]
kuan	kuan	kwan	kuan	kuan	kwan	koan	kuann	[khuan]
kuang	kuang	kwang	kuang	kuang	kwang	koang	kuanq	[kh£n]
kui	kuei	kwei	kuei	kuei	kwei	koei	kuey	[khuei]
kun	kun	kwen	kun	kuen	kwen	koen	kuenn	[khuan]
kuo	kuo	kwo	kuo	kuo	kwo	kuoo	kuoh	[khuD]
la	la	la	la	Ilia	la	laa	lah	[la]
lai	lai	lai	lai	lliai	lai	lae	lay	[lai]
lan	lan	lan	lan	lhan	lan	laan	lann	[lan]
lang	lang	lang	lang	lhang	lang	laang	lanq	[lan]
HY pinyin	Wade-Giles	Yale	TY pinyin	Gwoyeu Romatzyh				IPA
lao	lao	lau	lao	lhau	lau	lao	law	[lau]
le	le	le	le	lhe	le	lee	leh	[l*]
lei	lei	lei	lei	lhei	lei	leei	ley	[leí]
leng	leng	leng	leng	lheng	leng	leeng	lenq	[l*n]
li	li	li	li	M	li	Hi	lih	[li]
lia	lia	lya	lia	Ma	lia	lea	liah	[lia]
lian	lien	lyan	lian	lhian	lian	lean	liann	[lien]
liang	liang	lyang	liang	lhiang	liang	leang	lianq	[lían]
liao	liao	lyau	liao	lhiau	liau	leau	liaw	[liau]
lie	lieh	lye	lie	Me	lie	liee	lieh	[lie]
lin	lin	lin	lin	Mn	lin	liin	linn	[lín]
ling	ling	ling	ling	lhing	ling	liing	linq	[lín]
liu	liu	lyou	liou	lhiou	liou	leou	liow	[liou]
lo	lo	lo	lo	lo	lor	loo	loh	[b]
long	lung	lung	long	lhong	long	loong	lonq	[lun]
lou	lou	lou	lou	lhou	lou	loou	low	[l*u]
lu	lu	lu	lu	lhu	lu	luu	lull	[lu]
lü	lü	lyu	lyu	Mu	liu	leu	liuli	[ly]
luan	luan	lwan	luan	lhuan	luan	loan	luann	[luan]
lüe	lüeh	lywe	lyue	lhiue	liue	leue	liueh	[lye]
lun	lun	lwun	lun	lhuen	luen	loen	luenn	[luan]
lün	lün	lyun	lyun	lhiun	liun	leun	liunn	[lyn]
luo	lo	lwo	luo	lhuo	luo	luoo	luoh	[M
ma	ma	ma	ma	mha	ma	maa	mah	[ma]
mai	mai	mai	mai	mhai	mai	mae	may	[maí]
man	man	man	man	mhan	man	maan	mann	[man]
mang	mang	mang	mang	mhang	mang	maang	manq	[man]
mao	mao	mau	mao	mhau	mau	mao	maw	[mau]
me	me	me	me	me	mer	mee	meh	[m*]
mei	mei	mei	mei	mhei	mei	meei	mey	[meí]
men	men	men	men	mhen	men	meen	menn	[man]
meng	meng	meng	meng	mheng	meng	meeng	menq	[m*n]
mi	mi	mi	mi	mhi	mi	mii	mih	[mi]
HY pinyin	Wade-Giles	Yale	TY pinyin	Gwoyeu Romatzyh				IPA
mian	mien	myan	mian	mhian	mian	mean	miann	[mien]
miao	miao	myau	miao	mhiau	miau	meau	miaw	[miau]
mie	mieh	mye	mie	mhie	mie	miee	mieh	[mie]
min	min	min	min	mhin	min	miin	minn	[min]
ming	ming	ming	ming	mhing	ming	miing	minq	[min]
miu	miu	myou	miou	mhiou	miou	meou	miow	[miou]
mo	mo	mwo	mo	mho	mo	moo	moh	[mD]
mou	mou	mou	mou	mhou	mou	moou	mow	[m*u]
mu	mu	mu	mu	mhu	mu	muu	muli	[mu]
na	na	na	na	nha	na	naa	nah	[na]
nai	nai	nai	nai	nhai	nai	nae	nay	[nai]
nan	nan	nan	nan	nhan	nan	naan	nann	[nan]
nang	nang	nang	nang	nhang	nang	naang	nanq	[nan]
nao	nao	nau	nao	nhau	nau	nao	naw	[nau]
ne	ne	ne	ne	nhe	ne	nee	neh	[n*]
nei	nei	nei	nei	nhei	nei	neei	ney	[nei]
