120 121 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | ODMEVI NA DOGODKE TILKA JAMNIK 60. sejem otroških knjig v Bologni (6.–9. marec 2023) in 30. prodajna razstava Bologna po Bologni v Ljubljani (23.–27. maj 2023) 1 Sejem v Bologni je jubilej praznoval z geslom »Still rocking at 60!« in s posebno razstavo ilustracij Landscapes and portraits of BCBF, ki so jih prispevali najpo­ membnejši ilustratorji in ilustratorke iz mednarodnega prostora. Jubilejna raz­ stava Bologna po Bologni pa je svoja tri desetletja praznovala z geslom »Jaz sem knjiga, preberi me!«, z naslovom letošnje poslanice otrokom vsega sveta Grške sekcije IBBY ob 2. aprilu – mednarodnem dnevu knjig za otroke – in z ilustracijo Ane Zavadlav iz slikanice Nočni obisk Gaje Kos. Že ob izbiri našega gesla je takoj videti, da si z Bologno po Bologni še vedno – tudi ob praznovanju jubileja – želimo knjižni sejem v Bologni predstaviti pred­ vsem zato, da bi ob promociji in prodaji tujih mladinskih knjig spodbujali branje. Prodajno razstavo Bologna po Bologni namreč vsa leta pripravlja MK Knjigarna Konzorcij s strokovnim sodelovanjem MKL, Pionirske, referenčnim centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo, in v zadnjem obdobju tudi s Slovensko sekcijo IBBY , sofinancira pa jo Javna agencija za knjigo RS. 1 Prispevek je lepljenka prispevka v Semaforčku in Bukli, ki sva ga pripravili skupaj z Darjo Lavrenčič Vrabec. vsega sveta. Letos se na razstavo ni uvrstil nobeden izmed slovenskih ilustrator­ jev, v preteklosti pa so bili na razstavi predstavljeni Ana Zavadlav (2019), Andreja Peklar (2018), Maja Kastelic (2015), pred tem pa še Peter Škerl, Alenka Sottler, Lila Prap. Letos je svoje ilustracije na izbor za sodelovanje na razstavi poslalo 4000 (!) ilustratorjev iz več kot devetdesetih držav, vsak po pet ilustracij. Zanimivo je, da v katalogu razstave niso predstavljene vse njihove ilustracije, temveč le izstopajoče iz vizualnega konteksta ali pa tiste ob besedilu, ki izstopa iz povprečja. Poleg tega so avtorji (v kot vedno obsežnem barvnem katalogu na skoraj dvesto straneh) pred­ stavljeni po abecednem redu, ne glede na to, iz katerega dela sveta prihajajo ali v kateri državi živijo. Naj za zaključek poročila o preteklem sejmu in optimistično napoved za nas­ lednji, 61. mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni, kjer bomo predstavili najboljšo slovensko produkcijo knjig za otroke in mladino, ponovimo besede direktorice JAK­a Katje Stergar: »Gostovanje na sejmu v Bologni 2024 je zame še vedno projekt, ki bi se ga želela veseliti, projekt, ki ne zahteva tako zelo veliko, da bo v polnem zagonu in da bodo rezultati dobri in trajni. Zakaj v projekt še vedno verjamem, četudi nam voda že sega prek grla? Ker obožujem kakovost slovenskih knjig za otroke in mladino, ker vem, da bi s predstavitvijo v Bologni marsikomu odprli še kakšna vrata, in ker si želim, da bi ves svet z odpr­ timi usti občudoval naše – vaše knjige.« (Sodobnost, 87(1­2), 10) Poslanstvo pred našim gostovanjem vrhunske slovenske literature in izjemnih ilustracij za otroke in mladino prihodnje leto na tem prestižnem sejmu knjig v Bologni je že nekaj časa navdihnjeno z optimizmom. Na naše sodelovanje se pri­ pravljajo vrhunski poznavalci literature in ilustracije zanjo. Tako bolonjski sejem knjig – namenjen zvestim bralcem prihajajočih generacij, z mnogimi odličnimi in inovativnimi knjigami zanje – suvereno vstopa v svoje sedmo desetletje z enako strastjo in ponosom in prav nič ne kaže na konec izdajanja knjig. Ravno nasprotno! 122 123 ODMEVI NA DOGODKE | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | ODMEVI NA DOGODKE angleščini, nato v nemščini, francoščini, španščini, italijanščini, hrvaščini in nekaj posameznih tudi v drugih jezikih, poskušali poudariti, kako zelo pomembno je branje mladinskih knjig za zdrav razvoj otrok in mladine, pa tudi za njihove vzgo­ jitelje, še posebej v sodobnem času digitalizacije, globalizacije, prihajajoče ume­ tne inteligence idr. Letos smo še vedno izvedli strokovno predstavitev Bologne po Bologni v živo, na klasičen način, knjige jemljemo v roke, jih predstavljamo, tudi beremo … (morda vendarle zadnjič na takšen način?). Tudi sicer je bil utrip letoš­ nje 30. Bologne po Bologni živahen, dobro je bila obiskana, tako slavnostno odpr­ tje kot tudi strokovni vodstvi. Vsi tisti, ki so jo zamudili, so povabljeni v dobro družbo knjig z vsega sveta v knjigarno Konzorcij in Center Oxford. Kaj vse smo poskušali predstaviti na 30. Bologni po Bologni? Za knjižni sejem v Bologni so pomembni trije »stebri«: BolognaBookPlus (letos šele tretjič), osrednja razstava ilustracij (letos 57­ič) in