Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 1 Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 1 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah 2 Dosežki učencev ter dosežki otrok v razvoju in učenju 3 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev 4 Varno in spodbudno učno okolje 5 Vodenje vrtcev in šol 6 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Urednika Mateja Brejc in Klemen Širok Uredniški odbor Mateja Brejc, Simona Bezjak, Gašper Cankar, Saša Grašič, Alenka Jurič Rajh, Tomaž Kranjc, Tatjana Krapše, Tanja Rupnik Vec in Branko Slivar ISSN 2630-4031 Publikacija je sofinancirana s sredstvi Evropskih socialnih skladov v okviru programa Vzpostavitev, dopolnitev in pilotni preizkus modela ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja. Publikacija je brezplačna Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Mateja Brejc Simona Bezjak Gašper Cankar Saša Grašič Alenka Jurič Rajh Tomaž Kranjc Tatjana Krapše Tanja Rupnik Vec Branko Slivar Vsebina Kakovost v vrtcih in šolah · 5 Uporaba zbirke kakovost v vrtcih in šolah · 13 Navedena literatura · 17 Priloge · 20 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Mateja Brejc, Simona Bezjak, Gašper Cankar, Saša Grašič, Alenka Jurič Rajh, Tomaž Kranjc, Tatjana Krapše, Tanja Rupnik Vec in Branko Slivar Jezikovni pregled Mateja Dermelj Oblikovna zasnova Sašo Gorjup Oblikovanje in tehnična ureditev Alen Ježovnik Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 1 Urednika Mateja Brejc in Klemen Širok ISSN 2630-4031 Izdala in založila Šola za ravnatelje Vojkova 63 · 1000 Ljubljana Digitalna izdaja Ljubljana · 2019 © 2019 Šola za ravnatelje http://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6989-28-2.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=299983616 ISBN 978-961-6989-28-2 (pdf ) Kakovost v vrtcih in šolah S kakovostjo se v šolskem prostoru ukvarjamo že dlje časa. Kaj je kakovost in kdo jo opredeljuje? Katera področja so ključna? Kako naj se načrtno in sistematično lotimo ohranjanja in izboljševanja kakovosti v šolah?¹ Je ugo- tavljanje in zagotavljanje kakovosti (v nadaljevanju UZK) s samoevalvacijo pravi odgovor? Se o odgovorih na ta vprašanja lahko sporazumemo? V Sloveniji že izvajamo različne pristope k ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti (v nadaljevanju UZK) na vseh stopnjah izobraževanja (Brejc idr. 2011), zaradi raznolikosti v pojmovanjih, pristopih, vključenosti deležnikov itd. pa se kaže potreba po (Kos Kecojević in Gaber 2011; Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije 2017; Brejc, Koren in Širec 2014): – poenotenju razumevanja UZK s samoevalvacijo in pri oblikovanju pro- tokolov; – enotnih kazalnikih oziroma usmeritvah v zvezi s kakovostjo; – podpori šolam pri UZK s samoevalvacijo; – razvoju pripomočkov in baz podatkov za (samo)evalvacijo na ravni šol in šolskega sistema; – racionalizaciji dokumentacije itd. Poudarek dosedanjih pobud, pristopov in projektov je bil predvsem na tem, kako naj v šolah ugotavljajo in zagotavljajo kakovost s samoevalvacijo oziroma kako naj vodijo proces kakovosti. Rezultat je tako več različnih programov usposabljanja, usmeritev, protokolov in drugih gradiv, ki opredeljujejo korake od razvojnega načrtovanja preko izvajanja, spremljanja in vrednotenja (samoevalvacije) do ponovnega ukrepanja (Mali idr. 2007; Moži- na in Klemenčič 2012; Brejc idr. 2014). Ob tem se pobude nanašajo tudi zgolj na posamezno raven izobraževanja (Klemenčič in Možina 2016; Grašič, Po-gačnik Nose in Žagar 2017; Tankersley idr. 2011). Namen zbirke Kakovost v vrtcih in šolah je na temelju obstoječih dobrih primerov UZK opredeliti poenoten okvir ali usmeritve šolam za UZK, pri čemer ¹ V besedilu uporabljamo poimenovanja šola, učenec, učitelj in učni proces. S poimenovanjem šola označujemo vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo in dijaški dom. S poimenovanjem učenec označujemo otroka v vrtcu, učenca v osnovni šoli in dijaka srednje šole oziroma dijaškega doma. S poimenovanjem učitelj označujemo strokovne delavce v vrtcu, osnovni in srednji šoli oziroma dijaškem domu ter mentorje dijakom pri delodajalcih. S poimenovanjem učni proces označujemo vse formalne situacije, v katerih poteka učenje. 5 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah je predvsem pomembna uporabnost. Zbirka v ospredje postavlja samoeval- vacijo in s tem profesionalno avtonomijo in odgovornost šol ter učenje in poučevanje kot obvezno področje UZK. V skladu s tem opredeljuje: – standarde in kazalnike obveznega področja kakovosti, tj. učenja in pou- čevanja (dosežki učencev in dosežki otrok v razvoju in učenju; profesionalno učenje in delovanje učiteljev ter varno in spodbudno učno oko- lje), – standarde in kazalnike vodenja šol ter – standarde in kazalnike UZK s samoevalvacijo. Zbirka nagovarja tako vrtce kot osnovne in srednje šole, pri čemer poe- noteno opredeljuje proces UZK s samoevalvacijo ter s standardi in kazalniki na področju učenja, poučevanja in vodenja postavlja vsebinski okvir kakovosti. Zbirka se uporablja tudi v organizacijah za izobraževanje odraslih in sicer na način, da se jo smiselno dopolni in kombinira s priporočili za vzpostavitev notranjega sistema kakovosti v organizacijah za izobraževanje odraslih ter s standardi in kazalniki kakovosti izobraževanja odraslih. Zakaj naj šole ugotavljajo in zagotavljajo kakovost s samoevalvacijo? UZK s temeljnim poudarkom na samoevalvaciji je namenjeno izboljševanju šolske politike in kakovosti učenja in poučevanja. Samoevalvacija v šolah je v tem okviru opredeljena kot spremljanje in vrednotenje doseganja zastavljenih ciljev na področju učenja in poučevanja v določenem obdobju, npr. v triletnem razvojnem ciklu. Kljub mnogim usmeritvam, dejavnostim in primerom dobrih praks na področju UZK se ravnatelji in predvsem učitelji še vedno sprašujejo, zakaj bi se v šolah sploh morali ukvarjati še s samoevalvacijo. Razlogov za dvom je več,² najpogostejši pa je ta, da med UZK s samoevalvacijo in bolj kako- vostnim vodenjem ter učenjem in poučevanjem ne vidijo pomembne – ali celo sploh nikakršne – povezave. Odgovor na to vprašanje je deloma »sistemska prisila«, ki ravnatelje in šole obvezuje k UZK s samoevalvacijo in pripravi poročil o tem (49. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI);³ 15. in 16. člen ² Pri uvajanju evalvacije v šolah se lahko srečujemo z različnimi izzivi oziroma omejitvami (OE-CD 2013), npr. s kulturo, ki evalvaciji ni naklonjena, tradicije na področju zunanjih evalvacij in medsebojne izmenjave šolskih praks je malo je ali pa so prakse samoevalvacije v začetnih fazah, strokovno znanje tistih, ki so vključeni v evalvacije, je omejeno, pripravljenost na evalvacijo v šolah je nezadostna, prav tako namena evalvacije in uporabe rezultatov ne razumejo ustrezno, postopki samoevalvacije so zahtevni, naletimo na mnenje, da objava rezultatov učencev ni pravična, prisotno je pomanjkanje virov za izvajanje evalvacij, šole v zunanji evalvaciji vidijo mehanizem kontrole itd. ³ Uradni list Republike Slovenije, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – 6 Kakovost v vrtcih in šolah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1);⁴ 67.–69. člen Za- kona o izobraževanju odraslih (ZIO-1);⁵). Pomembno je, da ravnatelji in učitelji prepoznajo povezavo med UZK s samoevalvacijo in bolj kakovostnim vodenjem ter učenjem in poučevanjem. V zbirki zato poudarjamo, da s sis- tematičnim in načrtovanim ter sistemsko celovitim pristopom lahko: – pridobimo boljši vpogled in s tem bolj poglobljeno védenje o tem, kako dobro se učijo učenci; – izboljšujemo profesionalno delovanje in učenje učiteljev in ravnateljev ter ustvarjamo spodbudna učna okolja za vse; – pridobivamo podatke, ki so nam v pomoč pri izboljševanju šol in šol- skega sistema; – staršem in širši družbi zagotavljamo ustrezne informacije o delovanju šolstva idr. Vprašanja o kakovosti v vrtcih in šolah V šolah kakovost ugotavljamo in zagotavljamo s samoevalvacijo, namen pa je izboljšati učenje, poučevanje in vodenje (slika 1). V središče je postavljen učenec, ki znanja, spretnosti in vrednote razvija s pomočjo odličnih učiteljev ter v varnem in spodbudnem učnem okolju. Celovita skrb za učno okolje, učitelje in s tem posredno za učence je najpomembnejši vidik ravnateljevega vodenja, ki na ravni šole vzpostavlja in ohranja tudi sistematičen in načrtovan proces UZK s samoevalvacijo na področju učenja in poučevanja. Bistvo in cilj UZK s samoevalvacijo torej ni – kot včasih zmotno velja – zbiranje podatkov, še manj pa zbiranje še več podatkov in dokazovanje tega, da smo jih analizirali, s pisnim poročanjem. Bistvo kakovosti je ugotavljanje, kaj učitelji in ravnatelji pravzaprav potrebujejo, da bodo izboljšali učenje, pou- čevanje in vodenje. Standardi in kazalniki predstavljajo temeljna področja kakovosti v šolah, s čimer ravnatelji, timi za kakovost, učitelji in drugi de-ležniki dobijo vsebinski okvir in orodje za iskanje odgovorov na naslednja vprašanja o kakovosti: – S kakšnim znanjem, spretnostmi in vrednotami naj učence med šolanjem opremimo? – Kako naj profesionalno delujejo in se učijo učitelji, da bodo učenci z nji-hovo podporo dosegli razvoj na različnih področjih? – Kakšno učno okolje naj vzpostavimo, da bo za učence, učitelje in druge deležnike varno in spodbudno? popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj. ⁴ Uradni list Republike Slovenije, št. 79/06 in 68/17 ⁵ Uradni list Republike Slovenije, št. 6/18 7 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Vodenje kakovosti Varno učenje i u n čn s o p alno o n vanje o lo k d o b sio ed l u j fe čiteljev e d in u n ro o P Dosežki učencev Slika 1 Vodenje vrtca/šole Kakovost v vrtcih in šolah – Kako naj ravnatelji uspešno in učinkovito vodijo šolo, da bosta delovanje in učenje potekali profesionalno in v varnem in spodbudnem oko- lju? – Kako naj v šoli načrtno in sistematično ugotavljamo in zagotavljamo kakovost s samoevalvacijo? S sistematičnim pristopom, strokovnimi razpravami in s podatki podprtim iskanjem odgovorov na zastavljena vprašanja o kakovosti šole je mogoče zagotoviti uspešno in učinkovito UZK s samoevalvacijo. Poudarek je treba nameniti postavljanju »pravih« razvojnih ciljev in skupnemu doseganju le- teh in tako zagotavljati kakovost učenja in poučevanja ter vodenja. V zbirki smo upoštevali temeljna načela in cilje vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Krek in Metljak 2011), nadnacionalna priporočila za sis-temski pristop k UZK s samoevalvacijo (Evropska komisija 2017; OECD 2013; Shewbridge 2013), zakonodajna izhodišča, ki opredeljujejo cilje vzgoje in izobraževanja, delovanje vrtcev in šol ter UZK s samoevalvacijo (npr. ZOFVI in ZPSI), Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije 2017), ki dolo- ča nadaljnje razvojne usmeritve, vsebinske poudarke in vlogo ter naloge različnih deležnikov pri vzpostavitvi modela, rezultate in predloge preteklih projektov s področja UZK (Brejc, Koren in Širec 2014) ter različne ugotovitve, povezane s spremljanjem zmožnosti in potreb vrtcev in šol na področju UZK.⁶ Poleg trenutnih zakonskih opredelitev in značilnosti šolskega sistema, ⁶ Npr. analiza razlogov vrtcev in šol za prijavo v program Vzpostavitev, dopolnitev in pilotni preizkus modela UZK na področju vzgoje in izobraževanja (OPK) in sodelovanje v njem, ana-8 Kakovost v vrtcih in šolah ki jih povzema zbirka, sta vanjo vključena pogled v prihodnost in razmislek o tem, kaj pomenijo kakovostni dosežki in delovanje v šolskem, pa tudi širšem družbenem, življenjskem in naravnem okolju vsakega posameznika. Opre-deljevanje kakovosti v zbirki ne izhaja iz koncepta nadzora kot morebitne sistemske motivacije, zmožnosti ravnateljev in učiteljev za UZK ne obravna- va kot nekaj samoumevnega, kakovosti delovanja ne enači z odlično napi- sanim poročilom itd. Temeljno prepričanje, na katerem je zbirka nastajala, je, da je treba kakovost dolgoročno graditi ter razvijati na temeljih medsebojne-ga zaupanja, sodelovanja in podpore ter pri tem upoštevati načela avtonomije, pravičnosti in kakovosti. Zasnova zvezkov v zbirki Kakovosti v vrtcih in šolah Za vsako izmed področij učenja in poučevanja – dosežki učencev in dosežki v razvoju in učenju otrok, profesionalno delovanje