nen	nen	nen	nen	nhen	nen	neen	nenn	[nan]
neng	neng	neng	neng	nheng	neng	neeng	nenq	[n*n]
ni	ni	ni	ni	nhi	ni	nii	nih	[ni]
nian	men	nyan	nian	nhian	nian	nean	niann	[nien]
niang	niang	nyang	niang	nhiang	niang	neang	nianq	[nian]
niao	niao	nyau	niao	nhiau	niau	neau	niaw	[niau]
nie	nieh	nye	nie	nhie	nie	niee	nieh	[nie]
nin	nin	nin	nin	nhin	nin	niin	ninn	[nin]
ning	ning	ning	ning	nhing	ning	niing	ninq	[nin]
niu	niu	nyou	niou	nhiou	niou	neou	niow	[niou]
nong	nung	nung	nong	nhong	nong	noong	nonq	[nun]
nou	nou	nou	nou	nhou	nou	noou	now	[n*u]
nu	nu	nu	nu	nhu	nu	nuu	null	[nu]
nu	nu	nyu	nyu	nhiu	niu	neu	niuli	[ny]
nuan	nuan	nwan	nuan	nhuan	nuan	noan	nuann	[nuan]
nue	nueh	nywe	nyue	nhiue	niue	neue	niueh	[nye]
nun	nun	nwen	nun	nhuen	nuen	noen	nuenn	[nun]
HY pinyin	Wade-Giles	Yale	TY pinyin	Gwoyeu Romatzyh				IPA
nuo	no	nwo	nuo	nhuo	nuo	nuoo	nuoh	[nuD]
ou	ou	ou	ou	ou	our	oou	ow	[*u]
Pa	Pa	pa	pa	pa	par	paa	pah	[p"a]
pai	pai	pai	pai	pai	pair	pae	pay	[phai]
pan	pan	pan	pan	pan	parn	paan	pann	[phan]
pang	pang	pang	pang	pang	parng	paang	panq	[ph«n]
pao	pao	pau	pao	pau	pam-	pao	paw	[phflu]
pei	p'ei	pei	pei	pei	per	peei	pey	[phei]
pen	pen	pen	pen	pen	pern	peen	penn	[phan]
peng	peng	peng	peng	peng	perng	peeng	penq	[ph^n]
pi	p^	pi	pi	pi	pyi	pii	pih	[phi]
pian	pien	pyan	pian	pian	pyan	pean	piann	[phisn]
piao	piao	pyau	piao	piau	pyau	peau	piaw	[phiau]
pie	pieh	pye	pie	pie	pye	piee	pieh	[phie]
pin	pin	pin	pin	pin	pyn	piin	pinn	[phin]
ping	ping	ping	ping	ping	pyng	piing	pinq	[phin]
p°	Po	pwo	p°	po	por	poo	poll	[phD]
pou	pou	pou	pou	pou	pour	poou	pow	[ph^u]
pu	pu	pu	pu	pu	pwu	puu	pull	[phu]
qi	chi	chi	ci	chi	chyi	ciiii	cliih	[tchi]
qia	chia	chya	cia	chia	chya	chea	cliiah	[tphia]
qian	chien	chyan	cian	chian	chyan	chean	cliiann	[tphien]
qiang	chiang	chyang	ciang	chiang	chyang	cheang	cliianq	[tphian]
qiao	chiao	chyau	ciao	chiau	chyau	cheau	cliiaw	[tphiau]
qie	chieh	chye	cie	chie	chye	ciiiee	cliieh	[tphie]
qin	chin	chin	cin	chin	chyn	ciiiin	cliinn	[tphin]
qing	ching	ching	cing	ching	chyng	ciiiing	cliinq	[tphin]
qiong	chiung	chyung	cyong	chiong	chyong	cheong	cliionq	[t^hyun]
qiu	chiu	chyou	ciou	chiou	chyou	cheou	cliiow	[tphiou]
qu	chu	chyu	cyu	chiu	chyu	cheu	cliiuli	[t^hy]
quan	chuan	chywan	cyuan	chiuan	chyuan	cheuan	cliiuann	[t^hygn]
que	chueh	chywe	cyue	chiue	chyue	cheue	cliiueh	[tfchyg]
qun	chun	chyun	cyun	chiun	chyun	cheun	cliiunn	[t^hyn]
HY pinyin	Wade-Giles	Yale	TY pinyin	Gwoyeu Romatzyh				IPA
ran	jan	ran	ran	rhan	ran	raan	rann	fcan]
rang	jang	rang	rang	rhang	rang	raang	ranq	ten]