Bologna Ragazzi Award (od vsega začetka). BolognaBookPlus je bila letos organizirana tretjič (prvič prvo leto pandemije, ko je bil sejem virtualen), v sodelovanju z AIE – Associazione Italiana Editori; gre za prizadevanja za celovitejše, zaokroženo založništvo: kako postati dober literarni agent, izobraževanje na področju prodaje založniških pravic, pisanje in samoza­ ložba, promocija idr. Tu je letos našla svoj prostor tudi častna gostja – Grčija (zdaj, ko častna gostja s svojo razstavo ilustracij ni več v osrednjem Cafe Illustratori, se zdi malo skrita; je tako samo letos ob 60­letnici sejma ali bo odslej vsako leto tako?). Grčija je z opazno sejemsko stojnico vzbudila veliko pozornosti in opozo­ rila na svojo večtisočletno literarno tradicijo, vse od Homerja in Sapfo do danes: z razstavo najboljših otroških in mladinskih knjig in ilustracij, s predstavitvami založb in avtorjev, prizadevanji za promocijo branja, tudi z letošnjo poslanico ob 2. aprilu Grške sekcije IBBY, nadalje z različnimi prireditvami idr. – tudi v centru mesta Bologna, tam s ciklom grških filmov. Sejem otroških knjig v Bologni (La fiera del libro per ragazzi, The Bologna Chil­ dren‘s Book Fair) je od leta 1963 največji sejem mladinskih knjig na svetu. Prvi sejem se je odvil 4. aprila 1964 v Palazzo Re Enzo na Neptunovem trgu v Bologni, tri leta kasneje pa se je preselil na sejmišče in tedaj so pripravili tudi prvo razstavo ilustracij. Gre predvsem za profesionalni sejem založnikov za prodajo in nakup pravic, toda tudi drugih akterjev na področju knjige in branja. Vsako leto so namreč na njem proglašene ne le sejemske nagrade, ampak tudi mednarodne lite­ rarne nagrade, vsako leto nagrada ALMA in bienalno Andersenova nagrada. Na sejmu so prisotni dejavniki: Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu, Med­ narodna zveza za mladinsko književnost IBBY , Bienale ilustracij Bratislava idr. 2 Bologna po Bologni pa je od leta 1993 osrednja prodajna razstava tujih slikanic, ki v slovenski prostor posreduje najpomembnejše informacije in izbor najboljših knjig s sejma v Bologni. Seveda je neprimerno manjša, skromnejša in prilagojena sloven­ skemu prostoru – toda uspešna in priljubljena, sicer ne bi vztrajala tri desetletja. 3 Sejem v Bologni vsako leto poteka pet dni, v marcu ali aprilu. Leta 2020 in 2021 se je sejem zaradi pandemije covid­19 preselil na splet, leta 2022 pa je bil spet izpeljan v živo, vendar je prišlo 25 % manj obiskovalcev kot leta 2019, ko se je odvil zadnji sejem pred pandemijo, a obiskalo ga je menda kar 40 % obiskovalcev iz tujine. Letošnji sejem pa je bil spet živ in živahen: 1.456 razstavljavcev iz 90 držav, več kot 350 prireditev, 28.894 obiskovalcev. Ponudba knjig skoraj vseh založb je bila podprta s promocijskimi akcijami, prireditvami idr., toda tiskanega promocij­ skega gradiva je v bistvu malo, »vse« je namreč na spletu. Takšne širine in bogastva na prodajni razstavi Bologna po Bologni ni mogoče predstaviti, pa vendar smo tudi letos – tako kot vsa leta – ob 400 naslovih, največ v 2 Sejem so vse od začetka obiskovali tudi slovenski založniki in ustvarjalci mladinskih knjig, pa tudi posa­ mezniki. Potem pa so različne turistične agencije organizirale tudi dvo­in celo tridnevne avtobusne izlete na sejem, tudi z nekaj turističnimi ogledi, kar je bilo priljubljeno predvsem med knjižničarkami in knji­ žničarji. V reviji Otrok in knjiga zasledimo prve prispevke v 8. številki (1979), ko je sejem otroških knjig v Bologni le omenjen, v 12. številki (1981) Matjaž Schmidt objavi Pogled na letošnji bolonjski sejem knjig za otroke s posebnim ozirom na otroško ilustracijo, v številki 23­24 (1986) pa zasledimo kar dva prispevka: Denis Poniž: Sejem otroških knjig – Bologna in Mirjam Kopše: Pozor, sveže barve. 3 V preteklih letih je prav gotovo veljalo, da je bil ključen za uspeh Bologne po Bologni prav domišljen izbor tako informacij kot slikanic. Mnogo let smo izbrali 300–400 knjig, predvsem slikanic, nagrajenih, finalistk in drugih, zanimivih za slovenski prostor, predvsem v angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku, nagrajene pa seveda tudi v drugih jezikih. Te slikanice smo ob katalogu in s strokov­ nimi informacijami v dobri uri predstavili v živo na način, da smo navdušili prisotne. 