kronika 73 � 2025 3 | 615–625 � Nina Ošep, mag. zgodovine, asistentka, mlada raziskovalka, Inštitut za novejšo zgodovino (INZ), Ljubljana, nina.osep@inz.si, ORCID: https://orcid.org/0009-0006-0725-9367 � Lucija Pečnik, mag. zgodovine, Ljubljana, lucija.pecnik0@gmail.com, ORCID: https://orcid.org/0009-0006-0195-4326 1.01 izvirni znanstveni članek doi: https://doi.org/10.56420/Kronika.73.3.04 cc by-SA NINa ošep, LucIja pečNIk� Vpogledi v kmečki upor v gospostvu Gornji Grad na začetku 17. stoletja IZVLEČEK Prispevek na podlagi obstoječe literature in analize arhivskega gradiva obravnava izbrane vidike kmečkega upora podložnikov gornjegrajskega gospostva, ki ga zgodovinopisje umešča v obdobje med letoma 1602 in 1607, ko je gospostvo upravljal ljubljanski škof Tomaž Hren. Prispevek se osredotoča predvsem na dva glavna vsebinska sklopa. Prvi obravnava vzroke in okoliščine upora ter izpostavlja nekatere konkretne dogodke, zlasti tiste iz obdobja pred letom 1602 in začetne faze upora. V drugem delu se ukvarja z vprašanjem obravnave upora pred posvetno in cerkveno oblastjo, s posebnim poudarkom na vlogi deželnoknežje komisije in apostolskih nuncijev ter končni razsodbi nuncija Salvaga iz leta 1607. Namen prispevka je osvetliti začetno in sklepno dogajanje upora, ki je bilo v literaturi doslej manj obravnavano. KLJUČNE BESEDE kmečki upor, škof Tomaž Hren, Gornji Grad, zgodnji novi vek, 17. stoletje ABSTRACT INSIGHTS INTO THE PEASANT REBELLION IN THE SEIGNEURY OF GORNJI GRAD IN THE EARLY SEVENTEENTH CENTURY Drawing on the existing literature and the analysis of archival material, the article discusses the selected aspects of the peasant rebellion raised by the subjects of the seigneury of Gornji Grad (Ger. Oberburg) between 1602 and 1607, when the seigneury was under the administration of Tomaž Hren, Bishop of Ljubljana. The article focuses on two main thematic clusters. The first discusses the reasons and circumstances of the rebellion and highlights a few concrete events, especially those that unfolded before 1602 and in the early phase of the rebellion. The second part of the article deals with the question of how the rebellion was addressed by the secular and ecclesiastical authorities, with a particular focus on the role of the provincial princely commission, papal nuncios, and the final decision made by the nuncio Salvago from 1607. The article aims to shed light on the early and closing phases of the rebellion, which has not received much attention in the literature so far. KEY WORDS peasant rebellion, Bishop Tomaž Hren, Gornji Grad/Oberburg, early modern period, seventeenth century 616 | kronika 73 � 2025 3 nina ošep, lucija pečnik | vpogledi v kmečki upor v gospostvu gornji grad na začetku 17. stoletja UVOD1 V začetku 17. stoletja je na območju gornjegraj- skega gospostva izbruhnil kmečki upor, ki so ga proti svojemu zemljiškemu gospodu, ljubljanske- mu škofu Tomažu Hrenu (škof 1597–1630), vodili gornjegrajski podložniki. Kljub temu da ni šlo za velik upor, saj je ostal omejen le na gornjegrajsko gospostvo in se je leta 1607 tudi uradno končal, je s pravnega vidika dosegel dovoljšne razsežno- sti, da sta se v konfliktno situacijo osebno vplet- la nadvojvoda, notranjeavstrijski deželni knez in poznejši cesar Ferdinand II. (vladal 1596/97–1637) ter papež Klemen VIII. (papež 1592–1605). Gornjegrajsko gospostvo, ki je skoraj v celoti obsegalo območje današnje Zgornje Savinjske doline, je od 15. stoletja spadalo pod ljubljansko škofijo. Pred tem je sodilo pod benediktinski sa- mostan v Gornjem Gradu, ki je bil v drugi polovi- ci 15. stoletja razpuščen.2 Gornjegrajsko gospostvo je bilo torej cerkveno gospostvo, vsak nov ljub- ljanski škof pa je s škofovskim nazivom obenem postal zemljiški gospod podložnikom gospostva Gornji Grad. V času gornjegrajskega upora, ki je potekal približno med letoma 1602 in 1607, se je z upornimi podložniki tako soočal ljubljanski škof Tomaž Hren. Obravnavane teme se je doslej dotaknilo že kar nekaj raziskovalcev. Med prvimi je bil Ignacij Orožen, ki je časovni okvir upora postavil med le- ti 1603 in 1607. Ugotavljal je, da je papežev nuncij Janez Krstnik (Giovanni Battista) Salvago (1560– 1632) podpiral uporniške podložnike, medtem ko je deželni knez Ferdinand II. podpiral Hrena.3 Jo- sip Turk je Orožna dopolnil, da se je upor začel že leta 1602 ter da se je hotel Hren obrniti na svetno oblast, vendar ga je papež Klemen VIII. opomnil, da mora spor poravnati pred cerkveno oblastjo.4 Upor je omenil tudi Bogo Grafenauer v svojih delih, ki obravnavajo kmečke upore na Sloven- skem.5 Nedavno se je z uporom ukvarjala Nina Ošep, ki je njegov začetek prav tako umestila v leto 1602, pri čemer pa je ugotovila, da so nekateri uporni podložniki kljub formalnemu zaključku upora leta 1607 tudi pozneje izkazovali nepos- 1 Članek deloma temelji na raziskavi in ugotovitvah, obrav- navanih v prispevku Nine Ošep Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad, Zgodovinski časopis 78, 2024, št. 3–4, str. 344–375, in magi- strski nalogi Poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad, ki je nastala pod mentorstvom doc. dr. Žige Zwittra in doc. dr. Lilijane Žnidaršič Golec. 2 Svetina, Odlomek, str. 86. 3 Orožen, Das Dekanat Oberburg, str. 9–10. 4 Turk, Hren, Tomaž (1560–1630). 