-pkoletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Officiul Orguu Yugo«lav Federation, S. P. - - danilo Jugoslovanske Socialistične Zveae - glasilo — prosvetne matice j. s. z. NO. M71 a«tBl*»ee. II!.. aader tke An »r Lmmmr—m mt H. rek S r*. IIvr«. CHICAGO, ILL., 20. NOVEMBRA (November 20). 1935. « pomlad, ali zadnjo zimo; bi delavska stranka dobila mnogo več mandatov, kakor sedaj. Poznavalci političnih tokov v Angliji ao tedaj celo prerokovali delavsko zmago. Ko pa je vlada pred nekaj ----------_---j Dela vska stranka je pri volitvah oktobra 1931 vsled prestopa MacDonalda iz delavske v takozvano narodno koncentracijsko vlado, dobila težak u-darec, ki ji je odvzel mnogo prejela opozicija nad deset mi- i mandatov. Toda krizo je pre-lijonov ali 467* t poslancev pa magala in v novem parlamentu Ramaay MacDonald poražen MEHANIZIRANA ARMADA R»mi«y MacDonald, ki j« pred volitvami |. 1931 sapuatil dalavako »tranko in vatopil v nov kabinet »kap no s vodjem torijev Stanley Bald w i n o m, je pri volitvan dne 14. novem- tedni določila za volitve datum 14. novembra, je bilo očividno, dasi bo večino ohranila. Kljub temu je vladna koalicija dobila samo nekaj nad 11,-600,000 glasov, dočim jih je ima samo 30^. Ako bi imeli v Angliji -proporčni sistem, bi se število delavskih poslancev zelo dvignilo, kajti mnogi so bili poraženi z neznatno večino. Na vsakega vladnega poslanca pride 28,000 glasov, in na povprečnega poslanca opozicije pa 57,000. To je krivična razlika. Delavska stranka je dobila 163 poslancev, 96 več, kakor jih je imela v prejšnji zbornici. Neodvisna delavska stranka je dobila 4, liberalci 16 in komunisti enega. To so stranke o policije. bo njena opozicija spet postala občutljiva. Angleška delavska i stranka je izmed delavskih) največja in najvplivnejša. V Švici so socialisti pri zadnjih parlamentarnih volitvah prišli z drugega na prvo mesto in postali največja stra-nka v republiki. Demokratične stranke so zmagale na celi črti. Fašisti so kljub velikim naporom in finančni podpori iz Italije dobili samo en mandat. Socialisti jih imajo 50, liberalci 48, katoliška stranka 42, agrarci 21 in komunisti 2. Se sijajnejše so oktobra t. 1. RAMSAY MA< |>0\AI l) bra izgubil poalanaki mandat. Porasil ga je kandidat delavake stranke. Na kampapjakih shodih ao delavci MacDonalda motili s medklici toliko, da je mogel le malokje dokončati avoj govor. Na vladni strani so dobili zmagali socialisti na Danskem, konservativci 380, liberalci, ki »delujejo z vlado, 31, in Mac-donaldovi laboriti 8. Četudi ima vladna koalicija v zbornici spet veliko večino, dasi ne več tolikšno kot v prej- LEVVISOV TRIUMF NA ANTRACITU Gibanje za zgraditev močne dualne unije premogarjev na antracitu proti UMVV je končano z zmago za UMVV in njenega predsednika. Delavci, organizirani v dualni uniji, so vpra- 11 REAKCIJA DELUJE ZA SPORAZUM S HITLERJEM PROTI SOV. UNIJI Francoako ljudstvo zoper fašizem. — Pripravljanje dveh taborov za civilno vojno G Stroji sa ubijanje na debelo, ki koae Etiopijce, kajti proti njim je stala opusna. /a y dobro organizirana fasi.sticna UMW in opustili svojo organi- skupina. V glavno mesto je prišlo demonstrirati 25,000 fašističnih agrarcev z zahtevo na krono, da mora odstaviti vlado, faji zbornici, reprezentira le ki ji načeljuje socialistični vo-dobro polovico volilcev. dja Torvald Stauning. "Ako je Ves volilni boj in izid priča, ljudstvo res proti socialistom, da stara zgodovinska liberalna naJ to izrazi pri volitvah," je dejal on. A namesto fašistične zmage je prišla socialistična stranka iz boja jačja, kakor je bila v prejšnji zbornici, in 100,-000 glasov je bilo oddanih zdaj (Nadaljevanje na 3. strani.) stranka bolj in bolj izgineva, boj pa se osredotoča med konservativno in delavsko stranko. Komunisti in neodvisna delavska stranka tudi v tej kampanji nista mogli priti v poštev. zacijo. To pomeni povrnitev miru na antracitu, ki ga ni bilo že par let, in ojačanje stare UMVV. Kitajski mornarji v mednarodni zvezi Unija kitajskih mornarjev in pristaniških delavcev se je nedavno pridružila Mednarodni federaciji transportnih delavcev. USSR po 18. obletnici novemberske revolucije Temelj za ogromno ekonomsko strukturo dodelan.—Po dolgem trpljenju up na lepše življenje IV. Težavna pot soeialn«»ga zavarovanja ' V prošlih treh letih smo čuli nič koliko obljub z ozirom na zakone za pokojnine starim 'judem, pokojnine vdovam in o zavarovanju proti brezposelnosti. Zvezni kongres je letošnje Poletje sprejel osnutek za tako splošno zavarovanje in obljubil iz zvezne blagajne subven-cUe za omenjene zavarovalnine vsem državam, ki jih sprejmejo in v ta namen določen de-,ež tudi same prispevajo. Ohio, VVisconsin in več dru-fih ao to že storile, nekatere še Pr«j predno je prišel nevv deal n« površje. Zakonodaja države Illinois je uvedla pokojnine nedavno, toda z velikimi omejitvami. Deležni jih bodo samo državljani, ki prebivajo v Illi-»owu najmanj pet let, ki so sta-fHB let. ki imajo manj dohodov k ot $30 na mesec, in ki ni-"i»jo svojcev, kakršni bi v smi- J* zakona morali skrbeti zanje. Na kratko, človek bo upravi-do penzije, ako je popolen revež, brez dohodkov in svojcev, dobival pa bo $1 na dan. To je zelo daleč od penzij, Kakršne propagira dr. Town-ffnd; ampak kaj boljšega od »fislatur, v katerih so samo za «°Pniki kapitalističnih strank, * moremo pričakovati. V istem zasedanju illinoiske i bremeniti z asesmentom v zakonodaje je bil predložen | brezposelnostni sklad. Zase se načrt za zavarovanje delavcev j kapitalisti seveda ne interesira-proti brezposelnosti. Zveza illi- noiskih industrialcev je protestirala proti, ravno tako trgovske komore in razna druga društva delodajalcev. Vsi zastopniki teh bogataških skupin so izjavljali, da protestirajo proti načrtu za brezposelnostno zavarovalnino edino v korist svojih delavcev, ker jih nočejo o- jo — ali ljudske koristi, te so jim glavna skrb! Ako bi bilo v zbornici nekaj socialistov, bi temu hinavstvu napravili kmalu konec z debatami, ampak ker jih ni, izkoriščevalci lahko nadaljujejo s svojim blufanjem med