122 123 ODMEVI NA DOGODKE | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | ODMEVI NA DOGODKE angleščini, nato v nemščini, francoščini, španščini, italijanščini, hrvaščini in nekaj posameznih tudi v drugih jezikih, poskušali poudariti, kako zelo pomembno je branje mladinskih knjig za zdrav razvoj otrok in mladine, pa tudi za njihove vzgo­ jitelje, še posebej v sodobnem času digitalizacije, globalizacije, prihajajoče ume­ tne inteligence idr. Letos smo še vedno izvedli strokovno predstavitev Bologne po Bologni v živo, na klasičen način, knjige jemljemo v roke, jih predstavljamo, tudi beremo … (morda vendarle zadnjič na takšen način?). Tudi sicer je bil utrip letoš­ nje 30. Bologne po Bologni živahen, dobro je bila obiskana, tako slavnostno odpr­ tje kot tudi strokovni vodstvi. Vsi tisti, ki so jo zamudili, so povabljeni v dobro družbo knjig z vsega sveta v knjigarno Konzorcij in Center Oxford. Kaj vse smo poskušali predstaviti na 30. Bologni po Bologni? Za knjižni sejem v Bologni so pomembni trije »stebri«: BolognaBookPlus (letos šele tretjič), osrednja razstava ilustracij (letos 57­ič) in Bologna Ragazzi Award (od vsega začetka). BolognaBookPlus je bila letos organizirana tretjič (prvič prvo leto pandemije, ko je bil sejem virtualen), v sodelovanju z AIE – Associazione Italiana Editori; gre za prizadevanja za celovitejše, zaokroženo založništvo: kako postati dober literarni agent, izobraževanje na področju prodaje založniških pravic, pisanje in samoza­ ložba, promocija idr. Tu je letos našla svoj prostor tudi častna gostja – Grčija (zdaj, ko častna gostja s svojo razstavo ilustracij ni več v osrednjem Cafe Illustratori, se zdi malo skrita; je tako samo letos ob 60­letnici sejma ali bo odslej vsako leto tako?). Grčija je z opazno sejemsko stojnico vzbudila veliko pozornosti in opozo­ rila na svojo večtisočletno literarno tradicijo, vse od Homerja in Sapfo do danes: z razstavo najboljših otroških in mladinskih knjig in ilustracij, s predstavitvami založb in avtorjev, prizadevanji za promocijo branja, tudi z letošnjo poslanico ob 2. aprilu Grške sekcije IBBY, nadalje z različnimi prireditvami idr. – tudi v centru mesta Bologna, tam s ciklom grških filmov. Sejem otroških knjig v Bologni (La fiera del libro per ragazzi, The Bologna Chil­ dren‘s Book Fair) je od leta 1963 največji sejem mladinskih knjig na svetu. Prvi sejem se je odvil 4. aprila 1964 v Palazzo Re Enzo na Neptunovem trgu v Bologni, tri leta kasneje pa se je preselil na sejmišče in tedaj so pripravili tudi prvo razstavo ilustracij. Gre predvsem za profesionalni sejem založnikov za prodajo in nakup pravic, toda tudi drugih akterjev na področju knjige in branja. Vsako leto so namreč na njem proglašene ne le sejemske nagrade, ampak tudi mednarodne lite­ rarne nagrade, vsako leto nagrada ALMA in bienalno Andersenova nagrada. Na sejmu so prisotni dejavniki: Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu, Med­ narodna zveza za mladinsko književnost IBBY , Bienale ilustracij Bratislava idr. 2 Bologna po Bologni pa je od leta 1993 osrednja prodajna razstava tujih slikanic, ki v slovenski prostor posreduje najpomembnejše informacije in izbor najboljših knjig s sejma v Bologni. Seveda je neprimerno manjša, skromnejša in prilagojena sloven­ skemu prostoru – toda uspešna in priljubljena, sicer ne bi vztrajala tri desetletja. 3 Sejem v Bologni vsako leto poteka pet dni, v marcu ali aprilu. Leta 2020 in 2021 se je sejem zaradi pandemije covid­19 preselil na splet, leta 2022 pa je bil spet izpeljan v živo, vendar je prišlo 25 % manj obiskovalcev kot leta 2019, ko se je odvil zadnji sejem pred pandemijo, a obiskalo ga je menda kar 40 % obiskovalcev iz tujine. Letošnji sejem pa je bil spet živ in živahen: 1.456 razstavljavcev iz 90 držav, več kot 350 prireditev, 28.894 obiskovalcev. Ponudba knjig skoraj vseh založb je bila podprta s promocijskimi akcijami, prireditvami idr., toda tiskanega promocij­ skega gradiva je v bistvu malo, »vse« je namreč na spletu. Takšne širine in bogastva na prodajni razstavi Bologna po Bologni ni mogoče predstaviti, pa vendar smo tudi letos – tako kot vsa leta – ob 400 naslovih, največ v 2 Sejem so vse od začetka obiskovali tudi slovenski založniki in ustvarjalci mladinskih knjig, pa tudi posa­ mezniki. Potem pa so različne turistične agencije organizirale tudi dvo­in celo tridnevne avtobusne izlete na sejem, tudi z nekaj turističnimi ogledi, kar je bilo priljubljeno predvsem med knjižničarkami in knji­ žničarji. V reviji Otrok in knjiga zasledimo prve prispevke v 8. številki (1979), ko je sejem otroških knjig v Bologni le omenjen, v 12. številki (1981) Matjaž Schmidt objavi Pogled na letošnji bolonjski sejem knjig za otroke s posebnim ozirom na otroško ilustracijo, v številki 23­24 (1986) pa zasledimo kar dva prispevka: Denis Poniž: Sejem otroških knjig – Bologna in Mirjam Kopše: Pozor, sveže barve. 