rao	jao	rau	rao	rhau	rau	rao	raw	teu]
re	je	re	re	rhe	re	ree	reh	te]
ren	jen	ren	ren	rhen	ren	reen	renn	fen]
reng	jeng	reng	reng	rheng	reng	reeng	renq	ten]
ri	jih	r	rih	rhy	ry	ryy	ryh	te]
rong	jung	rung	rong	rhong	rong	roong	ronq	ten]
rou	jou	rou	rou	rhou	rou	roou	row	teu]
ru	ju	ru	ru	rhu	ru	ruu	ruh	te]
ruan	juan	rwan	ruan	rhuan	ruan	roan	ruann	tean]
rui	jui	rwei	ruei	rhuei	ruei	roei	ruey	fcuei]
run	jun	rwun	run	rhuen	ruen	roen	ruenn	fcuan]
ruo	jo	rwo	ruo	rhuo	ruo	ruoo	ruoh	fcUD]
sa	sa	sa	sa	sa	sar	saa	sah	[sa]
sai	sai	sai	sai	sai	sair	sae	say	[sai]
san	san	san	san	san	sarn	saan	sann	[san]
sang	sang	sang	sang	sang	sarng	saang	sanq	[san]
sao	sao	sau	sao	sau	saur	sao	saw	[sau]
se	se	se	se	se	ser	see	seh	[s*]
sen	sen	sen	sen	sen	sern	seen	senn	[san]
seng	seng	seng	seng	seng	serng	seeng	senq	[s*n]
sha	sha	sha	sha	sha	sliar	sliaa	sliah	[ga]
shai	shai	shai	shai	shai	shair	sliae	sliay	[gai]
shan	shan	shan	shan	shan	sharn	sliaan	sliann	[gan]
shang	shang	shang	shang	shang	sliarng	sliaang	slianq	[gan]
shao	shao	shau	shao	shau	shaur	shao	sliaw	[gau]
she	she	she	she	she	sher	shee	sheh	[g*]
shei	shei	shei	shei	shei	sheir	sheei	shey	[gei]
shen	shen	shen	shen	shen	shern	sheen	shenn	[gan]
sheng	sheng	sheng	sheng	sheng	sherng	sheeng	shenq	[g*n]
shi	shih	shr	shih	shy	shyr	shyy	shyh	[g*]
shou	shou	shou	shou	shou	shour	shoou	show	[g*u]
HY pinyin	Wade-Giles	Yale	TY pinyin	Gwoyeu Romatzyh				IPA
shu	shu	shu	shu	shu	shwu	shuu	shuli	[gu]
shua	shua	shwa	shua	shua	shwa	shoa	shuah	[gua]
shuai	shuai	shwai	shuai	shuai	shwai	shoai	shuay	[guai]
shuan	shuan	shwan	shuan	shuan	shwan	shoan	shuann	[guan]
shuang	shuang	shwang	shuang	shuang	shwang	shoang	shuanq	[gen]
shui	shui	shwei	shuei	shuei	shwei	shoei	shuey	[guei]
shun	shun	shwun	shun	shuen	shwen	shoen	shuenn	[guan]
shuo	shuo	shwo	shuo	shuo	shwo	shuoo	shuoh	[¿UD]
si	ssu	sz	sih	sy	syr	syy	syh	[s+]
song	sung	sung	song	song	sorng	soong	sonq	[sun]
sou	sou	sou	sou	sou	sour	soou	sow	[syu]
su	su	su	su	su	swu	suu	suli	[su]
suan	suan	swan	suan	suan	swan	soan	suann	[suan]
sui	sui	swei	suei	suei	swei	soei	suey	[suei]
sun	sun	swen	sun	suen	swen	soen	suenn	[suan]
suo	so	swo	suo	suo	swo	suoo	suoh	[suD]
ta	fa	ta	ta	ta	tar	taa	tah	[tha]
tai	fai	tai	tai	tai	tair	tae	tay	[thai]
tan	fan	tan	tan	tan	tarn	taan	tann	[than]
tang	fang	tang	tang	tang	tarng	taang	tanq	[than]
tao	fao	tau	tao	tau	taur	tao	taw	[thau]
te	fe	te	te	te	ter	tee	teh	[thy]
teng	feng	teng	teng	teng	terng	teeng	tenq	[th»nl
ti	fi	ti	ti	ti	tyi	tii	tih	[thi]
tian	fien	tyan	tian	tian	tyan	tean	tiann	[t^en]