poslanci in v časopisju. Sovjetska Unija je bila pro-šlih 15 let država eksperimentiranj kakor v takem obsegu še nobena dežela na svetu. Nekdanje "kolektivno" obdelovanje zemlje iz fevdalnih časov je nadomestila z državnim kolektivizmom. Mnogi sovjetski ekonomi so dvomili v uspeh ko-lektivizacije ruskih kmetij. Med kmečkimi posestniki je eksperiment dobil neprijazen odziv, toda vlada je te kmete (kulake) enostavno izgnala iz njihovih domačij in jih poslala obdelovati zemljo v južne kraje, največ pa v Sibirijo. Po dosedanjih rezultatih je sovjetska vlada uverjena, da kolektive uspevajo in da so prav za prav šele pričele uspevati. V prizadevanjih za reformiranje agrikulture je bilo storjenih veliko napak, ki so v prvih letih teh preuredb pove-čavale trpljenje in marsikje tudi pomanjkanje med kmečkim prebivalstvom. Komisarijat za agrikulturo zatrjuje, da so vse te glavne hibe zdaj premagane. Istotako v industriji. Osnovni temelj sovjetske ekonomije je dograjen in že velik del stavbe na njemu. Vso sovjetsko Unijo preveva ambicija, da se razvije v največjo ekonomsko silo na svetu. USSK je v tej krizi edina dežela, ki nima problema brezposelnosti, pač pa ji delavcev celo primanjkuje. Pojasnili smo že vzroke, čemu kljub temu ne dopušča priseljevanja, razen v zelo omejenem številu. Rusko ljudstvo je užilo med vojno, v revoluciji, v civilni vojni in vsled vpadov zavezniških in drugih dežel na njeno ozemlje neizmerno trpljenja. Silovita suša in temeljni preobrat v poljedelstvu sta povzročila v letih tik po svetovni vojni lakoto, ki je ugonobila veliko ljudi in pustila težke posledce. Delavci so morali doprinašati pri gradnji industrije nadčloveške žrtve in si veliko pritrga-vati. Sistem krušnih kart je obveljal do nedavna in cene živilom niso bile nizke. Kljub temu se je milijone ljudi žurilo, da zgrade v svoji veliki deželi industrijo, pota, železnice itd. ter da razvijejo pridobivanje prirodnih zakladov v tehnično najmodernejše obrate. Osemnajst let je minulo po novemberski revoluciji. V pr- (Nadaljevanje na 5. strani.) OSPODARSKA kriza je vrgla francoski kapitalizem v panično razpoloženje. Strah ga je za bodočnost svojega sistema v Franciji, kajti nezadovoljnost med ljudstvom narašča. Magnati, ki kontrolirajo francoske finance in industrijo, so se v bojazni za svoje koristi zatekli v fašistično gibanje. ipropagirajo spremembo ustave, ki bi dala vladi več moči in jo otela odvisnosti od večine v parlamentu, a ob enem finančno in s propagando podpirajo razne fašistične organizacije, med njimi Croix de Feu, kateri načeljuje "bodoči francoski Hitler" Francois de la Rocque. Njegove Čete so disciplinirane in oborožene. Vlade se misli polastiti nasilno, kadar se bo čutil dovolj močnega in bo prilika ugodna, na pr. v slučaju finančne panike, ali pa ministrske krize. Njegova organizacija bi francoski demokraciji sama na sebi ne bila nevarna, toda nevarna je zato, ker jo podpira francoska reakcija s svojimi bogastvi. Demokratične skupine, med njimi socialisti in komunisti, ki so združeni v popularni fronti, zahtevajo od vlade, da ustavi oboroževanje fašistov in da predloži zakone proti fašističnim tolpam, ki prete vreči republiko in spremeniti Francijo v državo Hitlerjevega in Mussolinijevega modela. Premier Laval skuša biti nekako v sredi med demokratičnimi skupinami ki so zastopane v vladi, in med onimi, ki delujejo za reakcionarno diktaturo fašistične narave. Laval je zvi-jačnež, poln skritih namenov in zato mu popularna fronta nič ne zaupa. Dolže ga celo, da je zmožen sam vprizoriti fašistični puč, da se bi iznebil parlamenta in vladal z dekreti. Dne 11. novembra — na dan premirja, — so po pariških ulicah korakali tisoči v popularni fronti in demonstrirali proti reakciji in fašizmu. Ne samo delavci, tudi bivši vojaki in rezervisti v uniformah so korakali z njimi. Ob drugem času isti dan so demonstrirale fašistične organizacije. Tisoče policajev in vojakov je skrbelo, da se te nasprotujoče se sile niso zapodile v boj druga proti drugi. Po nekaterih delih Pariza so se dogodili spopadi kljub tej čuječnosti. V vnanji politiki ima Francija dve odrejenosti. Demokratične skupine so za sedanjo taktiko lige narodov (za sankcije proti Italiji) in reakcija pa jim nasprotuje. Laval je tudi tu v sredi. Trdil je, da je zanje, a ob enem jih odlagal od tedna do tedna, da koristi svojemu prijatelju duceju. Francoski fašisti hočejo, da vlada ne stori ničesar takega, kar bi omajalo ali celo vpropastilo Mussolinijev režim — kajti to bi bil katastrofalen udarec za fašistično gibanje. I>aval dozdaj res še ni nič posebnega storil, kar bi bilo v kvar Italiji, toda nanj pritiska Anglija, katera skuša izmanevrirati vsako vlado, da se odločno izjavi in tudi v dejanjih pokaže, ali je, ali ni za kolektivno akcijo društva narodov proti napadalki. Z ozirom na Nemčijo so francoske demokratične stranke za izoliranje Hitlerjevega režima, reakcija, z Lavalom vred, pa deluje za sporazum med njim in Frkncijo. Francoski kapitalisti in finančniki se boje, da bo Hitler vsled bojkota, oboroževanja in izgubljene trgovine prisiljen vzeti bogatašem v Nemčiji del imovine. Ko to stori prvič, bo ustvarjen precedent (Nadaljevanje na 3. strani.) PRIVATNI INTERESI V LJUTEM BOJU PROTI ŽUPANU D. W. H0ANU Velikih graftarjev v tej deželi ni mogoče obsoditi Sto in sto tisoče dolarjev so I M. Svveitzer kriv ali nekriv. Dr- že stali dragi procesi proti velikim tatovom, defravdantom in graftarjem, a le redkokdaj koga obsodijo. Kdor krade na kupe, ali si na kak drug nepošten način prisvoji stotisoče, bo morda obtožen in povabljen pred poroto, kjer se pravniki z obeh strani prerekajo za drag denar, časopisje piše o obravnavi na dolgo in široko, in končno oznani: porota proglasila obtoženca nekrivim. Tako je storila tudi dne 12. novembra, ko je morala odločiti, ali je bivši klerk in blagajnik čikaškega okraja Robert žavni pravnik je iz računov dokazal, da si je Svveitzer prilastil $414,129 tujega denarja. Vsled tega ga je okrajni odbor izključil iz urada. Svveitzer je takoj, ko je prišla stvar na dan, priznal, da dolguje okraju nekaj nad «300,000, in da bo to vsoto vrnil, čim njegovi pregle-dovalci točno ugotove, koliko manjka. Toda vrnil ni niti enega dolarja. Kako je mogoče, da porota dvanajstih mož kljub priznani tatfrini krivca oprosti ter mu s tem da pečat nedolžnosti? Nedvomno bi istih dvanajst porotnikov poslalo v zapor J bančnega klerka, ako bi si pri-1 pustili Sweitzerja v obsodbo, lastil — ne štiri sto tisoč, ampak štirideset dolarjev! Robert M. Svveitzer je bil eden najpopularnejših demokratskih politikov v Chicagu in Illinoisu. Bil je kandidat demokratske stranke za župana, za bo prizadet še marsikdo, kajti on ni edini, ki si je prilaščal ali si prilašča tuji denar. Zato so obravnave le slepilo, kajti kadar pride škandal na dan, se sodnemu procesu ni mogoče ogniti. ____ . . . . Drugi vzrok je koruptno mi- govemerja in v razne druge u-!.,. . ' , ,v . r • , .