in učenje učiteljev ter varno in spodbudno okolje – kot tudi za področji vodenje šol in vodenje kakovosti so v posameznih zvezkih zbirke najprej podrobno opisana izhodišča. Nastala so na osnovi pregleda prakse, zakonodajnih okvirov, različnih teorij ter doma- čih in tujih modelov, raziskav in priporočil. Opis Vprašanja Merila Izhodišča Standardi Kazalniki kazalnikov za razmislek in opisniki Standardi opredeljujejo temeljne vsebinske in procesne poudarke, ki so pomembni in kažejo na kakovost posameznih področij v šolah. Pri tem je treba poudariti, da bomo standarde zaradi razvoja družbe, znanosti, tehnologije in zato tudi področja izobraževanja z leti smiselno spreminjali, dopolnjevali in nadgrajevali. Kazaliniki in njihov opis standarde konkretizirajo in nakazujejo, kaj to v praksi pomeni za učence, učitelje, ravnatelje in kakovostno delovanje šol. Vprašanja za razmislek učitelje, ravnatelje, time za kakovost in druge dele- žnike usmerjajo pri spremljanju, vrednotenju in izboljševanju kakovosti na različnih področjih individualnega, skupinskega in organizacijskega, pa tudi sis-temskega delovanja. Za vsak standard so navedena različna merila (številke) in opisniki (opisi) ter viri podatkov, s pomočjo katerih je kakovost mogoče spremljati in ovrednotiti. liza razvojnih in letnih delovnih načrtov ter spremljanje 72 mreženj vrtcev in šol v OPK; skupinske razprave o kritičnih točkah samoevalvacije (2015/2016–2018/2019) z okrog 360 kandi-dati za pridobitev ravnateljskega izpita, razprava o izzivih vodenja kakovosti na strokovnih srečanjih ravnateljic in ravnateljev vrtcev in osnovnega šolstva (okrog 170 ravnateljev), pobude udeležencev na konferenci Skupaj gradimo kakovost 2018 idr. 9 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah V zvezkih so zapisana ključna vprašanja za razmislek ter merila, opisniki in viri podatkov. Z uporabo zbirke, v strokovnih razpravah itd. pa se bodo ravnateljem, timom za kakovost in učiteljem odpirala še dodatna vprašanja. Standardi in kazalniki kakovosti v vrtcih in šolah Dosežki učencev in dosežki otrok v razvoju in učenju (zvezek 2) Standardi Kazalniki Učenci napredujejo v zna- Učenci izkazujejo kakovostno znanje in napredek v znanju. nju in spretnostih, zapisa- Učenci izkazujejo napredek v praktičnih spretnostih in veščinah. nih v kurikularnih doku- Učenci napredujejo v telesno-gibalnem razvoju in spretnostih. mentih, ter dosegajo zasta- Učenci izkazujejo izjemne dosežke. vljene cilje. Učenci napredujejo v preč- Učenci napredujejo v kritičnem mišljenju, reševanju problemov in odločanju. nih veščinah. Učenci napredujejo v medosebnih veščinah oziroma veščinah sporazumevanja in sodelovanja. Učenci razvijajo ustvarjalnost in inovativnost. Učenci razvijajo samouravnavanje na različnih področjih. Učenci razvijajo občečlo- Učenci izkazujejo spoštovanje, strpnost in druge občečloveške vrednote. veške vrednote, vrednote Učenci razvijajo družbeno odgovornost, odgovornost do okolja in do sebe. vseživljenjskega učenja in Učenci izkazujejo pozitiven odnos do učenja in razumejo pomen trajnostnega razvoja. vseživljenjskega učenja. Otroci razvijajo govorne Otroci razvijajo govorne zmožnosti. zmožnosti, mišljenje in po- Otroci razvijajo porajajočo se pismenost. rajajočo se pismenost. Otroci razvijajo mišljenje. Otroci razvijajo socialne Otroci razvijajo socialne zmožnosti in spretnosti. zmožnosti in spretnosti in Otroci razvijajo samostojnost. se jih učijo. Otroci napredujejo na pod- Otroci razvijajo gibalne zmožnosti in spretnosti. ročju gibalnega razvoja in Otroci razvijajo skrb za zdravje, varnost in odgovornost. se učijo skrbeti za zdravje. Profesionalno delovanje in učenje učiteljev (zvezek 3) Standardi Kazalniki Učitelj usmerja učenje tako, Učitelj vodi učni proces tako, da učencu omogoča pridobivanje in da učencu omogoča kar naj- izkazovanje kakovostnega znanja, spretnosti in prečnih veščin. boljše dosežke in razvoj. Učitelj ustvarja varno in spodbudno učno okolje. Učitelj spodbuja razvoj učenčevih vrednot. Učitelj načrtuje, spremlja, Učitelj načrtuje profesionalni razvoj in se vključuje v različne oblike vrednoti in izboljšuje svo- profesionalnega učenja. je profesionalno delo in Učitelj spremlja in vrednoti lastno prakso ter jo izboljšuje. usmerja svoj razvoj. Učitelj deluje v (profesional- Učitelj se vključuje v razvoj učeče se skupnosti v šoli in prispeva k njemu. nih učečih se) skupnostih. Učitelj se vključuje v skupnosti zunaj šole in deluje v njih. 10 Kakovost v vrtcih in šolah Varno in spodbudno učno okolje (zvezek 4) Standardi Kazalniki V šoli vsem zagotavljamo V šoli zagotavljamo vključenost vseh. vključenost ter fizično in psi- V šoli ne dopuščamo nasilja. hosocialno varnost. V šoli omogočamo priložnosti za krepitev zdrave samopodobe. V šoli podpiramo skrb za zdravje in dobro počutje. V šoli si prizadevamo za ka- V šoli skrbimo za pretok informacij med zainteresiranimi deležniki. kovostno komunikacijo in V šoli spodbujamo dobre medsebojne odnose in spoštljivo komunikacijo. dobre medsebojne odnose. V šoli sistematično krepimo in vzdržujemo dobre odnose z zunanjimi deležniki. V šoli sodelujemo pri sprejemanju pomembnih odločitev. V šoli spodbujamo avtonomijo in odgovornost deležnikov. V šoli udejanjamo učinkovi- V šoli razpravljamo o pogledih na vzgojo in se skupaj dogovarjamo o te vzgojne strategije. strategijah vzgojnega delovanja. V šoli usklajeno udejanjamo strategije vzgojnega delovanja. Vodenje vrtcev in šol (zvezek 5) Standardi Kazalniki Ravnatelj vodi pedagoško Ravnatelj postavlja učenje v središče. dejavnost. Ravnatelj ustvarja, ohranja in razvija spodbudna učna okolja. Ravnatelj vzpostavlja sodelovalno prakso in jo spodbuja ter krepi skupno odgovornost vseh. Ravnatelj usmerja profesionalno učenje učiteljev ter skrbi za njihov in svoj profesionalni razvoj. Ravnatelj učinkovito upravlja Ravnatelj vodi pravno poslovanje in zagotavlja zakonito delovanje šole. šolo. Ravnatelj upravlja materialne in finančne vire. Ravnatelj sklepa in ureja delovna razmerja. Ravnatelj organizira proces dela in zagotavlja varno okolje za učenje in poučevanje. Ravnatelj sodeluje z okoljem. Ravnatelj