3 V preteklih letih je prav gotovo veljalo, da je bil ključen za uspeh Bologne po Bologni prav domišljen izbor tako informacij kot slikanic. Mnogo let smo izbrali 300–400 knjig, predvsem slikanic, nagrajenih, finalistk in drugih, zanimivih za slovenski prostor, predvsem v angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku, nagrajene pa seveda tudi v drugih jezikih. Te slikanice smo ob katalogu in s strokov­ nimi informacijami v dobri uri predstavili v živo na način, da smo navdušili prisotne. 124 125 ODMEVI NA DOGODKE | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | ODMEVI NA DOGODKE Naslovnice nagrajenih knjig v kategorijah: leposlovna knjiga, poučna knjiga, prvenec, nova obzorja, strip (v treh starostnih obdobjih) in knjiga s fotografijami Na sejmu je bila The Braw Amazing Bookshelf, posebna razstava 100 najboljših slikanic: nagrajenih, finalistk in drugih izstopajočih slikanic; v resnici ne gre za poličko, ampak slikanice takole visijo. Med knjižnimi nagradami naj omenim še nagrado Strega Prize Ragazze e Ragazzi, najpomembnejšo italijansko nagrado mladinskim knjigam. In morda še BOP – Bologna Prize – nagrada najboljšim založnikom mladinskih knjig, ki jo podelijo eni založbi na vsaki celini – letos jo je v Evropi prejela založba The Old Lion iz Ukrajine. Na sejmu v Bologni se dogaja Ker je bil letošnji 8. marec – dan žena – v času sejma, so pripravili mednarodno razstavo knjig z naslovom Women donne femmes frauen 女性 mujeres wanawake نساء….: knjige o ženskah na različnih področjih znanosti in umetnosti, v prete­ klosti in v sodobnem času. Kako se bo naslednje leto predstavila Slovenija kot častna gostja v Bologni in kako letos na knjižnem sejmu v Frankfurtu? O pripravah na ta dva velika slo­ venska knjižna dogodka v mednarodnem prostoru je na slavnostnem odprtju 30. Bologne po Bologni spregovorila Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo RS. Letošnja strokovna pozornost je bila namenjena predvsem cenzuri v mladinski književnosti in umetni inteligenci v promociji branja. Številne strokovne prire­ ditve so se odvijale v t. i. kavarnah: avtorji, ilustratorji, prevajalci, agenti idr. na konferencah in simpozijih. Na osrednjo razstavo ilustracij se je uvrstilo 79 ilustracij iz 29 držav. Žirija jih je izbrala izmed 21.725 ilustracij 4.345 ilustratorjev iz 91 držav. Med njimi tudi dve ilustraciji slovenske akademske slikarke Ane Zavadlav, in sicer iz knjige Italijanske pravljice Itala Calvina (prev. Gašper Malej, Mladinska knjiga, 2022), s katero se je založba Mladinska knjiga vključila v praznovanje 100. obletnice rojstva itali­ janskega časnikarja in pisatelja Itala Calvina (1923–1985). Na sejmu v Bologni mu je bila posvečena tudi posebna razstava 120 ilustracij italijanskih ustvarjalcev. Na Bologni po Bologni pa smo posebno pozornost namenili naši ustvarjalki Ani Zavadlav, njene ilustracije iz Italijanskih pravljic so bile razstavljene v Konzorciju in v Centru Oxford. Ana Zavadlav je dobitnica več slovenskih nagrad, tudi zlatih hrušk, v zadnjem času je bila dobitnica Levstikove nagrade 2021 in nominiranka za nagrado ALMA 2023. Naslovnica Kataloga ilustracij 2023 je delo korejske ilustratorke Suzy Lee, dobitnice Andersenove nagrade 2022; zato smo veseli, da smo lahko na razstavi 30. Bologne po Bologni bralcem ponudili štiri njene slikanice: This Beautiful Day, Ask me, Lines in Estate by A. Vivaldi. Zadnji sta brez besedila, podobno kot njena slikanica Val, ki jo že poznamo v slovenski izdaji (Mladinska knjiga, 2010). Nadalje se je na sejmu v Bologni s svojimi ilustracijami predstavila tudi mehiška ilustratorka Andrés López, zmagovalka Bologna Children’s Book Fair – Fundación SM International Illustration Award 2022. Z njimi je ustvarila avtor­ sko slikanico z naslovom Volver a mirar (Poglej še enkrat), ki smo jo imeli tudi na naši Bologni po Bologni; umetnica opozarja, da smo vse preveč zaposleni, da bi se znali čuditi lepotam narave in življenja ter nas spodbuja k čuječnosti. Zelo odmevna je bila razstava Illustrated Ukraine, ilustracije ukrajinskih ume­ tnikov, ki izražajo nesmisel vojne, trpljenje ljudi, živali, rastlin in okolja ter zah­ tevo po miru in svobodi. Ne le na sejmu, ampak tudi na naši Bologni po Bologni so bile prisotne in izpostavljene mladinske knjige ukrajinskih založb, knjige v ukrajinščini in dvojezične knjige v ukrajinščini in angleščini, tudi prvi slovarji za učenje ukrajinščine idr. Za nagrado Bologna Ragazzi Award se je potegovalo 2.349 knjig 644 založnikov iz 59 držav. Nagrade so bile podeljene v naslednjih kategorijah: lep os lo v n e k n jig e , p o uč n e knjige, prvenci, nova obzorja, stripi (v treh starostnih obdobjih) in posebna letošnja kategorija – knjige s fotografijami. Tudi na letošnji razstavi Bologna po Bologni smo predstavili večino nagrajenih knjig in finalistk. 