5 Grafenauer, Kmečki upori, str. 290; Grafenauer, Razredni boji, str. 482–531. lušnost do gornjegrajskih zemljiških gospodov.6 Poznejše upore, ki so potekali v gornjegrajskem gospostvu v 17. stoletju, sta obravnavala predvsem Helfried Valentinitsch za drugo polovico 17. sto- letja7 in Anton Mell, ki je obravnaval upor pod- ložnikov gospostva Ojstrica (Osterwitz) v Spodnji Savinjski dolini proti ojstriškemu baronu Feliksu Schrattenbachu leta 1635.8 V pričujočem članku bomo osvetlili temi, ki v obstoječi literaturi še nista bili podrobneje obrav- navani. Po krajšem orisu vzpostavitve konflikta bodo predstavljeni glavni vzroki in z njimi nepos- redno povezani dogodki, s poudarkom na obdob- ju pred letom 1602, ki ga zgodovinopisje označuje kot začetek upora podložnikov gornjegrajskega gospostva. Če se prvi del ukvarja z razumevanjem začetkov upora, je drugi osredotočen predvsem na njegov zaključek in formalno razrešitev. Pred- vsem nas bo zanimalo, kako sta se v upor vpletli posvetna in cerkvena oblast ter kako jima je uspe- lo zatreti upor in poravnati konflikt. Prispevek temelji na analizi dokumentov iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani, znotraj fon- da Gornji Grad Avstrija in kapiteljskega arhiva,9 ter nuncijevega pisma, ki ga hranijo v Deželnem arhivu v Gradcu.10 Fondi zajemajo podložniške prošnje, pisno korespondenco med ključnimi akterji, zlasti škofom Tomažem Hrenom, dolo- čila deželnoknežje komisije in razne zapise, ki se navezujejo na upor. Na podlagi pregledanega gradiva bomo poskušali razjasniti nekatere doslej manj znane in raziskane vidike upora. IZVOR KONFLIKTA Gornjegrajski kmečki upor lahko vidimo kot večstranski konflikt. Prvo stran so predstavljali uporni podložniki gornjegrajskega gospostva. Iz Hrenove notice lahko razberemo, da so prihaja- li iz trga Ljubno ter uradov Posavinje, Zadretje in Tirosek. Med najbolj izpostavljenimi jih naš- teje devet,11 poleg katerih naj bi bili vodje upora 6 Ošep, Gospodarsko poslovanje, str. 344–375. 7 Valentinitsch, Proces, str. 308. 8 Mell, Der windische Bauernaufstand, str. 210. 9 NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 65/1, 1603 II 15. 10 StLA, Urkundensammlung 1607-07-07 Obernburg. 11 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 1603. Iz trga Ljubno omenja Tomaža Kakerja (Thomas Kakor) in N. Kumpreja (N. Conperaj), iz urada Zadretje Luko Tevža (Lucas Theush) in Luko Bulka (Lucas Bulko), iz urada Posavinje Jakoba Pesarja (Jacob Pesar) in N. Žleb- nika (N. Slebnik), iz urada Tirosek pa Jurija Gluka (Jury Glukh), Klemena Podbrežnika (Clemen Podbreshnik) in Luko Sternada (Lucas Sternad) (slika 1 in 2). Za omembo Luke Zaležnika (Luca Salessnik) glej sliko 2. Za nekatera manjkajoča imena na sliki 1 glej gornjegrajski urbar iz 617 | kronika 73 � 2025 3 nina ošep, lucija pečnik | vpogledi v kmečki upor v gospostvu gornji grad na začetku 17. stoletja Jakob Tlaker ali Čermešnik12 iz Šentjanža, Luka Zaležnik iz Ljubnega in Tomaž Kaker. Po virih sodeč je imel vodilno vlogo Tlaker. Drugo stran predstavlja tedanji gornjegrajski gospod in škof Tomaž Hren, proti kateremu so podložniki vodi- li upor. Upor se je zgodil prav v času Hrenovega prevzema škofije in gornjegrajskega gospostva, v letih 1597 oziroma 1599, ko je Hrena potrdil tudi papež.13 Da se je upor začel v času menjave fev- dalnega gospoda (in ljubljanskega škofa) in prav s Hrenovim prevzemom, ki se z vodenjem gos- postva pred tem najbrž ni posebej ukvarjal, go- tovo ni naključje. Ker je imel Hren dvojno vlogo v gornjegrajskem gospostvu, kot škof s cerkveno jurisdikcijo in kot gornjegrajski gospod, je tudi upor hkrati zajel dve avtoriteti. Po eni strani je spor z deželnoknežjo komisijo urejal nadvojvoda Ferdinand, kasneje Ferdinand II. Habsburški, ce- sar Svetega rimskega cesarstva, ki je predstavljal posvetno državno oblast, po drugi strani pa je konflikt zaključil papežev nuncij Janez Krstnik Salvago, ki je predstavljal cerkveno oblast. Tako se odslikava tretja stran, ki jo oblikujeta posvetna in cerkvena oblast, višji instanci, ki urejata kon- flikt med škofom in podložniki. Narava konflikta se tako kaže v trikotni obliki med cerkveno obla- stjo, podložniki in deželno oblastjo. Pomembnejšo vlogo v konfliktu je imel škof Tomaž Hren, rojen leta 1560 v protestantski dru- začetka 17. stoletja: NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602 (?). 12 V virih se omenja tudi kot Jakob Čermešnik, vendar pogosteje kot Tlaker (VTlaky), zato je v nadaljevanju uporabljena ta oblika. Kmetijo z domačim imenom Čer- mešnik oziroma Čremešnik lahko na širšem območju Šentjanža zasledimo tudi na kasnejšem franciscejskem katastru (Tscremaischnig) za k. o. Poljana. Domače ime Čremešnik se je na tem območju ohranilo vse do danes (gl. tudi: Meze, Hribovske kmetije, str. 14, 32). 13 Dolinar, Ljubljanski škofje, str. 112. žini v Ljubljani. Po selitvi k stricu Gašperju Žit- niku (ki je bil katoličan) na Dunaj in kasneje v Gradec se je odločil za duhovniško službo. Leta 1588 je bil posvečen v duhovnika, istega leta pa ga je nadvojvoda Karel (vladal 1564–1590) imenoval še za stolnega kanonika v Ljubljani. Leta 1596 je postal stolni dekan v Ljubljani. Ker je v tem času stkal dobre stike z vladarsko dinastijo, ga je leto pozneje nadvojvoda Ferdinand II. imenoval za ljubljanskega knezoškofa. Dve leti zatem ga je v tej vlogi potrdil še papež Klemen VIII. Dobri od- nosi med dvorom in Hrenom so se nadaljevali tu- di kasneje, leta 1614 ga je nadvojvoda Ferdinand imenoval za deželnega namestnika v Gradcu, leta 1628 pa za tajnega svetnika.14 V začetkih svojega škofovanja se je Hren so- očal s precejšnjimi izzivi. V času upora je bil vpet v več nalog in zadolžitev, kar ga je časovno precej obremenjevalo. Že na začetku, leta 1600, se je lotil prenove semenišča pri ljubljanski stolnici, kjer se je srečeval s finančnimi težavami.15 V istem letu je postal vodja reformacijske komisije na Kranj- skem in svoje protireformacijsko ter obnovitveno delo vodil do leta 1603. Med letoma 1603 in 1604 je pričel z uvajanjem dekreta Tametsi.16 Od leta 1605 je imel težave z deželnim plemstvom, saj se je zavzemal za trgovske interese mest in trgov ter za omejevanje kmečke trgovine, ki je koristila pred- vsem kmetom in plemstvu. Spor med Hrenom in plemstvom je leta 1608 poravnal nadvojvoda Ferdinand.17 Iz tega je razvidno, da je imel Hren poleg gornjegrajskega upora več žarišč, ki jim je bilo treba posvečati pozornost. 14 Dolinar, Ljubljanski škofje, str. 111–112. 15 Dolinar, Ljubljanski škofje, str. 112. 16 Kos, Zgodovina morale, 1, str. 96. 17 Lukan, Gradivo, str. 18–19. Hrenov seznam upornikov, t. i. »Sammlers« (NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 1603). Notica o upornih kmetih (NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 1603). 