skupaj z učitelji, učenci, starši in drugimi pomembnimi deležniki ustvarja varno in spodbudno okolje. Ravnatelj spodbuja različne oblike sodelovanja z družinami, kar krepi skupno odgovornost za učenje in razvoj učencev. Ravnatelj dejavno sodeluje s predstavniki lokalnega okolja, šolskega sistema in z drugimi ravnatelji. Ravnatelj vzpostavlja sodelovanje z različnimi deležniki zaradi doseganja ciljev vzgoje in izobraževanja. Ravnatelj vodi razvoj šole in Ravnatelj vodi razvoj šole in skrbi za sistematično ugotavljanje in je odgovoren za ugotavljanje zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo. in zagotavljanje kakovosti. Ravnatelj vzpostavlja okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti. 11 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo (zvezek 6) Standardi Kazalniki Šola ima vzpostavljen okvir V šoli je razvita evalvacijska kultura. za ugotavljanje in zagotavlja- Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo je vpeto v nje kakovosti s samoevalvaci- delovanje šole. jo. V šoli krepijo zmožnosti zaposlenih za samoevalvacijo. Šola načrtno in sistematično Razvojno načrtovanje v šoli je sistematično, sodelovalno ter usmerjeno v ugotavlja in zagotavlja kako- kakovost učenja in poučevanja. vost s samoevalvacijo. V šoli izvajajo načrtovane dejavnosti in sproti spremljajo, ali dosegajo zastavljene cilje. V šoli vrednotijo (evalvirajo) doseganje ciljev in o tem poročajo pomembnim deležnikom. V šoli v skladu z ugotovitvami samoevalvacije predlagajo ukrepe, ki bodo vključeni v nadaljnje načrtovanje. 12 Uporaba zbirke kakovost v vrtcih in šolah Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah je namenjena predvsem ravnateljem, ti- mom za kakovost in učiteljem kot usmeritev in spodbuda za sistematično ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo, in to zaradi izbolj- ševanja učenja in poučevanja ter vodenja. Tisti, ki se z UZK že dlje časa sistematično in načrtno ukvarjajo, bodo v zbirki dobili potrditev, da delujejo v pravi smeri, z usmeritvami in vprašanji za razmislek v posameznih zvezkih pa zagotovo tudi spodbude in nove strokovne izzive za delo v prihodnje. Tisti, ki se sistematičnega in načrtnega UZK s samoevalvacijo šele loteva- jo, pa bodo v njej našli izhodišča za skupen razmislek o kakovosti delovanja šole na področju učenja, poučevanja in vodenja ter usmeritve, kako se tega v praksi lotiti. Kako uporabljati zbirko – primeri Zbirko in posamezne zvezke je mogoče uporabiti na različne načine. Prvo priporočilo je: seznanite se z vsebino zbirke. V nadaljevanju bomo nakazali nekaj primerov, ki ravnatelja, tim za kako- vost in učitelje vodijo pri njeni uporabi. 13 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Ravnatelj Namen Nekaj predlogov za to, kako uporabljati zbirko Viri Vodenje ugotavlja- Pripravlja in vodi strokovne razprave o določanju razvojnih in Zvezki 2, 3, 4 nja in zagotavljanja prednostnih ciljev, s katerimi bi izboljšali kakovost učenja in Priloga 1 kakovosti s samoe- poučevanja. valvacijo Ovrednoti trenutno stanje na področju UZK s samoevalvacijo v šoli. Zvezek 6 Načrtuje, kako ugotavljati in zagotavljati kakovost s samoevalvacijo. Priloga 2 Izboljša obstoječo obvezno dokumentacijo, povezano z Priloga 3 načrtovanjem kakovosti in poročanjem o njej. Vzpostavitev tima za Seznani tim za kakovost s predvidenimi kompetencami in Zvezek 6 kakovost in delo z načrtovanimi nalogami. njim S timom za kakovost se dogovori o tem, kako bo potekalo spremljanje njihovega dela. Razmislek o Ovrednoti lastno vodenje (samorefleksija). Zvezek 5 izboljšanju lastnega Od različnih deležnikov pridobi povratne informacije o svojem Priloga 4 vodenja vodenju. Načrtuje, kako vodenje (še) izboljšati. Spremljanje in Načrtuje spremlja in usmerja delo učiteljev (npr. vključevanje vsebin v Zvezek 4 usmerjanje hospitacije, redne letne pogovore ipd.). učiteljevega dela V skladu z razvojnimi cilji šole usmerja profesionalni razvoj učiteljev. Moji predlogi (vpišite): 14 Uporaba zbirke kakovost v vrtcih in šolah Tim za kakovost Namen Nekaj predlogov za to, kako uporabljati zbirko Viri Vodenje ugotavlja- Pripravlja in vodi strokovne razprave o določanju razvojnih in Zvezki 2, 3, 4 nja in zagotavljanja prednostnih ciljev, s katerimi bi (še) izboljšali kakovost učenja in Priloga 1 kakovosti s samo- poučevanja. evalvacijo skupaj z Ovrednoti trenutno stanje na področju UZK s samoevalvacijo v šoli, Zvezek 6 ravnateljem vrtcu. Izboljša obstoječo obvezno dokumentacijo, povezano z Priloga 2 načrtovanjem kakovosti in poročanjem o njej. Strokovno usmerja in podpira učitelje pri izboljševanju kakovosti Priloga 3 učenja in poučevanja. Načrtovanje, Načrtuje, spremlja in ovrednoti svoje delo. Zvezek 6 spremljanje in Načrtuje razvoj kompetenc članov tima za kakovost. Priloga 5 izboljševanje dela Dogovori se o tem, kako bo potekalo spremljanje dela tima. tima za kakovost Moji predlogi (vpišite): 15 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Učitelji Namen Nekaj predlogov za to, kako uporabljati zbirko Viri Izboljševanje Ovrednotijo trenutno znanje, veščine ali vrednote učencev. Zvezek 2 učnega procesa Raziskujejo lastno prakso, reflektirajo o njej in načrtujejo izboljšave. Zvezek 3 Presojajo kakovosti komuniciranja v razredu. Priloga 6 Zvezek 4 Izboljšanje lastnega Presojajo lastno sodelovanje v profesionalnih učečih se skupnostih. Zvezek 3 profesionalnega Načrtujejo lastno profesionalno učenje. učenja in razvoja Soustvarjanje S sodelavci usklajujejo koncepte odgovornosti, spodbudnega okolja, Zvezek 4 varnega in inkluzije, vzgoje . . . spodbudnega Pripravijo se na spremljanje različnih vidikov varnega in učnega okolja spodbudnega učnega okolja. Moji predlogi (vpišite): 16 Navedena literatura Brejc, M., A. Koren, in A. Širec. 2014. »Evalvacija šol: predlog sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo in zunanjo evalvacijo v vrtcih in šolah v Sloveniji.« Šola za ravnatelje, Kranj. Brejc, M., M. Zavašnik Arčnik, A. Koren, C. Razdevšek Pučko, S. Gradišnik in A. Širec. 