124 125 ODMEVI NA DOGODKE | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | ODMEVI NA DOGODKE Naslovnice nagrajenih knjig v kategorijah: leposlovna knjiga, poučna knjiga, prvenec, nova obzorja, strip (v treh starostnih obdobjih) in knjiga s fotografijami Na sejmu je bila The Braw Amazing Bookshelf, posebna razstava 100 najboljših slikanic: nagrajenih, finalistk in drugih izstopajočih slikanic; v resnici ne gre za poličko, ampak slikanice takole visijo. Med knjižnimi nagradami naj omenim še nagrado Strega Prize Ragazze e Ragazzi, najpomembnejšo italijansko nagrado mladinskim knjigam. In morda še BOP – Bologna Prize – nagrada najboljšim založnikom mladinskih knjig, ki jo podelijo eni založbi na vsaki celini – letos jo je v Evropi prejela založba The Old Lion iz Ukrajine. Na sejmu v Bologni se dogaja Ker je bil letošnji 8. marec – dan žena – v času sejma, so pripravili mednarodno razstavo knjig z naslovom Women donne femmes frauen 女性 mujeres wanawake نساء….: knjige o ženskah na različnih področjih znanosti in umetnosti, v prete­ klosti in v sodobnem času. Kako se bo naslednje leto predstavila Slovenija kot častna gostja v Bologni in kako letos na knjižnem sejmu v Frankfurtu? O pripravah na ta dva velika slo­ venska knjižna dogodka v mednarodnem prostoru je na slavnostnem odprtju 30. Bologne po Bologni spregovorila Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo RS. Letošnja strokovna pozornost je bila namenjena predvsem cenzuri v mladinski književnosti in umetni inteligenci v promociji branja. Številne strokovne prire­ ditve so se odvijale v t. i. kavarnah: avtorji, ilustratorji, prevajalci, agenti idr. na konferencah in simpozijih. Na osrednjo razstavo ilustracij se je uvrstilo 79 ilustracij iz 29 držav. Žirija jih je izbrala izmed 21.725 ilustracij 4.345 ilustratorjev iz 91 držav. Med njimi tudi dve ilustraciji slovenske akademske slikarke Ane Zavadlav, in sicer iz knjige Italijanske pravljice Itala Calvina (prev. Gašper Malej, Mladinska knjiga, 2022), s katero se je založba Mladinska knjiga vključila v praznovanje 100. obletnice rojstva itali­ janskega časnikarja in pisatelja Itala Calvina (1923–1985). Na sejmu v Bologni mu je bila posvečena tudi posebna razstava 120 ilustracij italijanskih ustvarjalcev. Na Bologni po Bologni pa smo posebno pozornost namenili naši ustvarjalki Ani Zavadlav, njene ilustracije iz Italijanskih pravljic so bile razstavljene v Konzorciju in v Centru Oxford. Ana Zavadlav je dobitnica več slovenskih nagrad, tudi zlatih hrušk, v zadnjem času je bila dobitnica Levstikove nagrade 2021 in nominiranka za nagrado ALMA 2023. Naslovnica Kataloga ilustracij 2023 je delo korejske ilustratorke Suzy Lee, dobitnice Andersenove nagrade 2022; zato smo veseli, da smo lahko na razstavi 30. Bologne po Bologni bralcem ponudili štiri njene slikanice: This Beautiful Day, Ask me, Lines in Estate by A. Vivaldi. Zadnji sta brez besedila, podobno kot njena slikanica Val, ki jo že poznamo v slovenski izdaji (Mladinska knjiga, 2010). Nadalje se je na sejmu v Bologni s svojimi ilustracijami predstavila tudi mehiška ilustratorka Andrés López, zmagovalka Bologna Children’s Book Fair – Fundación SM International Illustration Award 2022. Z njimi je ustvarila avtor­ sko slikanico z naslovom Volver a mirar (Poglej še enkrat), ki smo jo imeli tudi na naši Bologni po Bologni; umetnica opozarja, da smo vse preveč zaposleni, da bi se znali čuditi lepotam narave in življenja ter nas spodbuja k čuječnosti. Zelo odmevna je bila razstava Illustrated Ukraine, ilustracije ukrajinskih ume­ tnikov, ki izražajo nesmisel vojne, trpljenje ljudi, živali, rastlin in okolja ter zah­ tevo po miru in svobodi. Ne le na sejmu, ampak tudi na naši Bologni po Bologni so bile prisotne in izpostavljene mladinske knjige ukrajinskih založb, knjige v ukrajinščini in dvojezične knjige v ukrajinščini in angleščini, tudi prvi slovarji za učenje ukrajinščine idr. Za nagrado Bologna Ragazzi Award se je potegovalo 2.349 knjig 644 založnikov iz 59 držav. Nagrade so bile podeljene v naslednjih kategorijah: lep os lo v n e k n jig e , p o uč n e knjige, prvenci, nova obzorja, stripi (v treh starostnih obdobjih) in posebna letošnja kategorija – knjige s fotografijami. Tudi na letošnji razstavi Bologna po Bologni smo predstavili večino nagrajenih knjig in finalistk. 