618 | kronika 73 � 2025 3 nina ošep, lucija pečnik | vpogledi v kmečki upor v gospostvu gornji grad na začetku 17. stoletja Glede njegovega upravljanja gornjegrajske- ga gospostva in vloge zemljiškega gospoda so predhodne raziskave v splošnem pokazale, da je bil aktivno vključen v vodenje gospostva. Kljub osebju, ki ga je imel pri vodenju gospostva, je sam opravljal precej dela, kar lahko razberemo iz dokumentov, ki jih je pisal sam. Opazimo lahko, da je vodil in imel nadzor nad gospodarsko osno- vo podložniških kmetij. V odnosih med njim in podložniki pa ni zanemarljivo dejstvo, da so mu pri sodnih procesih zaupali kot pravični sodni in- stanci, kar je razvidno iz številnih sodb v sodnih protokolih.18 ANALIZA OKOLIŠČIN IN VZROKOV UPORA Na podlagi ponovnega pregleda in vključitve dodatnega arhivskega gradiva se ta del prispev- ka osredotoča na analizo in premislek o glavnih vzrokih, ki so vodili v odkrit upor, zlasti na pod- lagi dogajanja pred letom 1602, ki ga literatura označuje kot začetek upora. Poudarek je tako predvsem na dogajanju v času pred izbruhom in v začetnih fazah upora. Hren je v svojih koledarjih za leto 1602 zabele- žil, da se je upor zgodil wegen der steuer, robbath, maaß, vnd des freythoffs bey S. Maria Magdalena,19 torej zaradi (povečevanja) davkov, tlake in dajat- venih mer ter zaradi pokopališča pri cerkvi sv. Marije Magdalene v Gornjem Gradu.20 Na pod- lagi izbranih primerov so predstavljeni nekateri konkretni dogodki, ki so bili neposredno poveza- ni z omenjenimi vzroki in omogočajo vpogled v uporniško vrenje pred začetkom upora. K zaostrovanju odnosa med podložniki in ško- fom je pomembno prispeval spor zaradi kraja po- kopa umrlih. Hren naj bi namreč v času kuge ozi- roma nalezljivih bolezni določil, da morajo biti umrli pokopani na pokopališču pri bolj oddaljeni cerkvi sv. Marije Magdalene, namesto pri glavni gornjegrajski cerkvi,21 torej pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. Uporniški podložniki naj bi temu nasprotovali z utemeljitvijo, da pokopališče sv. Marije Magdalene ni bilo ustrezno posvečeno, od škofa pa naj bi celo zahtevali, da morajo biti ob njegovi blagoslovitvi navzoči vsaj en patriarh in dvanajst kardinalov. Takšna pretirana zahteva je povedna za razumevanje odnosa podložnikov do 18 Ošep, Gospodarsko poslovanje, str. 369. 19 SI AS 1073, 112r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1602, 4. 20 Ošep, Gospodarsko poslovanje, str. 364. 21 Turk, Tomaž Hren, str. 17; Kocbek, Gornjigrad na Štajer- skem, str. 26. škofa, ne le kot zemljiškega gospoda, ampak tudi kot cerkvene avtoritete.22 Z vidika razumevanja spora in prepovedi po- kopa na dotedanjem pokopališču23 kot enega glavnih razlogov za upor je zanimiva tudi podlož- niška prošnja Gertrude Repenšek (Repenschekh),24 vdove po pokojnem Juriju Repenšku, iz leta 1603.25 Prošnja je lahko bila kot pravno sredstvo bo- disi individualno ali kolektivno naslovljena na vse stopnje oblasti.26 Zaradi svojevrstne retorike in namena je pri obravnavi podložniških prošenj nujna metodološka previdnost, prosilci so nam- reč svoj položaj ali morebitno škodo pogosto prikazovali v pretiranih okoliščinah.27 Čeprav so ženske prošnje med ohranjenimi podložniškimi prošnjami bistveno redkejše, nakazujejo na po- 22 Ošep, Gospodarsko poslovanje, str. 365. 23 Ošep, Gospodarsko poslovanje, str. 364–365. 24 Najverjetneje iz Krope (Kherofin) pri Gornjem Gradu (NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 10. 3. 1603). 25 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 10. 3. 1603. 26 Čeč, Podložniške prošnje, 5:34, 11:30. 27 Za razlago se najlepše zahvaljujem dr. Dragici Čeč. Notica o vzrokih upora iz Hrenovega koledarja (SI AS 1073, Zbirka rokopisov, 112r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1602). 619 | kronika 73 � 2025 3 nina ošep, lucija pečnik | vpogledi v kmečki upor v gospostvu gornji grad na začetku 17. stoletja membno stopnjo njihove pravne sposobnosti.28 Pogostejše so prošnje vdov, s katerimi so zahteva- le pravice po umrlih možeh ali za svoje otroke,29 v nekaterih primerih pa so prošnje vlagale tudi poročene ženske, ki so zastopale interese svojih mož, kot kaže primer Evfemije Čermešnik, pred- stavljen v nadaljevanju. V prošnji, naslovljeni na deželnega kneza, nadvojvodo Ferdinanda II., se odražajo tipični retorični elementi in struktura, značilna za pod- ložniške prošnje v obravnavanem času. V uvodni opredelitvi, »uboga in v stiski trpeča žena«, se od- raža pragmatično naslavljanje, ki skozi podrejeno in ponižno vlogo izkazuje spoštovanje do veje ob- lasti, na katero je bila prošnja naslovljena. V tem kontekstu velja izraz »ubog« razumeti širše in ne zgolj v okviru ekonomskega ali materialnega po- manjkanja, temveč predvsem v kontekstu odnosa do naslovnika prošnje, manjše stopnje političnih pravic in izkazovanja spoštovanja.30 Iz prošnje izvemo, da naj bi dve leti prej, le- ta 1601, po stari navadi in običaju želeli pokopati umrlega soseda pri cerkvi sv. Mohorja.31 V času, ko naj bi truplo pripeljali tja, naj bi škof ravno op- ravljal bogoslužje. Po Gertrudinih navedbah naj bi zatem, ko je škof za to izvedel, prišlo do fizične- ga konflikta,32 v katerem je bil njen mož huje po- škodovan.33 Sama naj bi ga morala nato »povsem okrvavljenega« odpeljati do ječe, kjer je bil zaprt sedem tednov in kjer je, najverjetneje zaradi po- škodb, umrl. Ker naj bi zaradi posledic pretepa in moževe smrti utrpela za 300 goldinarjev škode, je prosila, naj škofu naloži, da se z njo, »ubogo že- no«, in njenimi otroki poravna.34 Na podlagi oh- ranjenega dopisa, ki ga je Ferdinand naslovil na Hrena, izvemo, da mu je bilo na podlagi rešene prošnje naloženo, naj se z vdovo poravna glede smrti njenega moža Jurija Repenška in nastalih stroškov ter naj je s to zadevo ne obremenjuje 28 Na podlagi pregledanega obsega gradiva, predvsem iz 16. in 17. stoletja, naj bi bil delež ženskih prošenj ocenjen na približno 17 % (gl. Čeč, Podložniške prošnje 27:00). 29 Čeč, Podložniške prošnje 27:00. 30 Čeč, Podložniške prošnje, 4:30. 31 V viru je navedena cerkev sv. Mohorja in Margarete, verjetno gre za cerkev sv. Mohorja, kjer je veljala prepo- ved pokopa umrlih (NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 10. 3. 1603). 32 Hrenovi ljudje naj bi uporabili tudi orožje, med njimi pribočno orožje, helebarde in sulice (NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 10. 3. 1603). 