• slienje ameriške mase — češ, rade. On je profesionalen poli tik — "zl^ta duša", vzoren župljan in imeniten družabnik. Denar je posojeval in senko-val. - • • vsakdo krade, ako le more. "Ti bi tudi im jaz, ako bi mogel," je argument povprečnega demokratskega in republikanskega volilca. Dokler se. ameriško Bilo je očitno v naprej, da ne ljudstvo ne izkoplje iz tega Kapitalistični krogi so se odločili storiti vse v svoji moči, da očrnijo milwauškega županajn s tem onemogočijo njegovo ponovno izvolitev. , Dolže ga predvsem podpiranja nasilnih dejanj. Dovoljeval je manifestacije stavkarjev, ki so se nemalokrat razvile v izgrede, branil je provokacije komunistov, ki so jih uganjali po milvvauških ulicah in nastopal na shodih s hujskajočimi govori. To so njegovi glavni "prestopki" in "težki grehi". V ospredju te kampanje za blatenje župana Hoana so med drugimi Citizen's Lavv and Order liga, v kateri so tovarnarji in veliki trgovci; Ameriška legija, Service Star liga, Army and Navy unija, American War Mothers in slične drue organizacije ter skupine, ki jih vzdržujejo kapitalisti. Vsa ta "enotna fronta" je dokaz, da župan Hoan res deluje ljudstvu v korist. ....... bo obsojen. Demokratski politiki, ki vladajo mesto in Coun-ty, prav dobro vedo, da če bi kvarnega mišljenja, ga bodo graftarji čezdalje bolj predrzno in svobodno gulili. Naše prireditve CHICAGO.—Koncert "Save" v nedeljo 24. novembra v dvorani Slovenske narodne podporne jednote. CLEVELAND. — Slavje 25-letnice kluba it. 27 in koncert soc. pevskega zbora "Zarja" na Zahvalni dan 28. novembra. BRIDGEPORT, OHIO.—Slavje 10-letnice kluba it. 11 v soboto 30. novembra v druitveni dvorani na Boydsvillu. RED LODGE, MONT.—Prireditev kluba it. 35 v proslavo 25-letnice JSZ v soboto 30. novembra v Slovenskem ' domu, Scotch Coulee. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTV4. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba. Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjemh UrUvIh z* celo Isto $3.00; m pul leta 11.76; sa četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto fS.ftO; ss pol lets $2.00. - Vsi rokopisi in oglati morajo biti v nn&em uradu najpozneje do pund«ljka popoldne sa prtobttfev v itsvilki tekočega tedna. PRISEGANJE "NEOMAHLJIVE ZVESTOBE" POVSOD ENAKO proletarec Published every Wednesday by the Yugo»lav Workmen's publishing Co., Inc. __Estsblished 1»06. Editor................................Frank Zsitz. Business Msnager.................Charles Pogorelec. Assistant Business Msnsger.......,.....John llsk Jr. SURSCRIPTION RATES: United States: One Yesr $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. proletarec 1639 WEST 26TH STREET Telephoaat ROCKW£LL 2864. CHICAGO, ILL. Scottsboro, Alabama Devet zamorskih fantov v Alabami, ki so v zaporu i§ | leti, obdolženi posilstva dveh belopoltnih žensk, je bilo z apeli na državno in na zvezno vrhovno sodišče že večkrat rešenih pred smrtno kaznijo. Zadnja obsodba je bila razveljavljena, ker se pri zbiranju porote črncev ni upoštevalo. Zdaj so ta tehnični pogrešek popravili s tem, da so v poroto imenovali tudi enega člana zamorskega plemena in fantje pa so zločina znova obtoženi. Ako jih porota spozna krivim, je kazen za tak zločin v Alabami sntrt. Obramba teh fantov je stala že veliko tisočakov. Ako je ne bi bilo, bi jim usodo zapečatila že prva obravnava. Izgleda, da je oblast v slučaju teh obtožencev prav tako odločna, da jih obsodi, kakor je bila v slučaju Saca in Vanzettija, ali kakor je v Californiji napram Tom Mooneyju in Warren Billingsu^ Obtožnica proti omenjenim devetim črncem pravi, da so zločin posilstva izvršili v tovornem vagonu, njih žrtvi pa sta bili Victoria Priče in Ruby Bates. Obe sta "trempali" v istem tovornem vlaku, kakor ti fantje. Ena je pozneje pričala, da ni bila posiljena, toda prosekutor jo je obdolžil laži, "v katero jo je pridobil newyorški denar .. V teh okolščinah se obtožencem ne obeta drugega kakor nova obsodba. Proces bo bržkone spet dolg, posebno, ako bo obramba toliko spretna, kakor v prejšnjih slučajih. Oblast tira ta proces do skrajnosti, ne zato, da ugodi pravici, ampak da kaznuje črnce zgolj zato ker so črnci, Id Ji ako jim krivde ni mogoče dokazati. Dečki v Nemčiji prisegajo "neomahljivo svestobo" der fuehrerju, "pa če treba dati saaj tudi sadnjo kapljo krvi." Dečki v Italiji jo prisegajo il duceju Na tej sliki so etiopijski dečki, ki prisegajo enako svestobo svojemu vladarju. Delajo vse po vsgoji in ukasih. KONCERT SOC. PEVSKEGA ZBORA "ZARJA" IN SLAVJE 25 LETNICE KLUBA ŠT. 27 JSZ Dr. Vladko Maček za dualizem V nedavnem intervjuvu s poročevalcem dnevnika "Nevv York Times" je hrvatski vodja dr. Vladko Maček dejal, da pod sedanjo politično uredbo Jugoslavije s Srbi ne more biti sporazuma, kajti Hrvati ne bodo beogradske nadvlade nikdar priznali, niti ne bodo hrvatski poslanci nikoli več sedeli v beograd-ski skupščini. Dr. Maček je pojasnjeval za ameriško javnost, da Hrvati zahtevajo popolno avtonomijo. S Srbijo so pripravljeni ostati v zvezi le na sličen način, kakor je bila Ogrska z Avstrijo pred svetovno vojno. Hrvati zahtevajo svoj parlament, svojo armado in svoj davčni sistem. Kovali in tiskali bi svoj denar, kakor ga je Ogrska, dele kadar se jih zadovolji v teh aspiracijah, bodo Hrvati pripravljeni ostati v Jugoslaviji. Skifpno s Srbijo bi imeli ministra za vnanje zadeve, skupnega ministra za carine, in skupen vojni urad. Vsi drugi portfelji bi bili za Srbijo posebej in za Hrvatsko posebej. V vrhovnemu svetu bi bila zagrebška in beogradska zbornica enokapravno zastopani. "Brez take ureditve je Jugoslavija obsojena razpadu", je dejal dr. Maček. Kaj naj se v tej reorganizaciji države stori s Slovenci, Mačkov intervju v dnevniku Times ne pojasni. Slične zahteve so Hrvati imeli že 1. 