126 127 ODMEVI NA DOGODKE | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | ODMEVI NA DOGODKE izboru drugih knjig pa smo bili pozorni na kakovost in raznolikost glede na obrav­ navane teme in probleme. Razstavljene so bile po jezikih, posebna kotička sta bila namenjena mladostniškim romanom (pretežno) v angleščini in tudi stripom. T udi naš izbor je pokazal, da so otroške in mladinske knjige bogato opremljene z ilu­ stracijami, velik je razmah stripa, opazen je splošni trend kombinacije likovnega z besedilnim, ki se spogleduje z internetnimi stranmi. Kot da otroške in mladinske knjige z oblikovanjem sledijo spremenjeni percepciji (mladih) bralcev in si z bese­ dili ne prizadevajo spodbujati poglobljenega branja. Zakaj je pomembno, da slovenskim bralcem predstavljamo knjige iz medna­ rodnega prostora, iz različnih nacionalnih književnosti in različnih jezikov? In zakaj predstavljamo slovenske mladinske knjige v mednarodnem prostoru? To vprašanje je še posebej aktualno v času, ko se pripravljamo na častno gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu 2023 in še posebej na sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni 2024. Zagotovo gre pri založbah za komercialni interes, prodajo avtorskih pravic v čim več držav. Toda temu je osnova zanimanje bralcev za zgodbe različnih avtorjev iz različnih koncev sveta, želja spoznati njihove različne izkušnje in modrosti, kar vse prispeva k medkulturnemu razumevanju, k izmenjavi in sodelovanju. Branje literature različnih narodov je potrebno in nujno v sodobnem globalnem svetu, v upanju in želji, da bi tudi tako gradili mostove med nami, kar naj bi prispevalo k miru, boljšemu medosebnemu razumevanju in odnosu do okolja na tem edinem svetu, ki si ga delimo. Kakovostna mladinska literatura je kompleksna in opozarja na vse teme, ne le tiste tipične za obdobje otroštva in odraščanja, ampak tudi na čisto odrasle, uni­ verzalne teme, družinske, medvrstniške, medkulturne odnose, kritična je do druž­ benih napak in krivic, do družbene razslojenosti, izkoriščanja ljudi, izkoriščanja zemeljskih virov, uničevanja okolja, obsoja spopade in vojne, opozarja na žrtve, na probleme beguncev, brezdomcev idr. Pogosta tema je odvisnost od zaslonskih medijev in nekritičen odnos do poplave informacij, spodbuja k odklopu, k čuječ­ nosti in ustvarjalnim dejavnostim, vabi nazaj k naravi. Starši so v mladinski problemski literaturi pogosto odsotni, so v službah in na službenih poteh, doma priklopljeni na zaslonske medije, utrujeni in razdraž­ lji vi, nimajo moči, da bi se posvetili otrokom, od njih pričakujejo uspeh v šoli, pri športu in še kje, njihovim problemom pa se izmikajo, tolažijo jih z materialnimi dobrinami – če so seveda premožni. Pogosto tudi najstniki skrbijo za svoje starše, ki se duševno zlomijo, so bolni ali odvisniki. Mladinska literatura je do staršev praviloma sočutna: otroci imajo namreč radi svoje starše, kakršni pač so! Tudi kakovostna poučna literatura je navdušujoča, v njej ni le znanje, ampak tudi obču­ dovanje, čudenje, spoštovanje. Mladinska literatura sporoča, da svet ni idealen, daleč od tega, toda kljub vsemu nudi vrsto izzivov za smiselno življenje posamez­ nikov, pogosto pa zmore tudi dober humor in poetičen presežek. Mladi ljudje bi se zagotovo drugače razvijali, če bi v šoli brali kakovostno sodobno mladinsko literaturo, toda žal ni celovito zajeta v učnih načrtih in tudi sicer ni sistematično in dovolj zavzeto obravnavana, tovrstno branje v glavnem spodbujajo le Bralna značka in knjižnice. Mladinska literatura je sporočilno, etično in estetsko kakovostna in zavzeto in občutljivo obravnava vse aktualne teme, ki nas pestijo. Je „krik“, kakor je tudi naslov romana ameriške avtorice Laurie Halse Anderson, dobitnice letošnje nagrade ALMA. Posebna pozornost je bila namenjena tudi afriškemu založništvu, stripu (cel otok stripov iz mednarodnega prostora), slikanicam brez besedila (Silent Books Contest 2023) idr. Na sejmu je bila prvi dan, 6. marca, tiskovna konferenca Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY), na kateri so predstavili nominirance za Ander­ senovo nagrado 2024 (naša nominiranca sta pisatelj Peter Svetina in ilustrator Damijan Stepančič) ter Andersenovo žirijo, v kateri je tudi Pavle Učakar, posla­ nico in plakat Grške sekcije IBBY ob letošnjem 2. aprilu, novi katalog IBBY zbirke knjig za otroke s posebnimi potrebami, novo uredništvo revije Bookbird, IBBY kongres 2024 v Trstu ter druge dejavnosti IBBY . 