33 Ob tem še podrobneje navaja, da naj bi bil deležen več udarcev, zatem pa naj bi mu iz rok iztrgali palico in ga z njo tako močno udarili po glavi, da se je razletela na tri dele (NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podlo- žniki, 10. 3. 1603). 34 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 10. 3. 1603. več.35 Vprašanje pokopa umrlih je bilo razrešeno šele s posredovanjem cerkvene oblasti leta 1607.36 Med glavnimi motivi konflikta so bile tudi sporne spremembe dajatvenih mer.37 Kot enega izmed konkretnih primerov nezadovoljstva, po- vezanega z dajatvenimi merami, lahko iz pregle- danega gradiva izpostavimo spor, ki ga Hren ome- nja v pismu nadvojvodi Ferdinandu iz leta 1603.38 V času ene od preteklih trgatev naj bi pri po- biranju vinske desetine in gorščine (gornine) na območju, kjer je imel vinograde tudi Jakob Tla- ker,39 prišlo do nemirov in spora zaradi uporablje- ne dajatvene mere. Po Hrenovih navedbah naj bi Tlaker nekatere druge podložnike prepričal, da je oskrbnik (Schaffer) prinesel napačno in neveljav- no vedro, zatem pa naj bi jih dodatno spodbudil, da so oskrbnika napadli. Nadalje je Hren zapisal, da mere niso sprejeli kot veljavne niti potem, ko jim je oskrbnik pokazal vedro, ožigosano s starim gornjegrajskim znakom, ki naj bi bilo v rabi že vsaj 30 ali 40 let in tako v skladu z uveljavljenimi merami.40 Incident kaže na izrazito nezaupanje do uveljavljenih dajatvenih mer kot enega od po- membnih dejavnikov nezadovoljstva podložni- kov. Tudi sicer pogost argument podložnikov v pritožbah je bilo sklicevanje na stare pravice in nekdanje dajatvene obveznosti njihovih pred- nikov. Tako kažejo tudi zahteve po vpogledu v najstarejše urbarje, v enem primeru tudi preda- je 400 let starega urbarja,41 na podlagi katerih bi utemeljili višino dajatev in veljavnost dajatvenih mer.42 Z vidika splošnih dajatvenih in davčnih obre- menitev so na že tako težak položaj podložnikov in njihovo nezadovoljstvo vplivali tudi drugi de- javniki. Kot lahko zasledimo v virih, so bile med njimi obremenitve, povezane z osmanskimi voj- nami,43 in pritožbe zaradi omejevanja kmečke tr- govine. Iz zapisov komisije namreč izhaja, da naj 35 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 21. 3. 1603. 36 Glej naslednje poglavje. 37 Ošep, Gospodarsko poslovanje, str. 364. 38 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 2. 11. 1603. 39 Verjetno gre za vinogradniška območja v Šentjanžu. O tem, da je na tem območju posedoval vinograde, izvemo iz več virov, glej denimo: SI ZAC/1120 Zbirka fotokopij iz Štajerskega deželnega arhiva Gradec, Gornji Grad, Zapi- sniki zaslišanj, 3380/1, 221. 40 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 2. 11. 1603. 41 Urbarien von Vierhundert Jaren fürzulegen versprochen hete (prav tam, 2. 11. 1603). Podatek nakazuje, da bi takrat še lahko obstajal gornjegrajski urbar iz 13. stoletja. 42 Prav tam, november 1603. 43 Denimo v: NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, Hrenovi prepisi točk deželnoknežjih komi- sarjev, 1604. 620 | kronika 73 � 2025 3 nina ošep, lucija pečnik | vpogledi v kmečki upor v gospostvu gornji grad na začetku 17. stoletja bi podložniki v nasprotju z izdanimi dovoljenji še vedno samovoljno gnali vole in drugo živino iz Štajerske na Kranjsko in Koroško, zaradi česar naj bi bili zaradi tihotapstva večkrat kaznovani.44 Tako naj bi se Hren leta 1599 glede položaja ne- katerih podložnikov na goratih območjih, ki niso bili zmožni pridelati dovolj žita in so se preživljali s prodajo živine preko deželne meje na Kranjsko in Koroško, obrnil na notranjeavstrijsko vlado in Ferdinanda. S tem je do določene mere poskusil zaščititi njihovo trgovanje, hkrati pa si zagotoviti, da bi lahko tamkajšnji podložniki plačevali svoje dajatve.45 Dodatno so podložnike obremenjevale narav- ne nesreče. Poveden je podatek, ki ga omenjajo točke deželnoknežjih komisarjev iz leta 160446 in njihova navodila glede kmečkega upora iz istega leta,47 kjer so v kontekstu pritožb kot posebej pri- zadeti navedeni revnejši podložniki na območju urada Posavinje (Amt Säan).48 Ti naj bi bili že od nekdaj močno obremenjeni z dajatvami in tlako, reka Savinja pa naj bi vsako leto odnašala obde- lovalna polja navzdol proti Vrbovcu (Altenburg).49 Ne glede na škodo naj bi jim bilo brez vsakršne- ga spregleda, zmanjšanja ali oprostitve še naprej naloženo, da plačujejo vse dajatve in poravnajo zaostanke.50 Kot eden izmed dejavnikov, ki je prispeval k stopnjevanju in zgoščanju nezadovoljstva v odkrit upor, ni zanemarljiva vloga gornjegraj- skega uslužbenca, podložnika in voditelja upora Jakoba Tlakerja51 ter njegov vpliv na druge pod- ložnike. Znaki »neposlušnosti« in nezadovoljstva med podložniki naj bi bili sicer prisotni že pred letom 1602, pri čemer iz virov izhaja, da naj bi Tlaker povzročal nemire in škodo že v času Hre- novega predhodnika, škofa Janeza Tavčarja (škof 1580–1597).52 Ob tem velja poudariti, da prihod Tomaža Hrena kot novega zemljiškega gospoda 44 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, Hrenovi prepisi točk deželnoknežjih komisarjev, 1604; prav tam, 5. 2. 1604. 45 Ošep, Gospodarsko poslovanje, str. 347, 348; Brunner, Bi- schof Thomas Chrön, str. 26. 46 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, Hrenovi prepisi točk deželnoknežjih komisarjev, 1604. 47 Prav tam, 5. 2. 1604. 48 V začetku 15. stoletja naj bi urad Posavinje obsegal pred- vsem južna pobočja Golt z dolinskimi vasmi ob Savinji (Meze, Hribovske kmetije, str. 79). 49 O podnebnih razmerah in vlogi Hrena kot vremenskega opazovalca v obravnavanem obdobju glej: Zwitter, Vre- menska in klimatska zgodovina, str. 306–389. 50 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, Hrenovi prepisi točk deželnoknežjih komisarjev, 1604. 51 Več o Jakobu Tlakerju glej tudi: Ošep, Gospodarsko po- slovanje, str. 344–375. 52 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 25. 11. 