1918, v času postanka nove jugoslovanske države. Najboljši načrt je imelo za ureditev državne oblike Jugoslavije JRZ pod vodstvom Etbina Kristana, ki pa je bil tudi za Štefana Radiča in njegovo selja-čko stranko preradikalen. Iz tega Mačkovega intervjuva je razvidno, da Beograd Hrvatov ne bo pridobil s svobodnimi volitvami v skupni parlament, ne z imenovanjem hrvatskih ministrov — kajti njihova temeljna zahteva je popolna avtonomija, od katere ne odnehajo, dočim hočejo ekstremni nacionalisti čisto samostojno hrvatsko državo. Voditelj slednjih je dr. Ante Pavelič v Italiji. V Beogradu so posebno v času Aleksandrove diktature zastopali stališče absolutne centralizacije. Ne diktatura, ne centralizacija, ni dosegla namena. Avtonomija bo morala biti razširjena, kajti brez te med posameznimi deli države ne bo iskrenega sodelovanja. Cleveland, O. — Kakor običajno, priredi soc. pevski zbor "Zarja" tudi letos jesenski koncert na Zahvalni dan, z bogatim sporedom. Torej se vidimo v četrtek 28. novembra v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Kot že omenjeno, je ta prireditev ob enem slavje kluba št. 27 JSZ, ki praznuje letos 25 letnico svojega plodonosne-ga dela. Leta 1910 je bil tu na agitaciji za Proletarca in ustanovitev socialističnega kluba Jože Bratkovich. Takrat je živel v LaSallu, 111. Sestal se je tu z Johnom Medenom, kateri je bil v Chicagu nekaj časa u-pravnik "Proletarca". Skupno aktiven — nikdar se ni umikal njihovem koncertu v četrtek odgovornosti in delu. 28. novembra, od blizu in da- V mestni svet je nominiral leč. Oni se resnično trudijo, ne kandidata v svojem glavnem «amo da delavska pesem v naši okraju v devetih volilnih bo- naselbini ne zamre, ampak da jih in vsnkikrat dokazal, da ži\i in se dviga. Prihodnje le-ima vzlic še tako neugodnim to bo naša "Zarja" slavila 20 okolščinam veliko somišljeni- letnico obstanka. Spored, ki kov. Nedvomno pridejo na le- ga bo predvajala na omenje-tošnji Zahvalni dan vsi na na- nem koncertu, je označen v o-šo prireditev. glasu, priobčen v. tej številki. * Prične se ob 3. popoldne. Zve- Ko gledam prvo sliko čla-ičer bo ples in prosta zabava, nov našega kluba, vidim: mno- Vstopnice so po 40c, veljavne gih ni več med živimi. Ob tej. za na koncert in zvečer za ple-priliki se s hvaležnostjo in so- sno zabavo. Samo za zabavo družno iskrenost j o.___spominjamo i njih, kajti delovali so skupno z nami za skupnost. Vsem tem časten spomin! zvečer so po 25c. Vabim ponovno: in sedanje člane — vse ga vse bivše kluba št. 27 prijatelje soc. pevske-zbora "Zarja" in vse naše občinstvo sploh, da se snide na Toliko o klubu. Naravno, da . . sta v nedeljo 26. septembra, imajo tudi naši "Zarjani" sto- Zahvalni dan v četrtek 28. no-1910 sklicala sestanek v Kor- j t .ne prijateljev. uvidimo vembra v Slav. nar. domu. I- četovi dvorani, na katerega se v.sakikrat, kadaf^prirede kon-imeli bomo skupno razvedrilo nas odzvalo precejšnje šte- cert ali magari samo navadno in ob enem manifestirali de- je vilo. Dotično poslopje je bilo znano tudi pod imenom Jaites Hali. Zdaj je na istem prostoru. posest Rudi Božeglava. ga-solinska postaja. Sploh ima ta kos zemlje za seboj za naš narod zelo pestro zgodovino. Omenjeni sestanek tvori prvi trajni početek socialističnega gibanja med slovenskimi delavci v Clevelandu. Ustanovljen je bil socialistični klub, ki se je pridružil JSZ in dobil \ nji št. 27. Tisti, ki so kdaj bili člani tega kluba in potem vsled e-nega ali drugega vzroka odstopili, ali pa tudi brez vsakega vzroka — in teh bivših članov v Clevelandu ni malo, se zabavo s petjem. Posest i jih tudi lavsko zavest letos, na in solidarnost. Joseph Jauch. SLOVENSKI DELAVSKI CENTER O te*m in onem Politike v "metropoli" "Moji bratje, dober večer!" Bil je to bivši clevelaniski župan/ Miller, ki je drage Slovence tako prijazno pozdravil. "Ameriška Domovina" ga ni mogla prehvaliti. Pri zadn jih volitvah je bil spet kandidat demokratske stranke za župana, ioda njegov'republikanaki protivnik Harold H. Burlon ji zmagal z veliko večino. In kaj je pisala "Am. Domovina" po volitvah 6. novembra? V uredniškem članku, priobčen 7. nov., priznava, ja poraz demokrat: ke »trenke izvire OD REAKCIONARNEGA VODSTVA STRANKE.. Zares je hudo. Ampak, piše isti list, "iz enega vzroka pa lahko praznujemo mi, jugoslovanski državljani v Clevelandu, sijajno zmago. Izvolili smo pet NAdIH mož demokratov v mestno zbornico, dogodek in fakt, s katerim se nikdar nobena na-rodnost še ni mogla ponašati v milijonskem mestu Clevelandu." Kakšni so ti slovenski demokratski koncilmani? "Enakopravnost" z dne 8. novembra jih je v uredniškem članku pod naslovom "Naši koncilmani" takole predstavila: "Mi smo prav tako veseli vsakega uspeha Slovencev v javnem . 