2014. Protokol za uvajanje izboljšav in samoevalvacijo v šolah in vrtcih. Kranj: Šola za ravnatelje. http://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-69-5.pdf Brejc, M., M. Sardoč, D.Zupanc, T. Ažman, G. Cankar, J. Erčulj, S. Gradišnik, A. Jurič, A. Koren, A. Savarin in A. Zavašnik Arčnik. 2011. »OECD Review on Evaluation and Assessment Frameworks for Improving Schools Outcomes: Country Backgro-und Report; Slovenia.« http://www.oecd.org/education/school/48853911.pdf Evropska komisija. 2017. »Razvoj šol in odlično poučevanje za dober začetek v ži-vljenju.« COM(2017) 248 konč., Evropska komisija, Bruselj. Grašič, S., Š. Pogačnik Nose, in T. Žagar, ur. 2017. Okvir EQAVET za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti: priročnik za implementacijo evropskega okvira kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja na ravni šole. Ljubljana: Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Klemenčič, S., in T. Možina. 2016. Rezultati in učinki izobraževanja odraslih: priporoči-la za presojanje rezultatov in učinkov izobraževanja, izobraževalne dejavnosti ter izobraževalnih projektov. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Kos Kecojević, Ž., in S. Gaber, ur. 2011. Kakovost v šolstvu v Sloveniji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. http://www.solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-32-9.pdf Krek, J., in M. Metljak, ur. 2011. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Mali, D., A. Vrabič, M. Pevec, M. Papež, K. S. Ermenc in S. Pevec Grm. 2007. Priporočila šolam za izvajanje samoevalvacije: ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Ljubljana: Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. 2017. »Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja.« Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, Ljubljana. Možina, T., in S. Klemenčič. 2012. Mozaik kakovosti: priporočila za vzpostavitev in razvoj notranjega sistema kakovosti v izobraževalni organizaciji. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. https://kakovost.acs.si/doc/N-934-1.pdf OECD. 2013. Synergies for Better Learning: An International Perspective on Evaluation and Assessment. Pariz: OECD. Shewbridge, C. 2013. »Od skladnosti z zakoni do kakovosti: pristopi k evalvaciji šol v državah OECD.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 11 (1): 3–30. 17 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Tankersley, D., S. Brajković, S. Handzar, R. Rimkiene, R. Sabaliauskiene, Z. Trikić in T. Vonta. 2013. Od teorije k praksi: vodnik po pedagoških področjih kakovosti ISSA. Ljubljana: Pedagoški inštitut. 18 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah 19 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah vanja. čenja. sodelo u in . . . sebe zumevanja o odločanju a d seživljenjskegav in ednote in v spor vr . . eške okolja pomen eščinah. v v o zanjo etnostih. oblemo eščinah d v ečlo znanju in pr očjih. v spr nost nost in oma odr obč or p or razumejo v v edek in etnostih oju ozir v ruged ,reševanju tnosti. odgo e tnosti. napr spr raz zličnih in odgo enja e in in tivnost. ra uč spr eščinah spr . v va na nost nost, do in in nost ktičnih išljenju p or ar ibalnem m ino v znanje ra ismenost. p ,v -g in anje ,str p v žnosti. osežke v odnos žnosti žnosti jev d odgo se a vna vanje en zmo o . anja ostno zmo ritičnem a zmo zdr v v edek telesno k medosebnih ne e ko za a v v v varjalnost or ajajoč k napr izjemne o st spošto ružbeno pozitiv v išljenje rb u samour d o or ibalne g p m socialne samostojnost. g sk pouč in zujejo zujejo edujejo zujejo edujej edujejo ijajo ijajo zujejo ijajo zujejo a a a a v a ijajo ijajo ijajo ijajo ijajo ijajo ijajo v v v i zv zv zv zv zv zv izk izk napr izk napr napr ra ra izk raz izk ra ra ra raz ra raz raz enja uč enci enci enci enci enci enci enci enci enci enci enci azalnik troci troci troci troci troci troci troci v K Uč Uč Uč Uč Uč Uč Uč Uč Uč Uč Uč O O O O O O O o - , - i- . traj- m etno in avje umen- in ibalne spr . eščinah. rednote g zdr kazalnik ok v in d v nja cilje žnosti, žnosti za in čeu očju v eške eti ečnih v zmo ismenost. zmo p . odrp rb do znanju ularnih vljene pr ne sk v v ečlo se or čijo o u na urik v k zasta obč o čijou v ja. g socialne jih ov ajajoč se se standar edujejo edujejo ijajo seživljenjskega ijajo or ijajo in edujejo in zv v raz v p d zv napr osegajod napr ra raz in ra napr ojav zapisanih tnosti enci ter enci enci e ednote raz troci troci troci glednica Standar Uč stih, tih, Uč Uč vr nostnega O šljenje O spr O ga reP1: i v i ju e o očje oma vz enju dr enc ir ok a uč riloga o z P P Dosežk uč o dosežk otr vr in 20 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah ostnega enja. v uč koak vzgojnega i. evanja. anjevo . . pouč az esionalnega eležnikd strategijah in izk rofp acijo o in njemu i. k enja . uč oblike omunikk eležnik zunanjimi . o z očju rispeva d . v. p ogovarjamo ridobivanje d vanja. p različne in njih. podr v v elo . animi spoštljiv odnose d na . šoli samopodobe eležniko upaj izboljšuje v e esir in e odločitev d sk jo eluje ljučuje d ter se ciljih omogoča okolje dobr ter k nost v in zdrav počutjeo zain or in em odnose v ojnih kso se upnosti vzgojnega v učno ednot. šole obr ra in sk d med žujemo čenc vr p oj se repitev pomembnih odgo vzgojo raz u v e k in dr tegije o a in eščin. zunaj acij na a evih raz eč za vje vz ,d v m lastno str uč ra in enost. or zd medsebojne tako spodbudno čenč oj inf e ejemanju ečnih u zv upnosti odločajo ljuč za es pr in oj k nasilja. iložnosti pogledih v ednoti esionalni ra sk v obr repimo ispr vtonomijo se oc rb etok o in no vr v v pr d k a of pr ko pr raz sk pr var in pr udejanjamo ljamo mo za tično ljamo telji, učni ljučuje ljučuje v a v etnosti arja tuje či v emlja a vk vk opuščamo lajeno u odi d z v spr ust spodbuja spr načr se se mogočamo odpir rbimo sk zagota ne o p sk spodbujamo sistema sodelujemo spodbujamo razpr u ov vanja. a šoli šoli šoli šoli šoli šoli šoli šoli šoli šoli šoli zpr Učitelj znanja, Učitelj Učitelj Učitelj Učitelj Učitelj Učitelj V V V V V V V V V V delo V ra .oj - - za em v se) ter o e k in in enc raz o ečih odno uč in elo enost stn d uč o zgojne v v izhodišč ,da ednoti ljuč nost. o vr k k ite osežke v ar a v kot v k tako d