1603. ni nepomembna okoliščina, ki je lahko dodatno vplivala na zaostritev že obstoječih napetosti. Tlaker, ki ga Hren v korespondenci večkrat označuje za »hudobnega in kljubovalnega člove- ka«,53 naj bi skupaj s svojimi pooblaščenci k ne- poslušnosti in uporu spodbujal ne le tamkajšnje podložnike, ampak tudi podložnike drugih gos- postev. Iz dopisa iz leta 1603 je razvidno, da neka- teri podložniki že tretje leto niso plačevali vseh zahtevanih davkov in dajatev. Kmetje naj bi se po- noči zbirali pri Tlakerju ter na skrivaj zbirali de- nar in zaloge, vse na podlagi njegovih obljub, da jim bo »pomagal povrniti nekdanje pravice, da bi ponovno oddajali toliko dajatev, kot so jih odda- jali njihovi predniki pred mnogimi leti«.54 Kot na- vaja Hren, naj bi mu podložniki enako »kot svoje- mu od Boga danemu gospodarju« dajali denar in živež, zaradi česar naj sam ne bi več opravljal dela na svojih kmetijah.55 Da so bili konflikti med Tlakerjem in Hre- nom močno prisotni že pred začetkom upora leta 1602, potrjuje tudi prošnja Evfemije Čermešnik (Tschermischnigkhin), žene Jakoba Tlakerja, iz leta 1603, v kateri je zastopala interese svojega moža in otrok. Prošnja, prav tako naslovljena na nadvoj- vodo Ferdinanda II., je zapisana z enako retoriko in pragmatičnim nagovorom z »ubogo in v stiski trpečo ženo« ter strukturo kot v že obravnavanem primeru prošnje Gertrude Repenšek.56 Iz prošnje izvemo, da naj bi bil Tlaker okoli leta 1601 pozvan pred škofa Hrena in nato sedem tednov priprt. Ob tem naj bi mu bila odvzeta hu- ba v vrednosti 200 goldinarjev, kasneje pa še več- ja količina vina, ki naj bi ga nameraval odpeljati v Gradec. Kot navaja Evfemija, naj bi se kmalu zatem pojavila skupina tridesetih oboroženih mož v spremstvu profosa57 iz Kranjske in drugih pooblaščencev, ki naj bi Tlakerja poskušali od- vesti.58 Prošnja se poleg zahteve po povračilu stro- škov zaradi odvzetega premoženja in odškodnine osredotoča predvsem na prošnjo po zaščiti pred nadaljnjim ukrepanjem škofa Hrena ter zagoto- vitvi miru za svojega moža in otroke.59 Čeprav to iz prošnje ni razvidno, iz drugega vira izvemo, da je bila Evfemija v času vložitve prošnje tik pred 53 Böser Thruziger Mensch (NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 2. 11. 1603). 54 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 2. 11. 1603. 55 Prav tam. 56 Čeč, Podložniške prošnje, 4:30. 57 Vojaški ječar (Hudelja, Nemško­slovenski zgodovinski slo­ var, str. 777). 58 Iz vira ni jasno, kakšen je bil razplet dogodka. 59 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 10. 3. 1603. 621 | kronika 73 � 2025 3 nina ošep, lucija pečnik | vpogledi v kmečki upor v gospostvu gornji grad na začetku 17. stoletja porodom, kar naj bi kasneje kot olajševalna oko- liščina vplivalo na sojenje Tlakerju.60 Ne glede na Hrenov izrazito negativen odnos do Tlakerja iz virov izhaja, da je z njim posloval tudi po formalni razrešitvi upora leta 1607.61 Tla- kerja v virih, zlasti sodnih zapisnikih, zasledimo še v kasnejših letih, predvsem v pravdah, ki so obravnavale posestne spore in upniško-dolžniške zadeve, v katerih je nastopal v različnih vlogah, kot zagovornik strank v postopku, tožnik in ob- toženec.62 V podložniškem dnevniku iz maja 1620 sledimo novemu gospodarju kmetije »v Tlaki« z imenom Adam, za katerega si je Hren pripisal, da ne sme slediti »zlemu, uporniškemu in vstajniš- kemu očetu«, ampak mora biti »pobožen kristjan in marljiv lastnik«.63 Kot bo podrobneje obravnavano v nadaljeva- nju, so bili nekateri glavni vzroki kmečkega upo- ra deloma razrešeni z razsodbo, ki jo je leta 1607 sklenil Janez Krstnik Salvago.64 Z njo je bilo odlo- čeno, da imajo gornjegrajski podložniki pravico do nemotenega pokopa na tamkajšnjem pokopa- lišču, pri pobiranju in odmeri davkov se je upo- števal veljaven odlok Ferdinanda II., škof pa jih ni smel samovoljno povečevati. Prav tako je moral pri odmeri desetine, drugih dajatev in dajatvenih mer upoštevati stare navade in jih ni smel samo- voljno spreminjati, nepravično izterjane dajatve pa je moral podložnikom povrniti.65 MED POSVETNO IN CERKVENO SODNO OBLASTJO V tem sklopu prispevka smo gornjegrajski kmečki upor obravnavali kot študijo primera napetosti med Rimskokatoliško cerkvijo in habs- burškim državnopravnim okvirom. Ker je bilo gornjegrajsko gospostvo cerkveno gospostvo, To- maž Hren pa obenem ljubljanski škof in zemljiški gospod, se je zastavilo vprašanje, katera pravna instanca je pristojna za obravnavo upora. O začetku upora gornjegrajskih podložnikov in okoliščinah, v katerih so upor in njegove po- sledice postali del pravnega postopka, obstaja 60 Prav tam, 14. 1. 1604. 61 Ošep, Gospodarsko poslovanje, str. 366–367. Glej tudi: SI AS 1073 115r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1611a, 43. 62 SI ZAC, 1120, Zbirka fotokopij iz Štajerskega deželnega arhiva Gradec, Gornji Grad, Zapisniki zaslišanj, 3380/1, 147, 152–155, 121, Popisi zapuščin, 3389, 611. 63 Ošep, Gospodarsko poslovanje, str. 366–367. 64 StLA, Urkundensammlung 1607-07-07 Obernburg; NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 14. 8. 1607. 65 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 14. 8. 1607. več nejasnosti. Iz virov smo rekonstruirali, da so podložniki že v začetku leta 1602 odšli v Gradec,66 kjer so sprožili tožbo proti škofu Hrenu.67 Na pre- hodu iz 16. v 17. stoletje se je namreč razširila in uzakonila pravica do pritožbe za vse kmečke pod- ložnike. To je nato dodatno potrdil še Štajerski sodni red iz leta 1622, kar je pomenilo, da so pod- ložniki na Štajerskem v kmečkih uporih pravico vse pogosteje iskali po pravni poti. Morda so se gornjegrajski podložniki, kot leta 1607 podložniki minoritskega in dominikanskega samostana na Ptuju, prav tako neposredno obrnili na deželnega kneza, nadvojvodo Ferdinanda II.68 Že avgusta 1602 je organ notranjeavstrijske vlade v skladu z zakonom izdal dekret, na pod- lagi katerega so morali obsojeni podložniki več mesecev opravljati prisilno delo v obrambnem jarku poleg mestnega obzidja (in den Statt graben zu Graz). V tem času so se podložniki zatekli tu- di h graškemu nunciju Girolamu Porcii (Porzia) (1559–1612).69 Med letoma 1580 in 1622 je bil v Gradcu vzpostavljen sedež apostolske nunciature.70 Med potekom gornjegrajskega kmečkega upora sta tam službovala dva nuncija. Prvi je bil omenje- ni Girolamo Porcia, ki je bil v vlogi apostolskega nuncija do leta 1606, potem ga je nasledil Janez Krstnik Salvago.71 Funkcija apostolskih nuncijev je bila vzpostavljena z začetkom 16. stoletja. Nun- cije je pošiljal papež ter so bili vez med papeškim sedežem na eni strani ter državo in oddaljenimi cerkvenimi središči na drugi.72 Oba, Porcia in Sal- vago, sta imela tudi pooblastila legatus a latere,73 kar je pomenilo, da so njune pristojnosti vključe- vale tudi podeljevanje beneficijev in sodna poo- blastila.74 Ker gornjegrajski kmečki upor ni prenehal, je Hren sprožil tožbo zoper podložnike. Po nalogu najvišjih deželnih oblasti je bila imenovana de- želnoknežja komisija, ki je 10. julija 1603 obravna- vala spor med ljubljanskim škofom kot tožnikom 66 Ošep, Poslovanje škofa, str. 43. 