1 jen ju kot vsakdo drugi, ampak lagali ki, če bi rekli, da se nam od po nosa širijo prsa, kadar pomislimo, kakšne moše pošiljamo v mestno sbcrnico Clevelanda. Vsemimo n. pr. novo isvoljenega koncilmaas 23. wsrde J«»hn Novaka. Osebno ga sicer ne posnamo in je kolikor se nas tiče, lahko dober človek, vsoren mož in oče, ampak gotovo je, DA V NAŠEM JAVNEM 21VLJENJU NE PREDSTAVLJA IN NE PO-MENI ABSOLUTNO NICESAA. Če b« jutri sa vselej IZGINIL is Clevelanda, pa bi nihče ne vedel ZA RAZLIKO. Kdor hoče biti OD. KRIT, mora prisnati, da v večji ali manjši meri velja to sa večino Ija. di, KI SE MED NAMI POTEGUJEJO ^A POLITIČNE URADE. V splošnem ro to NAJBOLJ BREZBARVNI TIPI. ki si jih je mogoče misliti, in o katerih 2IV KRST NE VE, da sploh EKSISTIRAJO, ra-sen kadar je v teku VOLILNA KAMPANJA. Ali bi se res ne dalo nič napraviti, da ZBOLJSAMO KALIBER NAŠEGA ZASTOPSTVA v ameriški politični javnosti?" (Poeamesne besede v tem ponatisu smo poudsrili mi.) t> Delevsko gibenje in Slovenci "Ogromna večina Slovencev v Ameriki spada delavskemu razredu", konstatira Enakopravnost z dne 8. nov., in nato po-jasnuje: "če se navzlic temu ne udejstvujemo' politično kot delavci, vzrok temu ni ta, da ne čutimo delavsko, temveč ker Amerika sploh nima pravega delavskega gibanja, če bi ga imela, bi bili Slovenci zraven. In kadar ga bo imela, se mu bomo pridružili, če ne mi, pa naši otroci." , To je odlašanje, na kakršnega se sklicuje vse preveč dela v cev v tej deželi. "Kadar boste imeli kaj pokazati, bom že prišel zraven", je izgovor povprečnega človeka. Vzroki, da v tej deželi nimamo delavskega političnega gibanja v taki viimi, kakor v Evropi, so mnogi. Glavni je, da se več ali manj skoro vsak priseljenec skuša preriniti s pozicije delavca v business, ali pa vsaj na boljše delo. To je prešlo tudi na njihove otroke. Rockefeller je postal kapitalist, dasi je imel samo en dajm premoženja, ko je "začel". Ford je bil revež. In tako dalje, če so oni lahko obogateli, čemu ne jaz? Ljudje s tako ideologijo niso zmožni zgraditi delavsko politično gibanje. • _ Ampak je vendar mogoče tudi v tej deželi, kar dokazujejo mesta Milvvaukee, Bridgeport, Reading, in Nevv York, kjer so socialisti upoštevan faktor. Pire piše, da govori v Ameriški Domovini v imenu 12,000 slovenskih volilcev, ki glasujejo za demokrate. Ako Enakoprav-nost-hoče, da začno ti delavci misliti razredno zavedno, se mora lotiti vzgojevalne in organizatorične kampanje, ne pa čakati kajti delavsko gibanje je treba graditi lokalno, predno bo v splošnem kaj štelo. Med Milvvaučani se je dobil priseljen Nemec, Victor L. Berger, ki je s svojimi somišljeniki zgradil močno lokalno socialistično postojanko. V Nevv Yorku priseljeni Jfcid Morris Hill- ••Lepo ie — ampak premaj-i "Veseli me, da je naše gi- ------------ „-..............FxloclJc,u murna mu- bno," je rekel že marsikdo. To i banje dobilo svoj dom. Upam,| quit. Marsikje drugje se je dobil inteligenten drugorodec kije je poudaril tudi tajnik Sloven- dn mi hn nribnHniP. bil v emdnii aneinli-fiSno---------------^ . ... skega delavskega centra, s. F. Zaitz, v poročilih, ki so bila objav1 jera v prejšnjih številkah. Naš cili je RASTI. Zato pa je treba hrane — v tem slučaju gmotnih sredstev. Rok Božičnik v Chicagu je vplačal na delnice nadaljnih $5, Andrevv Grum iz Detroita da mi bo mogoče prihodnje let j priti na zbor JSZ in da se bo vršil v Chicagu, kajti kakor jaz, bo brez dvoma veselilo i druge, da si ogledajo naš skupni center." če bo zbor res v Chicagu, ali ne bi bilo kako mogoče do tedig naše poslopje toliko povečati, da se bi lahko v nje- mu vršil? -------- " " «■• '"»'U, OC T"l ...... V T. V>> «"■ • " »'VV. v/.v« bod o na slavnosti 28. nov. ne- $15, in Social Study Club, an- V centru so zdaj v teku ra-dvomno spomnili vseh onih gleški odsek kluba št. 1, $25. j zne predelave. Vaje- odsekov važnih dogodkov, ki jih bele- Slednjo vsoto je izročila zadnji ži četrstoletna zgodovina te- petek sodružica Alice Artach. ga kluba. Bil je neprenehoma Nace Zlemberger piše: Polt pomeni na jugu veliko razliko Trije belokožci so blizu Columbije v državi Tennessee udrli v hišo 80 let stare zamorke, jo ubili in ji vzeli $25, vse, kar so našli pri njej. Oblast je prišla storilcem na sled. Zločin so priznali in bili obsojeni v dosmrtno ječo. Možno je, da bodo po par letih pomiloščeni. Zdaj zaobrnimo to sliko. Ako bi bili storilci "nigri" in bi ubili belopoltno starko, bi jih razdraženo belopoltno ljudstvo lirtčalo, pa če bi bilo treba podreti'ječo, samo da bi dobili ven svoje žrtve. Sličen slučaj se je dogodil v Columbusu, Texas. Dva mlada črnca sta bila osumljena umora belopoltne ženske. Toda predno je mogla oblast kaj -preiskovati in dognati, ako sta res izvršila umor, je pridrla drhal, ju ugrabila in linčala. Zamorcem linčarske nakane ne rojijo po glavi. Veseli so, če jih beli ljudje puste v miru, ker pač prav dobro vedo, da so pred zakonom smatrani belokožci za gospodarje, črnci pa za podložnike. SLAVJE 25-LETNICE KLUBA ŠT. 27 JSZ IN KONCERT SOC. PEVSKEGA ZBORA "ZARJA" kluba št. 1 se že večinoma vr-še v njemu. Prihodnja redna seja kluba št. 1 v petek 22. novembra bo prva, ki bo v njegevem prostoru. Naslov, 2301 S. Lavvndale Ave. Direktorij SI)C bo v bližnji bodočnosti objavil važna naznanila, na kar opozarjamo. —- P. O. ► i o o IGRA Grčija je spet monarhija Civilne vojne, zarote, izgredi — demonstracije in politični boji med pristaši republike in monarhije v Grčiji so končali z zmago monarhistov. Druge posebne razlike ni. Vprašanje ekonomske uredbe v tem boju ni bilo v ospredju, ker sta obe struji za obstoječi gospodarski red. tw kapkalizma" NA ZAHVALNI DAN 28. NOV. 1935f v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. CLEVELANIh OHIO Go»tuj<*ta pevski« zbora "VOJAN" in "DELAVEC" Pričetek ob 3. popoldne Vstopnice 40c; samo zvečer 25c Vstopnice za popoldanski program veljavne tudi ivscer. »+MMMM MM + + i M»M»MMM M* M Etiopija postane italijanska Amerika Italijanski general Rugero Santini je dejal, da sedaj, ko fašisti kontrolirajo v severni Etiopiji tako veliko ozemlje kot sta ameriški državi Rhode \\ Islnnd in DHavvare in ko bo | Etiopija "njihova," potem se no bo več treba Italijanom izseljevati v Ameriko. Našli bodo "obljubljeno deželo" v Afriki, kamor jih bo blazni Mussolini poslal, da "civilizirajo" afriške divjake, nad katere je navalil z "neciviliziranim" orožjem. Mussolin''jevi fašisti, kakor poročajo listi, mečejo strupene bombe iz zraka na žene in o-troke, kar je vsekakor v skladu s fašistično "civilizacijo". Fašistični imperializem ne pozna nobcnli mejS, zato si bo tudi i 1 razbil glavo ob lastni "civilizaciji." Ako hočete imeti na svetovno situacijo pravilen upogled, bil v gradnji socialistične organizacije enako uspešen. Zakaj se ne bi mogel dobiti kdo med Slovenci v