sionalno za medsebojne služi emlja, e . esionalnih ljamo o činko of v e u čenje rof oj m u a ,spr p v (pr v obr timu najboljše raz v e d d in ar tuje oje zagota in k sv ojsv psihosocialno riza . telju usmerja načr deluje sem in dejanjamo ije v ip acijo u g na lis te v upnostih. šoli o . šoli a ra Učitelj omogoča Učitelj izboljšuje usmerja Učitelj sk V fizično Vš munik se V str lahko in olje nje v a in ok esionalno v elje o rn rof enje reglednica P uč delo učit Va spodbudno učno P* 21 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Priloga 2: Primer časovnice letnega cikla UZK s samoevalvacijo v šoli Časovnica Dejavnosti* Odgovornost/vključenost April/junij Oblikovanje razvojnih/prednostnih ciljev Ravnatelj, tim za kakovost, učitelji Julij/september Priprava in obravnava programa razvoja za obdo- Ravnatelj, tim za kakovost, učitelji bje 3-5 let Priprava akcijskih načrtov za tekoče šolsko leto: • Na ravni šole Ravnatelj in tim za kakovost • Na ravni aktiva oziroma skupine Člani aktiva oziroma skupine • Na ravni učiteljev Učitelji Vključitev vsebine/dejavnosti v zvezi z načrtovani- Ravnatelj mi razvojnimi/prednostnimi cilji v letni delovni na- črt Predstavitev programa razvoja, letnega delovnega Ravnatelj načrta in akcijskega načrta (na ravni šole) svetu za- voda September–maj Izvajanje dejavnosti in zbiranje podatkov Učitelji Spremljanje, ali načrtovane dejavnosti uresničuje- Aktivi oziroma skupine, učitelji mo (npr. enkrat mesečno), usklajevanje dejavnosti in sodelovanje Strokovna razprava o izvajanju dejavnosti in do- Ravnatelj, tim za kakovost, učitelji seganju zastavljenih ciljev (npr. prva razprava no- vembra, druga marca), oblikovanje sklepov in do- govorov o izvajanju nadaljnjih dejavnosti, po po- trebi izvedba vsebinskih ali metodoloških delavnic Spremljanje, ali na ravni šole uresničujemo načrto- Tim za kakovost vano Zbiranje in analiza podatkov, zbranih poročil Junij/julij Ovrednotenje doseganja ciljev Ravnatelj, tim za kakovost, učitelji Priprava poročila o samoevalvaciji/kakovosti Učitelji, aktivi oziroma skupine, tim za kakovost, ravnatelj Skupinska/skupna obravnava poročila Ravnatelj, tim za kakovost, učitelji Avgust/september Priprava in obravnava dopolnjenega programa ra- Ravnatelj, tim za kakovost, učitelji zvoja za 3–5 letno obdobje Priprava akcijskih načrtov za prihodnje šolsko leto: • Na ravni šole Ravnatelj in tim za kakovost • Na ravni aktiva oziroma skupine Člani aktiva oziroma skupine • Na ravni učiteljev Učitelji September Predstavitev poročila o samoevalvaciji/kakovosti Ravnatelj in akcijskega načrta (v okviru obravnave LDN) sve- tu zavoda in drugim pomembnim deležnikom Objava poročila o kakovosti na spletni strani šole Ravnatelj * Za vodenje in ovrednotenje UZK s samoevalvacijo ter podrobnejše opise nalog tima za kakovost glej zvezek 6, konkretne usmeritve, scenariji, namigi za izvedbo dejavnosti pa so zapisane v Protokolu za uvajanje izboljšav in samoevalvacijo (Brejc idr. 2014). 22 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Priloga 3: Priporočila za pripravo programa razvoja in poročila o kakovosti Program razvoja Predlog vsebin in strukture triletnega programa razvoja¹ (49. člen ZOFVI) izhaja iz zakonodajnih izhodišč in poudarja temeljno področje kakovosti, uče- nje in poučevanje, ki je opredeljeno v zbirki. Upošteva strokovna izhodišča razvojnega načrtovanja ter raznolikosti procesa načrtovanja in dokumentov v šolah. Predlagani elementi programa razvoja: – Kratka predstavitev priprave programa razvoja: kako je nastal, kdo je sodeloval pri pripravi, kaj smo pri tem upoštevali (npr. sodobna pedago- ška spoznanja, cilji VIZ, normativne podlage, kazalniki PSI, podatki o šoli (okolje, kadri, finance, materialni pogoji . . .)), kakšni so kontekst, vizija, standardi in kazalniki kakovosti učenja in poučevanja. – Analiza stanja na izbranih področjih učenja in poučevanja (dosežki učencev, profesionalno učenje in delovanje učiteljev, varno in spodbudno učno okolje) in drugih področjih, ki jih izbere šola. – Razvojni cilji na področju učenja in poučevanja in drugih področjih, želeni rezultati. Primer zapisa razvojnih ciljev² Področja Analiza stanja (izzivi, Triletni razvojni cilji Želeni rezultati* potrebe . . .) Dosežki učencev ter dosežki otrok v razvoju in učenju Profesionalno delovanje in učenje učiteljev Varno in spodbudno učno okolje Druga področja * Kako bomo vedeli, prepoznali, da smo jih dosegli (merila in opisniki)? ¹ V praksi šol za program razvoja najdemo različna poimenovanja, kot npr. razvojni načrt, načrt izboljšav ipd. ² Zaradi preglednosti strukture je vsebina predstavljena v preglednici, šole pa jo lahko zapi- šejo tudi v drugačni obliki; pomembno je le, da je iz zapisa jasno razvidno, kje smo, kam želimo priti in kako bomo vedeli, da smo cilje dosegli. 23 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Umestitev razvojnih ciljev v letni delovni načrt šole, aktiva in učiteljev Šola za doseganje razvojnih ciljev opredeli prednostne cilje za posamezno šolsko leto in jih umesti v letni delovni načrt na ravni šole, aktiva in posamezne-ga učitelja. Pomembno je, da so prednostni cilji opredeljeni tako, da jih je ob koncu šolskega leta mogoče ovrednotiti. Primer zapisa prednostnih ciljev na ravni šole³ Področja Triletni razvojni cilji Prednostni cilji za Želeni rezultati za Dejavnosti, s kate- šolsko leto šolsko leto* rimi bomo dosegli prednostne cilje Dosežki učencev ter dosežki otrok v razvoju in učenju Profesionalno delovanje in učenje učiteljev Varno in spodbudno učno okolje Druga področja * Kako bomo vedeli, prepoznali, da smo jih dosegli (merila in opisniki)? Pomembno: podobno strukturo kot na ravni šole lahko uporabi tudi aktiv in vsak učitelj. Poročanje o doseganju razvojnih in prednostnih ciljev na področju učenja in poučevanja Letno poročanje Šola o kakovosti poroča letno, v poročilu o samoevalvaciji (49. člen ZOFVI; 67.