67 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, Hrenovi prepisi točk deželnoknežjih komisarjev, 1604. 68 Valentinitsch, Kmečki odpor, str. 283. 69 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, Hrenovi prepisi točk deželnoknežjih komisarjev, 1604. 70 Feldkamp, La diplomatie pontificale, str. 51. 71 Dolinar, Apostolski vizitaciji, str. 121. 72 Hansen, Papal Legates, str. 10. 73 Tudi Porcia je imel funkcijo legat a latere, kar lahko raz- beremo iz nuncijevega pisma, ki ga je transkribiral in prevedel Borut Košir v: Košir, Škof Tomaž Hren, str. 156. Prav tako pri Salvagu v pismu, ki ga je poslal Hrenu av- gusta 1607: NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 14. 8. 1607. 74 Kalous, Late Medieval Papal Legation, str. 29. 622 | kronika 73 � 2025 3 nina ošep, lucija pečnik | vpogledi v kmečki upor v gospostvu gornji grad na začetku 17. stoletja in upornimi kmeti kot obtoženci. Postopek je po- tekal v navzočnosti Hrena in odposlancev, ki so jih poslali podložniki.75 15. februarja 1603, ko je v upor že posegla de- želnoknežja komisija, je papež Klemen VIII. ško- fu Hrenu poslal pismo, v katerem ga je opozarjal, da bi se za ohranitev cerkvene jurisdikcije moral pri konfliktu z gornjegrajskimi podložniki obrni- ti na cerkveno in ne posvetno sodišče.76 S tem ko se je obrnil na Ferdinanda in njegove institucije, ni upošteval vrhovne apostolske oblasti. Iz pis- ma tudi izvemo, da je konflikt začel preučevati apostolski nuncij Porcia. V pismu je papež Hre- na spodbudil, da se v tej »cerkveni zadevi« ne podredi posvetnemu sodišču, temveč se zateče k cerkvenemu sodniku.77 Marca istega leta je Hren pisal gosposkemu odvetniku Gregorju Curlerju v Motnik.78 V pismu mu je povedal, da je prejel papeško pismo in pismo kardinala Cinzia Al- dobrandinija ter da je bila v obeh izražena želja, naj se cerkveni posli ne rešujejo pred posvetnimi sodniki, temveč pred nuncijem. V obeh prejetih pismih je bil opozorjen, da je kot škof neposred- no podrejen svetemu očetu, zato si mora tako v tem kmečkem sporu kot v drugih vprašanjih po- iskati pristojno cerkveno sodbo. V nadaljevanju iz Hrenovega pisma Curlerju še izvemo, da je bil nuncij Porcia že aktivno vpleten v reševanje kon- flikta z upornimi gornjegrajskimi podložniki, saj je v času, ko je nastajalo Hrenovo pismo, z njimi vodil pogovore. V pismu si je pripisal, da si želi le, da višje sodišče (Hohe Tribunal und Gericht) celot- ne zadeve ne bi znova zavlačevalo, temveč da bi jo čim prej zaključilo.79 Julija 1603 je deželnoknežja komisija opravila zaslišanja podložnikov80 in Hrena ter naslednje leto podala sklepe in instrukcije glede pomiritve konflikta.81 V tem času je sprožil preiskavo tudi nuncij Porcia, tako da sta posvetna in cerkvena preiskava potekali hkrati, a ločeno. Poleti 1603 je torej deželnoknežja komisija op- ravila zaslišanja in s pričetkom leta 1604 podala navodila, kako ravnati, da ne bi upor ponovno izbruhnil. S tem je bil njen proces formalno za- ključen.82 Kako je na vse to gledala cerkvena ob- 75 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, Hrenovi prepisi točk deželnoknežjih komisarjev, 1604. 76 NŠAL, KAL, fasc. 65/1. 77 Prav tam. 78 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 11. 3. 1603. 79 Prav tam. 80 Ošep, Gospodarsko poslovanje, str. 365. 81 Glej: NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podlo- žniki, 5. 2. 1604; prav tam, Hrenovi prepisi točk deželno- knežjih komisarjev, 1604. 82 Prav tam, 2. 2. 1604. last, izvemo iz dveh pisem apostolskega nuncija Janeza Krstnika Salvaga. V imenu nuncija Salvaga je apostolski avdi- tor Aleksander Vasolius 14. avgusta 1607, dober mesec preden je Salvago opravil vizitacijo v Gor- njem Gradu,83 napisal pismo,84 namenjeno vsem višjim in nižjim cerkvenim dostojanstvenikom,85 ter s tem posegel v spor med ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom in njegovimi gornjegrajski- mi podložniki. Iz pisma izvemo, da je Salvagov predhodnik Girolamo Porcia že predhodno86 podal pravnomočno sodbo glede omenjenega konflikta. S Porcijevo sodbo je bilo odločeno, da imajo podložniki pravico do pokopa svojih umr- lih na pokopališču v Gornjem Gradu, kot je že bil »ustaljen običaj«. Hrenu je bilo določeno, naj spoštuje določila nadvojvode Ferdinanda glede podložniških bremen, kar kaže, da je cerkvena oblast skrbno spremljala Ferdinandova določila in jih očitno tudi sprejemala. Nuncij je nato od Hrena zahteval, naj vse (krivično) izterjane da- jatve in pridelke podložnikom vrne v celoti ter naj preneha z nadlegovanjem in ustrahovanjem podložnikov. Če se Hren ne bi držal dogovorov, bi moral plačati 500 goldinarjev, grozila pa mu je tu- di možnost cerkvenega izobčenja (ekskomunika- cija). Pismo je določalo 20-dnevni rok, v katerem bi se lahko Hren pritožil oziroma pred nuncijem pojasnil svoje ugovore. Iz sodbe je mogoče zaznati večjo naklonjenost podložnikom kot škofu Hrenu. Morda je k temu botrovalo dejstvo, da je Hren postal ljubljanski škof v času, ko je bil Porcia graški nuncij in si je za škofa želel drugega kandidata, Ursina de Ber- tisa. Kot ocenjuje France M. Dolinar, se je Porcia trudil, da bi Hrenu povzročal nevšečnosti.87 Zani- mivo je, da je pri tej sodbi vendarle prišlo do pre- pleta cerkvene in posvetne oblasti, saj je nuncij v eni izmed točk Hrenu naložil, naj se drži Ferdi- nandovih določil glede dajatev.88 Dober mesec kasneje je nuncij Salvago pričel z apostolsko vizitacijo ljubljanske škofije.89 Med vizitacijo v Gornjem Gradu je 23. septembra 1607 izdal dekret in sodbo glede spora med Hrenom 83 Dolinar, Apostolski vizitaciji, str. 123. 