Clevelandu? če lahko mnogi lomijo kopja za demokratsko stranko, zakaj ne bi vsaj nekateri naši "outstanding" rojaki pomagali organizirati delavsko ^gibanje? Pobeliti zsonorce je nemogoče "Tudi letos smo dva tedna pred volitvami napisali uredniški članek, v katerem smo zahtevali čiščenje v demokratski stranki. To čiščenje de bo sedaj v kratkem izvršilo, ker je nujno potrebno." To ugotovitev sem bral v demokratskem Lojzetovem-Ja-mesovem dnevniku. Ampak počistiti demokratsko stranko je prav tako nemogoče kakor napraviti belopoltneža iz zamorca. Oportunizem komunistov "Glas Rad nika", bivše glasilo hrvatske komunistične sekcije, zdaj organ Saveza klubova hrvatskih i srpskih radnika. poroča o konferenci Patronatskog odbora za pomoč političnim jetnikom v Jugoslaviji, ki se je vršila v Pittsburghu, in se pritožuje, ker na nji ni bilo zastopnikov socialistčne stranke. V •istem uredniškem članku oznanja, da Patronatski odbor sklicuje v omenjeni namen shod, na katerega so povabljeni i* glavne govornike Niko Grškovič, ki je bil med vojno vodja po-kreta za stvoritev Jugoslavije, kakršna je; dalje Louis Adamič, in pa Ivan Krešič, urednik Hrvatskog Lista. O Niku Grškoviču je bilo poročano, kako zelo se je med vojno trudil, da bi bil spravil Etbina Kristana v internacijsko kempo. Proti socialistom pa je na konvenciji predhodnice HBZ 1. 1918 klical denuncijante in vpil patriotičnim Hrvatom: "česa se bojite — ... vlada je na vasi strani!" Ako komunisti na ta svoj shod povabijo še Louis Pirca, pa bo skupina popolna. V isti številki "Glasa Radnika" (12. novembra) je na pni strani poročilo o prireditvi čikaških društev HBZ. "To je bila resnično lepa manifestacija bratskega duha in naprednosti delavske mase v vrstah te velike bratske manifestacije," konstatira bivši komunistični "Radnik". M anifestacija, ki se je pričela tako sijajno v "delavskem duhu", je bila otvorjena z ameriško himno in hrvatsko himno. O Internacionali ni bilo ne duha ne sluha. In za eno najbolj atraktivnih točk je bil oglasen 2UPAN KELLY. ki je kajpai« "delavski" gradonačelnik, napreden, "prijatelj" radničkih organizacija itd. Kdor se spominja hrvatskih komunistov iz leta 1D20-25 in primerja njihovo početje s sedanjim, bi se lahko več ur zdržema upravičeno čudil, ne da bi omagal od presenečenja. Vendar pa to ni potrebno, kajti njihova filozofija nima odrejen> sti. Giblje se po vetru. Zdaj so "za narod i otačbino". zato m prizadevajo biti bolj narodnjaški, kakor narodnjaki. V slovenski rečenici, v papeštvu skušajo prekositi papeža samega. čilejte Proletarca. Seme in ideje Ideje so kakor seme. čim glob je ga za kopi ješ, bolj gotovo vzkali. — "A. G." ANDREAS LATZKO: si im >i i>m ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. •oa Ameriška bolnišnica v Addis Ababi (Nadaljevanja.) TSndau je z naglimi koraki hodil ift)r in- J >1 po sobi in mnogo premalo pazil na glas odgo-■ vero v. da bi bil lahko opazil baronovo navajenost. Kaj ni bil Abt premislil posledic takega fantalinstva, nesmiselnosti tako nevarnega iafivanja? Da mu zaradi nasilnega vpada v tujo hišo in izsiljevanja, izvršenega nad baronom, ne bodo delali preglavic, to je bilo očitno. Toda dvoboj med lastnikom Mangie-nove tovarne in osamljenim ubogim tovarniškim delavcem je bil preveč neenak. Kaj naj bi oviralo policijo, da ne bi norca, ki je postal vplivnemu človeku nadležen, potegnila v ka-Irinokoli tekočo preiskavo? Saj se ji ne bi bilo treba ne zagovarjati ne plačati odškodnino, če bi morala priznati svojo "pomoto" po, preiskovalnem zaporu, ki traja lahko tedne, pa tudi mesece. To jo je Abt lepo zagodel samemu sebi! če ga hočeš potegniti in zadrege, moraš gospoda barona pošteno prestrašiti, da ga bo minilo veselje, izrabiti svoj vpliv in svo-m zWze proti sovražniku, ki se nima s čim braniti. - ~ "Govoriva naravnost, baron. Vi želite, da posredujem pri Abtu . . "Hvaležen bi vam bil za to posredovanje. Saj tudi vašemu varovancu ni v prid, da bi nadaljeval igro, namestu da bi zagrabil to are—> čno naključje in si zagotovil precejšnjo vsoto denarja." Z naglim sunkom je obstal doktor pred Mangienom in se srepo zazrl v njegove oči: "Takšna ponudba bi izzvala samo Abtov beraski ponos. Saj vam je dal besedo, torej vam ni treba njegovega molka šele plačati. Prav zato, ker stoji tako globoko pod vami, se lahko popolnoma zanesete, da bo držal svojo besedo, jaz jamčim zanj." Baron je z lahnim poklonom naznačil, da pristane na viteški ton: "Niti malo ne dvomim, pa vendar bi rajši, da se ne poslovim od gospoda Abta kot dolžnik. Vsakdo nosi v srcu kakršnokoli neizpol-njivo željo, nemara . . "Če bi bil Abt kakor vsak drug, ne bi tratil jaz časa zanj. Verjamem, da mu je hotela vaša ranjka gospa mati dobro, rezultat pa je žal ta, da je"-- To pa je bilo baronu vendarle prehudo! Da bi si dal zdaj še svojo ubogo mamo blatiti zaradi poblaznelega zavistnika. tega se pri bogu ni čutil več dolžnega. Z drhtečimi ustni-sami je presekal doktorjeve besede, se zahvalil ter se nameril proti vratom. Toda tudi Landauove tanke ustnice so po- | bledele. Preveč je vedel o ljudeh, ki so jih bili kakor klavno živino napodili v sredo Kavarniškega dvorišča ter iz oken postrelili — lastnik Mangienove tovarne je moral kakor vsak drugi nemški veleindustrijec pomagati pri vzdrževanju tistih poštenjakovičev, ki jim je le v majhno zabavo, "spraviti s poti" ne-všečne ljudi. Z enim skokom je baronu zastavil pot: "Prosim! če greste rajši sami tja, se vam vsekakor ne bom vsiljeval. Tudi ni dvoma, da vam z Abtove strani ne gro^i nikaka nevarnost --prej bi rekel, da narobe! Da me ne boste imeli za hinavca, bi vam rad že zdaj povedal, da si bom v zaprtem ovoju dal ime in naslov prizadete dame---" "GospodJ Me imate za zavratnega mori vca?" Nekaj hipov je bilo vse tiho. Iz najbližje bližine sta se zastrmela drug drugemu v oči, dokler se ni v obeh zbudil občutek smešnosti tega dramatičnega prizora. V resnici nihče od njiju ni videl v drugem lopova — nasprotno! V zadregi sta povesila oči, in doktor je nadaljeval svoje sprehajanje gor in dol po sobi. Svetilka na pisalni mizi je