7. marca je bila s prenosom prek spleta obelodanjena nagrajenka ALMA 2023: to je ameriška pisateljica Laurie Halse Anderson: https://alma.se/en/. V sloven­ ščini imamo tri njene mladinske romane: Povej (Učila International, 2001 in 2004), Zamrznjeni dekleti (Grlica, 2011) in Krik (Grlica, 2021). Slovenski nominiranci so bili Ana Zavadlav, Miroslav Košuta, Huiqin Wang in Andrej Rozman Roza. Na razstavnem prostoru Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) smo si lahko ogledali knjige iz IBBY zbirke knjig za otroke s posebnimi potrebami, med njimi je tudi slikanica Aksinje Kermauner V vrtincu črk (Morfemplus, 2022) in knjige, ki so se uvrstile na IBBY častno listo 2022: v kategoriji pisatelji tudi Andrej Rozman Roza s slikanico Rimuzine in črkolazen (Mladinska knjiga, 2019), v kategoriji ilustratorji Igor Šinkovec za ilustracije slikanice Boštjana Gorenca Si že kdaj poskusil luno? (Mladinska knjiga, 2019) in v kategoriji prevajalci Katja Zakraj­ šek za prevod knjige #3špehbombe Clémentine Beauvais (Mladinska knjiga, 2019). Na razstavnem prostoru Mednarodne mladinske knjižnice v Münchnu pa sta bili med Belimi vranami 2022 dve slovenski knjigi: roman Modri otok Irene Androjne (Mladinska knjiga, 2021) in slikanica Ne pozabi na naslov! Gaje Kos in ilustratorja Jaka Vukotiča (Miš, 2022). Nekateri sejemski dogodki so se odvijali tudi v mestu Bologna, npr. razstava Beauty and the World, 600 poučnih slikanic iz vsega sveta, v knjižnici Salaborsa, razstava italijanske ilustratorke Beatrice Alemagna (roj. 1973 v Bologni!) v Fon­ dazione del Monte idr. Prva dneva sejma je bil zvečer na fasadi mestne knjižnice Salaborsa svetlobni šov v počastitev 60. obletnice sejma. Fascinantno je, kako mesto Bologna promovira sejem in otroške knjige! Slovenski založniki so se v Bologni predstavili na razstavnem prostoru Javne agencije za knjigo (KUD Sodobnost International, Miš, Sanje, Malinc, Pivec), Mladinska knjiga in Morfemplus pa na samostojnih stojnicah. JAK je na posebni prireditvi predstavil Slovenijo, častno gostjo Bologne 2024. Izbor slovenskih mla­ dinskih knjig v tuje jezike pa smo razstavili tudi na Bologni po Bologni, da bi poudarili umeščanje slovenskih knjig v mednarodni prostor. Sedaj pa samo še o knjigah in branju Na sejmu v Bologni prevladujejo kakovostne knjige, toda nekatere (predvsem azijske in ameriške) založbe še vedno ponujajo veliko kiča. Veliko je tudi žanrske literature, prijaznih šaljivih zgodb za zabavo, ki v glavnem ne osveščajo, nimajo posebne umetniške vrednosti, lahko pa spodbujajo k branju. Na 30. Bologni po Bologni smo predstavili večino nagrajenih knjig in finalistk iz vseh kategorij, pri 126 127 ODMEVI NA DOGODKE | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | ODMEVI NA DOGODKE izboru drugih knjig pa smo bili pozorni na kakovost in raznolikost glede na obrav­ navane teme in probleme. Razstavljene so bile po jezikih, posebna kotička sta bila namenjena mladostniškim romanom (pretežno) v angleščini in tudi stripom. T udi naš izbor je pokazal, da so otroške in mladinske knjige bogato opremljene z ilu­ stracijami, velik je razmah stripa, opazen je splošni trend kombinacije likovnega z besedilnim, ki se spogleduje z internetnimi stranmi. Kot da otroške in mladinske knjige z oblikovanjem sledijo spremenjeni percepciji (mladih) bralcev in si z bese­ dili ne prizadevajo spodbujati poglobljenega branja. Zakaj je pomembno, da slovenskim bralcem predstavljamo knjige iz medna­ rodnega prostora, iz različnih nacionalnih književnosti in različnih jezikov? In zakaj predstavljamo slovenske mladinske knjige v mednarodnem prostoru? To vprašanje je še posebej aktualno v času, ko se pripravljamo na častno gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu 2023 in še posebej na sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni 2024. Zagotovo gre pri založbah za komercialni interes, prodajo avtorskih pravic v čim več držav. Toda temu je osnova zanimanje bralcev za zgodbe različnih avtorjev iz različnih koncev sveta, želja spoznati njihove različne izkušnje in modrosti, kar vse prispeva k medkulturnemu razumevanju, k izmenjavi in sodelovanju. Branje literature različnih narodov je potrebno in nujno v sodobnem globalnem svetu, v upanju in želji, da bi tudi tako gradili mostove med nami, kar naj bi prispevalo k miru, boljšemu medosebnemu razumevanju in odnosu do okolja na tem edinem svetu, ki si ga delimo. Kakovostna mladinska literatura je kompleksna in opozarja na vse teme, ne le tiste tipične za obdobje otroštva in odraščanja, ampak tudi na čisto odrasle, uni­ verzalne teme, družinske, medvrstniške, medkulturne odnose, kritična je do druž­ benih napak in krivic, do družbene razslojenosti, izkoriščanja ljudi, izkoriščanja zemeljskih virov, uničevanja okolja, obsoja spopade in vojne, opozarja na žrtve, na probleme beguncev, brezdomcev idr. Pogosta tema je odvisnost od zaslonskih medijev in nekritičen odnos do poplave informacij, spodbuja k odklopu, k čuječ­ nosti in ustvarjalnim dejavnostim, vabi nazaj k naravi. Starši so v mladinski problemski literaturi pogosto odsotni, so v službah in na službenih poteh, doma priklopljeni