tiao	fiao	tyau	tiao	tiau	tyau	teau	tiaw	[thiau]
tie	fieh	tye	tie	tie	tye	tiee	tieh	[thie]
ting	ting	ting	ting	ting	tyng	tiing	tinq	[thin]
tong	fung	tung	tong	tong	torng	toong	tonq	[thun]
tou	tou	tou	tou	tou	tour	toou	tow	[thyu]
tu	tu	tu	tu	tu	twu	tuu	tuh	[thu]
tuan	tuan	twan	tuan	tuan	twan	toan	tuann	[thuan]
tui	tui	twei	tuei	tuei	twei	toei	tuey	[thuei]
HY pinyin	Wade-Giles	Yale	TY pinyin	Gwoyeu Romatzyh				IPA
tun	tun	twen	tun	tuen	twen	toen	tuenn	[thuan]
tuo	to	two	tuo	tuo	two	tuoo	tuoh	[thUD]
wa	wa	wa	wa	ua	wa	waa	wah	[ua]
wai	wai	wai	wai	uai	wai	woai	way	[uai]
wan	wan	wan	wan	uan	wan	woan	wann	[uan]
wang	wang	wang	wang	uang	wang	woang	wanq	[en]
wei	wei	wei	wei	uei	wei	woei	wey	[uei]
wen	wen	wen	wun	uen	wen	woen	wenn	[uan]
weng	weng	weng	wong	ueng	weng	woeng	wenq	[un]
wo	wo	wo	wo	uo	wo	woo	woh	[ua]
wu	wu	wu	wu	u	wu	wuu	wuli	[u]
xi	hsi	syi	si	shi	shyi	sliii	sliih	[ei]
xia	hsia	sya	sia	shia	shya	shea	sliiah	[eia]
xian	hsien	syan	sian	shian	shy an	shean	sliiann	[eien]
xiang	hsiang	syang	siang	shiang	shyang	sheang	sliianq	[eian]
xiao	hsiao	syau	siao	shiau	shyau	sheau	sliiaw	[eiau]
xie	hsieh	sye	sie	shie	shye	sliiee	sliieh	[eie]
xin	hsin	syin	sin	shin	shyn	sliiin	sliinn	[ein]
xing	hsing	sying	sing	shing	shyng	shiing	sliinq	[ein]
xiong	hsiung	syung	syong	shiong	shyong	sheong	sliionq	[eyun]
xiu	hsiu	syou	siou	shiou	shyou	sheou	sliiow	[eiou]
xu	hsu	syu	syu	shiu	shyu	sheu	sliiuli	[ey]
xuan	hsuan	sywan	syuan	shiuan	shyuan	sheuan	sliiuann	[eyen]
xue	hsueh	sywe	syue	shiue	shyue	sheue	sliiueh	[eye]
xun	hsun	syun	syun	shiun	shyun	sheun	sliiunn	[eyn]
ya	ya	ya	ya	ia	ya	yea	yah	[ia]
yan	yan	yan	yan	ian	yan	yean	yann	[ien]
yang	yang	yang	yang	iang	yang	yeang	yanq	[ian]
yao	yao	yau	yao	iau	yau	yeau	yaw	[iau]
ye	yeh	ye	ye	ie	ye	yee	yeh	[ie]
yi	i	yi	yi		yi	yu	yih	[i]
yin	yin	yin	yin	in	yn	yiin	yinn	[in]
ying	ying	ying	ying	ing	yng	yiing	yinq	[in]
HY pinyin	Wade-Giles	Yale	TY pinyin	Gwoyeu Romatzyh				IPA
yong	yung	yung	yong	iong	yong	yeong	yonq	[yun]
you	yu	you	you	iou	you	yeou	yow	[i*u]
yu	yu	yu	yu	iu	yu	yeu	yuli	[y]
yuan	yuan	ywan	yuan	iuan	yuan	yeuan	yuann	[yen]
yue	yueh	ywe	yue	iue	yue	yeue	yueh	[ye]
yun	yun	yun	yun	iun	yun	yeun	yunn	[yn]
za	tsa	dza	za	tza	tzar	tzaa	tzah	[tsa]
zai	tsai	dzai	zai	tzai	tzair	tzae	tzay	[tsai]
zan	tsan	dzan	zan	tzan	tzarn	tzaan	tzann	[tsan]
zang	tsang	dzang	zang	tzang	tzarng	tzaang	tzanq	[tsan]
zao	tsao	dzau	zao	tzau	tzaur	tzao	tzaw	[tsau]
ze	tse	dze	ze	tze	t/cr	tzee	tzeh	[ts*]
zei	tsei	dzei	zei	tzei	t/cir	tzeei	tzey	[tsei]
zen	tsen	dzen	zen	tzen	tzern	tzeen	tzenn	[tsan]