metala njegovo senco po stenah; ta tanka, prekljasto dolgo postava je spominjala barona na ilustrirano luksuzno izdajo Don Kihota, ki je v njegovi domači hiši ležala v sprejemnici na mizi. Zgodaj ostareli obraz, trezna studijska soba, vsa okolica je priklicala pozabljeno sliko viteza klavrne postave iz pozabljenja. Tudi doktor je mimogrede potolažen škilil tja čez proti Mangienu. Sam zaklet, da je jemal vsako stvar za mnogo težjo, kakor je v resnici bila, je imel skrivno, mogoče ne čisto nezavidljivo nagnjenje do srečnikov, ki gredo neobteženi, kakor razvajeni otroci skozi življenje. Ta lepo zrasli, prav nič ošabni avto- mobilski kralj mu je bil všeč. Nobene trde Jezičnima v obrazu, kakšnega pobalinstva gotovo ne bi bil zmožen. "Ne. Nimam vas za zavratnega morivca, pač pa poznam tisto preveliko gorečnost, ki bere vam kakor mojemu očetu vsako željo z —" V srtdo tega stavka je zabrnel v prednji sobi zvonec. Mangien je ostal sam, poslušal plaho na hodnik in se oddahnil, ko je slišal zaupni glas pevih pozdravnih besed. Plavolas, rožnat, čeden, z divjim poetov-skim čopom na čelu, z rafinirano "indivitfua' no" zavezano ovratnico — takšen se je prišli gost takoj razodel za literata; bil je pačUe v tistih letih, ko človek rad poudarja "bohe-ma". Govoril je mehko, nosljajoče zategnje-no nemščino Avstrijcev, imel je nekaj nalašč zanemarjenega v obleki in obnašanju, a si .vendar takoj opazil, da je dobro vzgojen. "Dober večer!" je presenečen pokimal baronu, spoznal na prvi pogled doktorjev stari plašč in samoveznk-o Ter se mu nT "Zdelo potrebno, da bi se predstavil kakor treba. Vrgel se je v veliki naslanjač pred pisalno mizo, iztegnil dolge noge daleč od sebe in prešerno vzkliknil: "•l .'Če uganeš, kaj me je tako pozno privedlo V tebi; izvršiš lahko najtežjo operacijo na nSuii!--Malo se moram oddahniti, če imaš smolo, imaš pač smolo! Senzacijo imam, da ji ni para in mi je noben list ne bi mogel suniti, a pred pondeljkom ne izide noben časnik, dotlej pa bodo že vrabci s streh čivkali o tem, da je Njegovo Veličanstvo avtomobilski kralj Nemčije — Ti, slišiš, kaj ni bil to Mangien iz Hamburga, ki se je tako grdo obnašal do Abtove matere? Kaj ne da? No. zdaj je prejel svojo kazen: pri vasovanju ustreljen! Mrtev." Kdo? Abt? Abt je ustreljen?" je z groznim glasom zakričal doktor. "Zakaj neki Abt? Kako prideš na tako neumnost? Baron'Mangien je ustreljen. Slučajno sem šel Halo! Glej! Tega bo omedle-vica!" Kakor pepel bled v obraz, z znojnimi kapljicami na bledem čelu, bi bil Mangien padel kakor je dolg in širok, če ga ne bi bil doktor pravočasno prestregel in odvedel k zofi. Odprl je okno, odprl Mangienu ovratnik srajce. S prvim valom svežega zraka se je Mangien spet zavedel in se hotel dvigniti. "Kar lepo mirno ležite in izpijte kozarček konjaka. Bodi tako dober, Gustl, stopi dol k Diesingerju in naroči za naju kaj toplega; prideva za tabo. Prevroče je bilo tu, pa tudi predolgo tešč je gospod. Na svidenje!" Gustl Evvald, ki ga je bil Landau kljub njegovemu upiranju potisnil skozi vrata, je zamišljen stopal po stopnicah. Kakšen človek je bil to. ki mu je Landau podaril obnošeno obleko, pa ga ogovarja z "gospodom"? Celo srajca, ki jo 'je imel na sebi, je bila iz doktorjeve omare. Nenavaden "gospod", na vsak način. Le kakšnemu sleparju je Landau spet nasedel? V. Le za minuto se je baron zmedel, potem pa mu je takoj postalo spet jasno, da mora biti v glavi nekaj narobe, da prideš do bedaste misli, češ, baron Mangien^bo moral ostati zdaj do smrti zamazan tovarniški delavec, ker je mehanik Abt v njegovi obleki umrl. A kako je bilo mogoče, da se je dal Bodo zapeljati od obleke in dokumentov? "Se smem poslužiti za trenutek vašega telefona, gospod doktor?" Ne da bi počakal dovoljenja, je Mangien takoj poklical Brerikenovo številko; bil je že kar potolažen od upanja, da se bo oglasila Mirni ter smeje pojasnila neumno zgodbo. Slušalo mu je skorajda padlo iz rok, ko mu je zagrmel v uho odgovor, da je Brenkenov telefon začasno policijsko zaprt. "Oprostite, bi lahko govoril še enkrat z vašim mladim prijateljem? Je v istem lokalu, kjer sva obedovala? Mogoče ve kakšne podrobnosti. Saj — saj vendar ni mogoče, da bi me — povejte, ali sva si sploh kaj podobna jaz in —" Dalj ni mogel; opazil je grozljivo drgetanje I^andauovih usten, in se ni upal izgovoriti Abtovega imena. (Dalje prihodnjič.) Na »liki j« ameriška bolnišnica v etiopijskem glavnem mestu. Na »trebi ima naslikano ameriško zastavo, v obvestilo italijanskim letalcem, da je ameriška lastnina, ako pridejo nad Addis Ababo. Prebivalstvo je ie dolgo v strahu pred napadom is sraka, proti kateremu je bres moči, ker Etiopija nima aeroplanov. V NEDELJO 24. NOVEMBRA VSI NA SAVIN KONCERT! RAD DESET MILIJONOV GLASOV V ANGLIJI PROTI TORIJEM (Nadaljevanje s 1. strani.) in apetit za nadaljne zaplenitve. Milijone Nemcev bi taka osvajanja pozdravilo, pravijo v francoskih finančnih krogih, in če ne Nemčiji kmalu ne pomaga, se bo začela spreminjati iz kapitalistične fašistične v državo nacionalističnega komunizma. Demokratične stranke odobravajo in podpirajo zvezo •ancije s sovjetsko Unijo.Francoskri magnatiji nasprotujejo. To je drugi vzrok, čemu bi rajše zvezo s Hitlerjem in zavrgli dogovor s sovjeti. * Tako se ta stremljenja fundamentalno križajo in država je razdeljena v dva sovražna si tabora, če se vladi posreči omiliti krizo, je možno, da to napeto razmerje prestane. Ako ne, bo nevarnost civilne vojne težko odstraniti, če bo v nji odločevalo število, je zmaga na strani popularne fronte. Ako pa bo na stran fašistov potisnjena armada in policija, pridejo za demokracijo v Franciji težki dnevi. Ta že dolgo predvidevana politična kriza je bila vzrok, da so se socialisti in komunisti sporazumeli za enotno akcijo in da zdaj v boju za demokracijo sodelujejo tudi z buržvaznimi demokratičnimi strankami in organizacijami. \ OGLAŠAJTE t «» t i t « » v || > 1 1 1 ' ► PROLETARCU 1 > II - " IE v > Chicago. — Prihodnjo nedeljo popoldne, dne 24. novembra, se bo po dvorani SNPJ zopet razlegala naša pesem, pesem dela, ljubezni in opevanje