na zaslonske medije, utrujeni in razdraž­ lji vi, nimajo moči, da bi se posvetili otrokom, od njih pričakujejo uspeh v šoli, pri športu in še kje, njihovim problemom pa se izmikajo, tolažijo jih z materialnimi dobrinami – če so seveda premožni. Pogosto tudi najstniki skrbijo za svoje starše, ki se duševno zlomijo, so bolni ali odvisniki. Mladinska literatura je do staršev praviloma sočutna: otroci imajo namreč radi svoje starše, kakršni pač so! Tudi kakovostna poučna literatura je navdušujoča, v njej ni le znanje, ampak tudi obču­ dovanje, čudenje, spoštovanje. Mladinska literatura sporoča, da svet ni idealen, daleč od tega, toda kljub vsemu nudi vrsto izzivov za smiselno življenje posamez­ nikov, pogosto pa zmore tudi dober humor in poetičen presežek. Mladi ljudje bi se zagotovo drugače razvijali, če bi v šoli brali kakovostno sodobno mladinsko literaturo, toda žal ni celovito zajeta v učnih načrtih in tudi sicer ni sistematično in dovolj zavzeto obravnavana, tovrstno branje v glavnem spodbujajo le Bralna značka in knjižnice. Mladinska literatura je sporočilno, etično in estetsko kakovostna in zavzeto in občutljivo obravnava vse aktualne teme, ki nas pestijo. Je „krik“, kakor je tudi naslov romana ameriške avtorice Laurie Halse Anderson, dobitnice letošnje nagrade ALMA. Posebna pozornost je bila namenjena tudi afriškemu založništvu, stripu (cel otok stripov iz mednarodnega prostora), slikanicam brez besedila (Silent Books Contest 2023) idr. Na sejmu je bila prvi dan, 6. marca, tiskovna konferenca Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY), na kateri so predstavili nominirance za Ander­ senovo nagrado 2024 (naša nominiranca sta pisatelj Peter Svetina in ilustrator Damijan Stepančič) ter Andersenovo žirijo, v kateri je tudi Pavle Učakar, posla­ nico in plakat Grške sekcije IBBY ob letošnjem 2. aprilu, novi katalog IBBY zbirke knjig za otroke s posebnimi potrebami, novo uredništvo revije Bookbird, IBBY kongres 2024 v Trstu ter druge dejavnosti IBBY . 7. marca je bila s prenosom prek spleta obelodanjena nagrajenka ALMA 2023: to je ameriška pisateljica Laurie Halse Anderson: https://alma.se/en/. V sloven­ ščini imamo tri njene mladinske romane: Povej (Učila International, 2001 in 2004), Zamrznjeni dekleti (Grlica, 2011) in Krik (Grlica, 2021). Slovenski nominiranci so bili Ana Zavadlav, Miroslav Košuta, Huiqin Wang in Andrej Rozman Roza. Na razstavnem prostoru Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) smo si lahko ogledali knjige iz IBBY zbirke knjig za otroke s posebnimi potrebami, med njimi je tudi slikanica Aksinje Kermauner V vrtincu črk (Morfemplus, 2022) in knjige, ki so se uvrstile na IBBY častno listo 2022: v kategoriji pisatelji tudi Andrej Rozman Roza s slikanico Rimuzine in črkolazen (Mladinska knjiga, 2019), v kategoriji ilustratorji Igor Šinkovec za ilustracije slikanice Boštjana Gorenca Si že kdaj poskusil luno? (Mladinska knjiga, 2019) in v kategoriji prevajalci Katja Zakraj­ šek za prevod knjige #3špehbombe Clémentine Beauvais (Mladinska knjiga, 2019). Na razstavnem prostoru Mednarodne mladinske knjižnice v Münchnu pa sta bili med Belimi vranami 2022 dve slovenski knjigi: roman Modri otok Irene Androjne (Mladinska knjiga, 2021) in slikanica Ne pozabi na naslov! Gaje Kos in ilustratorja Jaka Vukotiča (Miš, 2022). Nekateri sejemski dogodki so se odvijali tudi v mestu Bologna, npr. razstava Beauty and the World, 600 poučnih slikanic iz vsega sveta, v knjižnici Salaborsa, razstava italijanske ilustratorke Beatrice Alemagna (roj. 1973 v Bologni!) v Fon­ dazione del Monte idr. Prva dneva sejma je bil zvečer na fasadi mestne knjižnice Salaborsa svetlobni šov v počastitev 60. obletnice sejma. Fascinantno je, kako mesto Bologna promovira sejem in otroške knjige! Slovenski založniki so se v Bologni predstavili na razstavnem prostoru Javne agencije za knjigo (KUD Sodobnost International, Miš, Sanje, Malinc, Pivec), Mladinska knjiga in Morfemplus pa na samostojnih stojnicah. JAK je na posebni prireditvi predstavil Slovenijo, častno gostjo Bologne 2024. Izbor slovenskih mla­ dinskih knjig v tuje jezike pa smo razstavili tudi na Bologni po Bologni, da bi poudarili umeščanje slovenskih knjig v mednarodni prostor. Sedaj pa samo še o knjigah in branju Na sejmu v Bologni prevladujejo kakovostne knjige, toda nekatere (predvsem azijske in ameriške) založbe še vedno ponujajo veliko kiča. Veliko je tudi žanrske literature, prijaznih šaljivih zgodb za zabavo, ki v glavnem ne osveščajo, nimajo posebne umetniške vrednosti, lahko pa spodbujajo k branju. Na 30. Bologni po Bologni smo predstavili večino nagrajenih knjig in finalistk iz vseh kategorij, pri