zeng	tseng	dzeng	zeng	tzeng	tzerng	tzeeng	tzenq	[ts*n]
zha	cha	ja	jha	ja	jar	jaa	jah	[t?a]
zhai	chai	jai	jhai	jai	jair	jae	jay	[t?ai]
zhan	chan	jan	jhan	jan	jarn	jaan	jann	[tsan]
zhang	chang	jang	jhang	jang	jarng	jaang	janq	[tsan]
zhao	chao	jau	jhao	jau	jaur	jao	jaw	[tsau]
zhe	che	je	jhe	je	jer	jee	jeh	[ts*]
zhei	chei	jei	jhei	jei	jeir	jeei	jey	[tsei]
zhen	chen	jen	jhen	jen	jern	jeen	jenn	[tsan]
zheng	cheng	jeng	jheng	jeng	jerng	jeeng	jenq	[ts*n]
zhi	chih	jr	jhih	jy	jyr	jyy	jyh	[ts»]
zhong	chung	jung	jhong	jong	jorng	joong	jonq	[tsun]
zhou	chou	jou	jhou	jou	jour	joou	jow	[ts*u]
zhu	chu	ju	jhu	ju	jwu	juu	juh	[tsu]
zhua	chua	jwa	jhua	jua	jwa	joa	juah	[tsua]
zhuai	chuai	jwai	jhuai	juai	jwai	joai	juay	[tsuai]
zhuan	chuan	jwan	jhuan	juan	jwan	joan	juann	[tsuan]
zhuang	chuang	jwang	jhuang	juang	jwang	joang	juanq	[tsen]
zhui	chui	jwei	jhuei	juei	jwei	joei	juey	[tsuei]
HY pinyin	Wade-Giles	Yale	TY pinyin	Gwoyeu Romatzyh				IPA
zhun	chun	jwen	jhun	juen	jwen	joen	juenn	[tguan]
zhuo	cho	jwo	jhuo	juo	jwo	juoo	juoh	[t§U3]
zi	tzu	dz	zih	tzy	tzyr	tzyy	tzyh	[tst]
zong	tsung	dzung	zong	tzong	tzorng	tzoong	tzonq	[tsun]
zou	tsou	dzou	zou	tzou	tzour	tzoou	tzow	[tsvu]
zu	tsu	dzu	zu	tzu	tzwu	tzuu	tzuli	[tsu]
zuan	tsuan	dzwan	zuan	tzuan	tzwan	tzoan	tzuann	[tsuan]
zui	tsui	dzwei	zuei	tzuei	tzwei	tzoei	tzuey	[tsuei]
zun	tsun	dzwen	zun	tzuen	tzwen	tzoen	tzuenn	[tsuan]
zuo	tso	dzwo	zuo	tzuo	tzwo	tzuoo	tzuoh	[tsuD]
Tabela 1: Primerjava zlogov po različnih sistemih
Zvočni posnetki za vse kitajske zloge so zbrani na internetni strani: http://www.quickmandarin.com/chinesepinvintable/. Zadostujeta že klik na celico z zlogom in prelet miške v novem pogovornem oknu. To je najbrž najbolj elegantna rešitev, kako čimbolj avtentično izgovoriti določen zlog.
3 Grafični prikaz posameznih sistemov za latinični zapis kitajske pisave
Na naslednji strani so omenjeni sistemi prikazani še grafično, da si lažje predstavljamo, kako so se pojavljali, uveljavljali in zamirali.
Slika 1: Sistemi latinizacije kitajskega jezika
Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije ... Literatura
Ao, Benjamin (1997) History and Prospect of Chinese Romanization. http://www.white-clouds.com/iclc/cliei/cl4ao.htm
Library of Congress. Pinyin Conversion Project. http://www.loc. gov/catdir/pinyin/
Norman, Jerry (1988) Chinese. Cambridge: Cambridge University Press.
Pinyin - Chinese Pinyin Table. http://www.quickmandarin.com/chinesepinyintable/
PTnyin.info; A Guide to the Writing of Mandarin Chinese in Romanization. http : //pinyin. info/