84 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94, Uporni podložniki, 14. 8. 1607. 85 V uvodu pisma je navedeno, da je namenjeno vsem opatom, priorjem, proštom, dekanom, arhidiakonom, kanonikom, župnikom, upraviteljem župnij in njihovim vikarjem ali kaplanom, vsem duhovnikom ter tudi jav- nim notarjem – skratka, komurkoli bo prišlo v roke. 86 Iz vira ne izvemo, kdaj je bila ta sodba izrečena. 87 Dolinar, Apostolski vizitaciji, str. 121. 88 Dolinar, Apostolski vizitaciji, str. 123. 89 Dolinar, Apostolski vizitaciji, str. 123. 623 | kronika 73 � 2025 3 nina ošep, lucija pečnik | vpogledi v kmečki upor v gospostvu gornji grad na začetku 17. stoletja in podložniki90 ter v Gornjem Gradu opravil del preiskovanja. Gornjegrajski upor v času Salvago- ve vizitacije še ni bil zatrt, saj je v razsodbi zapisal, »da še vedno tli in da bi ga rad pomiril«. Ker je želel z zadevo zaključiti, je osebno zaslišal Jako- ba Tlakerja in Luko Zaležnika, pri čemer mu je pomagal tolmač. Podložniki so se še vedno prito- ževali nad dajatvami, ki naj bi za dvakrat presegle prvotno določeno višino. Salvago je zaslišal tudi škofa Hrena, ki mu je s svojimi dokumenti menda dokazal, ne samo da je bil dvig dajatev utemeljen, ampak da so bili gornjegrajski podložniki že v splošnem nagnjeni k uporu. Prva poročila o ne- mirih podložnikov v gornjegrajskem gospostvu menda segajo že v konec 15. stoletja, ko je moral škof Krištof Ravbar (škof 1488–1536) prositi za po- moč papeža Aleksandra VI.91 V razsodbi je bilo razglašeno, da je Hren prost vseh obtožb, medtem ko so Luka Zaležnik, Jakob Tlaker in drugi podložniki še naprej dolžni pla- čevati podvojene dajatve, dokler ne bodo pisma deželnih gospodov preklicana zaradi preneha- nja razlogov za njihovo izdajo. Zavezani so bili k nadaljnjemu plačevanju Hrenu ter k temu, da ga morajo ponižno prositi odpuščanja za neupravi- čene obtožbe in mu izkazovati dolžno spoštova- nje, zvestobo in poslušnost. Podložniki pa so bili oproščeni drugih kazni, vendar le pod pogojem, da v prihodnje ne bodo ponavljali nemirov, upo- ra, neposlušnosti in drugih prestopkov, s katerimi bi škodovali Cerkvi in ljubljanski škofiji. S tem je bil tudi z vidika cerkvene oblasti upor zaključen. Salvago je po vizitaciji vidno spreme- nil odnos do Hrena, k čemur je morda botrovalo dejstvo, da se ni zanašal le na poročila prejšnjega nuncija Porcie, ampak je zadevo preiskal sam. Iz virov lahko tako razberemo, da se je zaradi Hrenove dvojne vloge – kot ljubljanskega škofa in zemljiškega gospoda – ob uporu podložnikov postavilo vprašanje sodne pristojnosti. Medtem ko je preiskavo in sojenje o zadevi sprva prevzela deželna vlada s Ferdinandom na čelu, torej pos- vetna oblast, se je vanjo kmalu vpletla tudi cer- kvena oblast s pristojnostjo apostolskega nuncija, ki je rezidiral v Gradcu. Čeprav je kmečki upor sprva obravnavala posvetna oblast, ga je s sodbo leta 1607 vendarle zaključil nuncij Salvago, kar kaže po eni strani na prepletenost pravnih sfer v zgodnjem 17. stoletju, po drugi strani pa bi lahko to morda razumeli kot prevlado cerkvenega sod- stva v cerkvenem gospostvu. 90 StLA, Urkundensammlung 1607-07-07 Obernburg. 91 Valentinitsch, Proces, str. 308. ZAKLJUČEK Ker je bil prispevek z ožjim tematskim foku- som usmerjen predvsem na dva vsebinska sklo- pa, analizo okoliščin vzrokov za upor ter obrav- navo upora v kontekstu pristojnosti in odnosa med cerkveno in posvetno oblastjo, bi celovitejša obravnava in poglobljeno razumevanje upora v okviru nadaljnjih raziskav zahtevala vključitev večjega vzorca arhivskega gradiva, primerjalno analizo ter umestitev v širši prostorski in časovni kontekst. Čeprav zgodovinopisje začetek kmečkega upo- ra gornjegrajskega gospostva umešča v leto 1602, je analiza izbranega arhivskega gradiva v prvem sklopu pokazala, da so bili nezadovoljstvo, tre- nja in prvi večji konflikti, neposredno povezani z vzroki, ki so kasneje privedli do upora, prisotni že pred tem. V nadaljevanju smo gornjegrajski upor obrav- navali kot primer zapletenih razmerij med cer- kveno in posvetno oblastjo, kjer je prevladala cerkvena oblast in na koncu upor pod vodstvom apostolskega nuncija Salvaga formalno zaključi- la. Čeprav je bil upor res zatrt, je voditelj Jakob Tlaker našel druge vzvode, da je lahko še naprej izkazoval neposlušnost gospostvu in kljuboval škofu Hrenu. Tu se zastavlja vprašanje, koga so podložniki nazadnje res upoštevali. Prav tako bi bilo v prihodnje vredno razmisliti o tem, ali so se apostolski nunciji vpletali tudi v druge tovrstne spore med podložniki in njihovimi cerkvenimi zemljiškimi gospodi. Iz gornjegrajskega primera je razvidno, da je do vpletanja nuncija prišlo tudi zaradi njegovega osebnega nasprotovanja škofu Hrenu in ne toliko zaradi vzrokov spora. Zaradi velike količine ohranjenega arhivskega gradiva in številnih vprašanj, ki so se odprla med raziskovanjem, bi bilo smiselno premisliti tudi o vsebinskih mejnikih in časovni opredelitvi gor- njegrajskega upora, razširiti analizo na obdobje pred letom 1602 ter dodatno osvetliti razmere ne- posredno po formalni razrešitvi upora z razsodbo nuncija Salvaga leta 1607, pa tudi kasneje, pred- vsem z vidika gospodarskega poslovanja ter sode- lovanja med Hrenom in (upornimi) podložniki. IZJAVA O DOSTOpU DO RAZISKOVALNIH pODATKOV Pri raziskavi za pripravo prispevka niso bili ustvarjeni ali analizirani nobeni novi raziskovalni podatki. 624 | kronika 73 � 2025 3 nina ošep, lucija pečnik | vpogledi v kmečki upor v gospostvu gornji grad na začetku 17. stoletja VIRI IN LITERATURA Arhivski viri NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana NŠAL, Gornji Grad Avstrija NŠAL 20 (Gornji Grad A) NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana SI AS – Arhiv Republike Slovenije AS 1073, Zbirka rokopisov SI ZAC – Zgodovinski arhiv Celje ZAC 1120, Zbirka fotokopij iz Štajerskega deželne- ga arhiva Gradec StLA – Steiermärkisches Landesarchiv Graz StLA, Urkundensammlung Literatura Brunner, Walter: Bischof Thomas Chrön nach Doku- menten des Steiermärkischen Landesarchivs. Hre­ nov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj). Celje: Mohorje- va družba, 1998, str. 23–46. Dolinar, France M.: Ljubljanski škofje. Ljubljana: Dru- žina, 2007. Dolinar, France M: Apostolski vizitaciji Ljubljanske škofije 1607/08 in 1620/21. Hrenov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj). Celje: Mohorjeva družba, 1998, str. 119–138. Feldkamp, Michael-Frank: La diplomatie pontificale de Sylvestre Ier à Jean­Paul II: Une vue d’ensemble. Paris: Cerf, 2001. Grafenauer, Bogo: Kmečki upori na Slovenskem. Ljublja- na: Državna založba Slovenije, 1962. Grafenauer, Bogo: Razredni boji agrarnega prebival- stva. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: [enciklopedična obravnava po panogah], Zgodo­ vina agrarnih panog. Agrarno gospodarstvo (ur. Pav- le Blaznik, Bogo Grafenauer, Sergij Vilfan, Fran Zwitter), zv. 1. Ljubljana: Državna založba Sloveni- je, 1980, str. 482–531. Hansen, Fredrik: Papal Legates and the Jurisdiction of Diocesan Bishops. The Jurist: Studies in Church Law and Ministry 78, 2022, št. 2, str. 477–499. DOI: https:// doi.org/10.1353/jur.2022.0021 Hudelja, Niko: Nemško­slovenski zgodovinski slovar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakulte- te Univerze v Ljubljani, 2016. Kalous, Antonin: Late Medieval Papal Legation: Between the Councils and the Reformation. Rim: Viella, 2017. Kocbek, Fran: Gornjigrad na Štajerskem (Krajepisno- -zgodovinska črtica). Dom in svet 7, 1894, št. 1, str. 22–26. Kos, Dušan: Zgodovina morale: 1. Ljubezen in zakonska zveza na Slovenskem med srednjim vekom in meščan­ sko dobo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612548407 Košir, Borut: Škof Tomaž Hren in Tridentinski cerkve- ni zbor. Hrenov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj). Ce- lje: Mohorjeva družba, 1998, str. 139–159. Lukan, Walter: Gradivo k biografiji škofa Tomaža Hre- na v dunajskih arhivih. Hrenov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj). Celje: Mohorjeva družba, 1998, str. 7–21. Mell, Anton: Der windische Bauernaufstand des Jah- res 1635 und dessen Nachwehen. Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark 44, 1896, str. 205–287. Meze, Drago: Hribovske kmetije v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline. Geografski zbornik 11, 1969, 11, str. 5–97. Orožen, Ignacij: Das Bisthum und die Diözese Lavant. Das Dekanat Oberburg, zv. 2. Marburg: Selbstverlag, 1877. Ošep, Nina: Gospodarsko poslovanje škofa Toma- ža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad. Zgodovinski časopis 78, 2024, št. 3–4, str. 344–375. DOI: https://doi.org/10.56420/Zgodovinskicasopis. 2024.3-4.03 Ošep, Nina: Poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad (magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2023. Svetina, Anton: Odlomek iz zgodovine Gornjega gra- da. Kronika 22, 1974, št. 2, str. 86–91. Turk, Josip: Tomaž Hren. Bogoslovni vestnik 8, 1928, št. 1, str. 1–30. Valentinitsch, Helfried: Kmečki odpor in cerkvena zemljiška gospostva. Studia Historica Slovenica 1, 2001, št. 2, str. 279–311. Valentinitsch, Helfried: Proces podložnikov gospostva Gornji grad proti ljubljanskemu škofu 1676/77. Ča­ sopis za zgodovino in narodopisje 45 (n. v. 10), 1974, št. 2, str. 307–317. Zwitter, Žiga: Vremenska in klimatska zgodovina v ko- ledarjih in podložniških dnevnikih ljubljanskega škofa Tomaža Hrena (1597–1630). Zgodovinski časo­ pis 67, 2013, št. 3–4, str. 306–389. SPLETNE STRANI Čeč, Dragica: Podložniške prošnje – pravno sredstvo ne­ posredne pritožbe pri vladarju: kaj so in kaj povedo o vsakdanu. Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Arhiv Republike Slovenije, 21. 2. 2019. https://sistory.si/publication/41037 Turk, Josip: Hren, Tomaž (1560–1630). Slovenska bio- grafija. Slovenska akademija znanosti in umetno- sti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi238909/#slovenski-biografski-leksikon 625 | kronika 73 � 2025 3 nina ošep, lucija pečnik | vpogledi v kmečki upor v gospostvu gornji grad na začetku 17. stoletja SUMMARY Insights into the Peasant Rebellion in the Seigneury of Gornji Grad in the Early Seventeenth Century The article discusses the peasant rebellion raised by the subjects of the seigneury of Gornji Grad (Ger. Ober- burg) in the early seventeenth century, more specifically, between 1602 and 1607. Based on the examination of the existing literature and the analysis of archival material, particularly the correspondence of Bishop Tomaž Hren, letters of papal nuncios, as well as other documents from the Ljubljana Archdiocesan Archives, the Ljubljana Cathe- dral Chapter Archives, and the Styrian Provincial Archives in Graz, the primary focus is on two selected thematic clusters. Following a brief preliminary outline of the circum- stances and broader context in which the rebellion took place, the first cluster presents the main causes of ten- sions that culminated in a full-blown revolt, especially the question regarding burials in Gornji Grad’s St. Magdalene Cemetery, tax burdens and rates, the impact of external factors such as natural disasters, and the role of the rebel- lion leader Jakob Tlaker, locally known as Čermešnik. A few concrete examples are highlighted, among them two pre- served petitions of female subjects that throw additional light on the developments in the time before and during the early phases of the rebellion. The second cluster briefly describes the course of events, with a focus on the question concerning legal jurisdiction over settling the dispute between the ecclesi- astical and secular authorities and subjects. The secular authorities under Archduke Ferdinand set up a provincial princely commission which completed its investigation in 1604 without resolving the dispute with the subjects. The investigation was also undertaken by the Church as the landlord of the seigneury. The first legal intervention came from Pope Clement VIII, followed by the papal nun- cios Girolamo Porcia and Giovanni Battista Salvago. The rebellion was officially terminated by Salvago’s decision from September 1607. The article only sheds light on a few selected aspects of the rebellion and highlights certain topics that call for more extensive research in the future.