–69. člen ZIO) in v poročilu komisije za kakovost (16. člen ZPSI). Predlagamo, da šola poročanje o kakovosti smiselno združi z letnim poročanjem o realizaciji in ga vključi vanj. Pri poročanju o kakovosti je ključen zapis o rešitvah, doseženih rezulta- tih, konkretnem napredku, na osnovi katerega šola ovrednoti (»dokaže«), ali dosegajo to, kar so si zastavili. Obvezni del poročanja so tudi jasni ukrepi, ki šolam služijo kot usmeritev za načrtovanje in doseganje razvojnih ciljev. ³ Zapis prednostnih ciljev je lahko v kakršni koli obliki, ne zgolj v preglednici. Šola naj pri zapi-su izhaja iz obstoječih dokumentov in načinov njihove priprave ter naj jih glede na predloge, kjer je treba, dopolni. Enako velja za načrte aktivov in učiteljev. 24 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Primer zapisa o doseganju zastavljenih ciljev na ravni šole – letno poročanje Področja Triletni razvojni Prednostni cilji za Analiza stanja, iz- Ugotovitve* cilji šolsko leto zivi, rezultati Dosežki učencev ter dosežki otrok v razvoju in učenju Profesionalno delovanje in učenje učiteljev Varno in spodbudno učno okolje Druga področja Dosežki učencev ter dosežki otrok v razvoju in učenju Ukrepi za naslednje šolsko leto * Podatki (merila, opisniki) o doseženem, konkretne številke, primeri, rezultati, napredek (kaj smo dosegli?). Triletno poročanje V triletnem poročilu o kakovosti ob koncu razvojnega cikla predstavimo in povzamemo razvoj in rezultate ugotavljanja kakovosti na področju učenja in poučevanja ter na drugih področjih. Gre za sintezo letnih poročil, iz katerih je razvidno, kako je šola v določenem obdobju ugotavljala, razvijala in zagotavljala kakovost na področju učenja in poučevanja. Pomembno: V triletnem poročilu naj bo poudarek namenjen temu, kar smo dosegli, in ukrepom, ki jih načrtujmo za naslednji razvojni cikel. Primer zapisa triletnega poročanja o kakovosti Področja Analiza stanja Triletni razvojni Želeni rezultati Ugotovitve* (izzivi, potrebe . . .) cilji Dosežki učencev ter dosežki otrok v razvoju in učenju Profesionalno delovanje in učenje učiteljev Varno in spodbudno učno okolje Druga področja Ukrepi, ki jih načrtujemo za naslednji razvojni cikel * Podatki (merila, opisniki) o doseženem, konkretne številke, primeri, rezultati, napredek (kaj smo dosegli?). Tabelo oziroma zapis šola dopolni glede na izbrana področja in cilje. 25 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Priloga 4: Samorefleksija in povratna informacija o ravnateljevem vodenju Naslednji primer kaže, kakšen je lahko razmislek o delu ravnatelja in kako lahko pridobivamo povratne informacije. Podobno lahko razmišljanje in po- vratno informacijo o svojem delu pridobijo tim za kakovost (glej zvezek 6) in učitelji (glej zvezek 4). Ravnatelj razmisli o svojem vodenju in ga razvija Ravnatelj se seznani s standardi in kazalniki vodenja vrtcev in šol (zvezek 5). Izbere dva standarda. O izbranih standardih in kazalnikih razmisli in navede: – močne točke svojega profesionalnega delovanja glede na izbrana standarda – katere so, zakaj tako meni oziroma ocenjuje in s čim to uteme- ljuje; – izzive, želene spremembe, rezultate – kaj si želi pri vodenju glede na izbrana standarda izboljšati, kaj vpeljati, opustiti itd.; – ukrepe – s katerimi dejavnostmi bo v določenem obdobju (npr. v enem šolskem letu) glede na izbrana standarda razvijal svoje vodenje. Ravnatelj pridobi povratno informacijo o svojem vodenju Ravnatelj z izbranima standardoma vodenja seznani tiste, od katerih si želi o svojem vodenju pridobiti povratno informacijo (npr. vse zaposlene, vzorec zaposlenih, tim za kakovost, administrativno-tehnično osebje, starše, delo- dajalce . . .). Izbrano skupino deležnikov prosi, da na osnovi izbranih standardov in ka- zalnikov ovrednotijo njegovo vodenje, razmislijo o njem in navedejo: – močne točke ravnateljevega vodenja glede na izbrana standarda – katere so, zakaj tako menijo oziroma ocenjujejo in s čim to utemeljujejo; – izzive, želene spremembe, rezultate – kaj naj ravnatelj spremeni, vpelje, opusti itd., zato da bi se vodenje glede na izbrana standarda še izbolj- šalo. Ravnatelj lahko povratno informacijo pridobi pisno ali ustno. Pomembno je, da svoje videnje in videnje drugih primerja in pri načrtovanih izboljšavah upošteva tudi predloge drugih. 26 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Priloga 5: Načrtovanje dela tima za kakovost Tim za kakovost je strokovno telo, ki skrbi za načrtno, sistematično in trajno UZK s samoevalvacijo. Za uspešno delovanje so pomembne sestava tima, razdelitev vlog v njem in zadolžitve posameznikov. Tim se seznani s procesom UZK s samoevalvacijo in ga ovrednoti Člani tima se seznanijo s standardi in kazalniki UZK s samoevalvacijo (zvezek 6) in hkrati, npr. v strokovni razpravi, ovrednotijo trenutno stanje tega procesa v šoli. O tem lahko na različne načine (vprašalnik, fokusne skupine, strokovna razprava) pridobijo povratno informacijo strokovnih delavcev. Opre- delijo tisto, kar že uspešno delajo, ter izpostavijo izzive, cilje in ukrepe, ki jih je treba v prihodnje še uvesti. Kazalniki Analiza stanja, izzivi, potrebe Želeni rezultati V šoli imamo razvito evalvacijsko kulturo. UZK sta vpeti v delovanje šole. V šoli krepimo zmožnosti zaposle- nih za samoevalvacijo. Razvojno načrtovanje je sistema- tično, sodelovalno in usmerjeno v še večjo kakovost učenja in pouče- vanja. Izvajamo načrtovane dejavnosti in sproti spremljamo, ali zastavljene cilje dosegamo. Vrednotimo (evalviramo) dosega- nje ciljev in o tem poročamo po- membnim deležnikom. V skladu z ugotovitvami samoe- valvacije predlagamo ukrepe, ki so vključeni v nadaljnje načrtovanje. Ukrepi, ki jih načrtujemo za izbolj- šanje UZK V timu ovrednotijo kompetence članov in razdelijo naloge Na osnovi okvirnega nabora kompetenc (glej zvezek 6) člani tima za kako- vost (a) sami ocenijo svoje znanje, spretnosti in stališča ter (b) skupaj ovrednotijo kompetence tima za kakovost (glej preglednico na naslednji trani). 27 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Primer: Razvojno načrtovanje – znanje, spretnosti in stališča* Razumem, da mora biti samoevalvacija usmerjen, načrtovan, sodelovalen, sistematičen in razvojno naravnan proces. Sposoben sem prepoznati in razvrstiti prednostne naloge ter določati cilje, povezane z nenehnim izboljševanjem šole. Razumem povezave med prednostnim področjem, izbranimi cilji, dejavnostmi in pričakovanimi dosežki (rezultati). Znam uskladiti razvojne cilje šole s potrebami učencev/otrok in drugih deležnikov ter z lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi razvojnimi smernicami vzgoje in izobraževanja. Znam pripraviti program razvoja. Znam načrtovati samoevalvacijo. Znam povezati dejavnosti za doseganje ciljev z rednim delom v šoli (učnim procesom, projekti . . .). Znam določiti merila in opisnike za spremljanje in vrednotenje doseganja ciljev. * Oceni z 1 (sploh ne) do 5 (v celoti). Glede na ugotovljeno si člani tima lahko razdelijo naloge ter izpostavijo tiste kompetence, ki jih bodo vsak zase in skupaj sistematično in načrtno krepili z različnimi individualnimi in skupinskimi oblikami profesionalnega učenja v šoli in zunaj nje. Tim načrtuje, spremlja in ovrednoti svoje delo V skladu z analizo trenutnega stanja UZK s samoevalvacijo ter okvirno ča- sovnico letnega cikla (glej prilogo 2) tim operativno načrtuje svoje delo, pri čemer npr. opredeli: – namen in prednostne cilje delovanja tima za kakovost; – okvirno vsebino in število srečanj zaradi priprave na sodelovanje s stro- kovnimi delavci, priprave gradiv, obvezne dokumentacije itd.; – okvirne datume srečanj in strokovnih razprav s strokovnimi delavci (npr. načrtovanje ciljev, spremljanje njihovega uresničevanja, poroča- nje o doseganju zastavljenih ciljev); – predvidene oblike profesionalnega učenja za razvoj kompetenc posa- meznih članov tima za kakovost itd. Operativni načrt dela naj tim pripravi tako, da je njegovo delovanje mo- goče sproti spremljati in ob koncu šolskega leta ovrednotiti. Povratno informacijo o svojem delovanju tim pridobi z razpravo med člani, v pogovoru z ravnateljem in od strokovnih delavcev. 28 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah Priloga 6: Refleksija, raziskovanje in izboljševanje lastne prakse učiteljev Učitelj razmisli o svoji praksi, jo razišče in razvija 1 Učitelji se sami ali v dialogu s kolegi (npr. v aktivu) seznanijo s standardi in kazalniki za vsa tri področja učenja in poučevanja (zvezki 2, 3, 4 in priloga 1). Izpostavijo tiste, ki jih iz kakršnega koli razloga najbolj prite-gnejo. Drug drugemu pojasnijo, zakaj so jih izbrali. 2 Izberejo tri kazalnike: enega s področja dosežki učencev in dosežki otrok v razvoju in učenju, enega s področja profesionalno učenje in delovanje ter enega s področja varno in spodbudno učno okolje. 3 Za izbrani kazalnik s področja dosežki učencev in dosežki otrok v razvoju in učenju odgovorijo na vprašanja, ki v zvezku podpirajo razmislek o njem. Razmislijo tako o vprašanjih, ki terjajo zgolj njihov individualni razmislek (npr. Kaj razumemo pod besedno zvezo kritično mišljenje?), kot o tistih, pri katerih potrebujejo ustrezne podatke, da bi nanje lahko odgovorili (npr. Kako naši učenci izkazujejo kritično mišljenje?). 4 Razmislijo o tem, kako bi lahko pridobili zahtevane kvantitativne in kva- litativne podatke. Sodelujejo s kolegi v aktivu: izmenjajo si izkušnje s pridobivanjem tovrstnih podatkov; če izkušenj nima nihče, si pomaga- jo z literaturo. 5 Refleksijo ob kazalniku (predvsem ob tistih, ki jih osebno nagovarjajo in niso del dejavnosti, ki jih usmerja tim za kakovost) lahko pripravijo sami (ugotovitve lahko zapišejo npr. v listovnik) ali v dialogu s kolegi v akti- vu. Lahko se dogovorijo, da bodo podatke, ki se nanašajo na učence, pridobivali skupaj, v enem razredu, ali pa vsak v svojem razredu (odvi- sno od kazalnika oziroma področja raziskovanja: podatke o vsebinskem znanju svojih učencev za posamezen predmet lahko zbirajo individual- no, podatke o prečnih veščinah, klimi, odnosih, vrednotah itd. pa lahko zbirajo timsko. 6 Refleksiji in zbiranju podatkov sledi analiza podatkov ter izvajanje sklepov oziroma ukrepov. Izvajanje ukrepov, s katerimi bi vplivali na dosež- ke učencev, je povezano s standardi in kazalniki profesionalnega učenja in delovanja učiteljev. 7 Pri tej točki se lahko vrnejo k točki 3, le da korake ponovijo za standarde in kazalnike s področja profesionalno učenje in delovanje učiteljev. 29 Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah je nastala v programu Vzpostavitev, dopolnitev in pilotni preizkus modela ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja (2016–2019), ki je potekal v konzorcijskem partnerstvu Šole za ravnatelje, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje in Državnega izpitnega centra. Pri pripravi vsebin in preizkušanju usmeritev v praksi so sodelovali ravna- telji in strokovni delavci (vodje kakovosti) dvaintridesetih vrtcev in šol: – Vzgojno-izobraževalni zavod Antonije Kucler Vrhnika – Osnovna šola Vransko-Tabor, OE Vrtec – Vrtec Murska Sobota – Vrtec Rogaška Slatina – Zavod sv. Stanislava, Osnovna šola Alojzija Šuštarja – Osnovna šola Brežice – Osnovna šola Jela Janežiča Škofja Loka – Osnovna šola Kapela – Osnovna šola Kuzma – Osnovna šola Savsko naselje – Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje – Osnovna šola Antona Ivana Janše Radovljica – Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina – Osnovna šola Fokovci – Osnovna šola Ivana Babiča – Jagra Marezige – Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje – Osnovna šola Rače – Osnovna šola Vide Pregarc – Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer – Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana (gi- mnazija) – Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma; Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija – Gimnazija Novo mesto – Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina, Program gimnazija – Šolski center Rogaška Slatina, Program gimnazija – Šolski center Velenje – Šola za strojništvo, geotehniko in okolje – Šolski center Celje, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije – Ekonomska šola Ljubljana – Biotehniški izobraževalni center Ljubljana – Šolski center Rogaška Slatina, Program tehnik optik – Srednja trgovska šola Ljubljana – Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina, Program predšolska vzgoja – Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, Srednja poklicna in strokovna šola