naravnih krasot ter šeg slovenskega naroda. Razlegala se bo na Savinem jesenskem koncertu, ki je zopet pred nami. Kaj bo na tem koncertu, je razvidno iz programa, ki' ga prinašamo tukaj. Toda pesem na papirju je mrtva, človek jo mora slišati, da jo lahko uživa. In uživa jo lahko le, če je lepo, harmonično zapeta, če ni tega, je lahko tudi lepa pesem — skažena. Nič tudi ni laglje kakor "skaziti" pesem. Treba je dobrega pevovodje, dobrih pevcev in dosti vaj — in tudi denarja! — da pride pesem do svoje veljave. To je znano vsakemu vestnemu pevcu in pevski skupini. Tudi dobrega razpoloženja pri pevcih je potrebno, da se doseže uspeh. Ampak vse to je "filozofiranje", kar ni namen teh vrstic. Sava se je za ta koncert marljivo pripravljala, kakor za vsakega v preteklosti. V nedeljo popoldne bo vam nudila sledeči program: I. del: 1. a) "Socialistična koračnica" (M. Rogel, K. Braun), b) "Slava delavstvu" (Iv. pl. Zaje), Sava. 2. Nastop soc. pev. zbora "Naprej" iz Milvvaukee-ja pod vodstvom pevovodje Franka Mikeka. 3. a) "Divja rožica", b) "Sem pevec" (Vo-larič), duet, Frances Prelesnik in Christine Prelesnik. 4. a) "Rožmarin" (I. Ocvirk), b) "Na vasi fantje pojejo", c) 'Naše gore" (H. Sattner). Poje socialistični pevski zbor Sava. 5. a) "Prvi poljub", b) "čez gore" (iz "Treh mladenk" — Schubert), duet, Anna Miško in Anton Medved. 6. "Vrbsko jezero" (Koschat), Sava.—Dirigira Jakob Muha, na piano spremlja Mary Muha. II. del. — "čevljar - baron". Spevoigra v dveh dejanjih. Priredil za Savo Jakob Muha. Re-žira Andrevv Miško. — Osebe: Baronica Ostrovrška, vdova — Mary Udovich; Viktor Kralj, hišni zdravnik — Anton An-dres; Arabela. hči grofa Rodi-skega — Christine Prelesnik; Podplat, čevljarski mojster — Anton Garden; Cila, njegova žena — Vera P. L^vec; Žajbel- novka, Podplatova sestra — Anna Miško; Nace, čevljarski vajenec — John Hujan; Marička, kuharica pri Podplatu — Ernestine Jugg; Rafael, zamenjeni sin — Anton Medved; Strežaj pri baronici — Joseph Turpin; Policaj — Frank Udovich; čevljarski pomočniki in gosti — pevci in pevke Save. Med spreminjanjem kulis med dejanjema v drugem delu bo nastopil Joško Oven, ki bo fovoril O obletnici liV pomenu ruske revolucije. Ne glede kaj kdo misli o povojnem razkolu v delavskem gibanju in o vlogi tretje internacionale, ki je še vednt/ tesno spojena z boljše-viško Rusijo, je gradnja prve delavske države na svetu Vsekakor velikanskega pomena za vse delavstvo. Iz "ruskega eksperimenta" se lahko učimo, kaj je dobro in kaj slabo pri našem smotrenju za preureditev sedanje gnile človeške družbe. In povsem pravilno je, da se ob obletnici, ki je sicer že nekaj dni za nami, ozremo na največjo proletarsko revolucijo — na sovjetsko Rusijo, kar bo storil Joško kakor zna le on v svojem kratkem govoru. i Omenjeno je že bilo, da je spevoigra "čevljar-baron" zelo komična stvar. V njo se tukaj ne bomo spuščali, saj jo boste lahko videli na odru prihodnjo nedeljo popoldne. Upamo, da bo dobro igrana. Upamo in želimo tudi, da bi bila avdienca bolj točna kakor je običajno* Program se ima pričeti ob treh, torej bodite vsi ob tem času v dvorani. Vabimo vas tudi, da ostanete po programu med nami, kjer se boste lahko vrtili v spodnji in zgornji dvorani ter zabavali z Naprejevci iz Milwaukeeja. Do takrat- se bodo oni že odpočili od svoje 25-letnice, ki so jo imeli prošlo nedeljo. Kakor je nam tajnik sodrug Martin Rožič sporočil, bodo na Savinem koncertu zapeli več lepih pesmi, med drugimi tudi "Nazaj v planinski raj". Torej na svidenje prihodnjo nedeljo na Savinem koncertu, kjer boste lahko uživali akorde lepih pesmi, se smejali "čevljarju-Baronu" in tudi slišali nekaj resnih besed iz ust Joskota Ovna. Anton Garden. Nekaj o sporedu, udeležbi in drugem No. Chicago, 111. — Nedelja 10. novembra je bila dan za-. vednega slovenskega delavstva v Waukeganu in No. Chicagu. Ker so taki dnevi pri nas bolj redki, je umevno, da jih toliko bolj upoštevamo. Dopoldne se je vršila konferenca zastopnikov klubov JSZ in društev, oi. ustanov; pripa-| dajočih Prosvetni matici. Kon- j ferenca je bila stvarna in upam, da se bo iz njenih raz-j prav in sklepov rodilo vsaj nekaj dobrega. Omenim samo en zaključek, kateri mi ni bil po (volji. In ta je, da se bo prihodnja konferenca vršila v Mil-waukee, Wis. Mislim tako, kakor je nekdo rekel: "Mi je vse eno ako imaš ti ali jaz, ali vendar bi imel rajši jaz." Popoldne je bil na prireditvi kratek, a lep program. Otvorili so ga mladi Bdeči sokoliči, s petjem Internacionale. Potem so nastopili še v več točkah posamezno in po več skupaj. Da-siravno obstojijo komaj dobrih par mesecev, so pokazali, da imajo življenje in talente. John Kak je na kratko razložil pomen Rdečih sokolov. Glavni govornik je bil Joško Oven. Govoril je o pomenu slavnosti in o situaciji, v kateri živimo. Izgleda, da Joško vsakokrat sebe prekosi. Neka oseba, ki ga je prvič slišala, je rekla, da je bil samo njegov govor vreden vstopnine. Jaz sem si pa mislil: ko bi mi imeli vsaj enega Joškota! Igra "Stric Gašper" je bila lepa in po mojem dobro igrana. Jaz se na vsako malenkost ne razumem, zato prepuščam kritiko drugim. Udeležba je bila bolj majhna — tako so mislili čikažani. Eden me je vprašal ravno pred začetkom programa: Ali bo to vse? Mislil je na malo udeležbo (oni so navajeni velikih). Odgovoril sem mu, da to še ni tako malo, kot je pri nas v navadi že nekaj let. Pri nas se ne zanimamo za nobeno stvar več. še za maškare ne! Da ni bila udeležba večja, smo nekoliko krivi sami člani kluba. Ako bi bila igra in sokoliči malo bolj javno oglašani, da bi si tukajšnja javnost mogla že vnaprej predstavljati kaj bo, bi gotovo bila boljša u-deležba. Oglašano je bilo samo, da bo konferenca, igra in da bodo nastopili sokoliči. Ako bi bilo omenjenih par prizorov iz igre, bi bilo gotovo več zanimanja zanjo. Vem, da bo kdo rpkel: Zakaj pa nisi ti? Ako bi bila meni igra poznana, bi gotovo, kljub temu, da nimam zmožnosti za to. _ Vseeno je priredba gmotno dovolj dobro izpadla, še bolj pa moralno. Udeleženci, ako ravno jih je bilo malo, so videli in slišali nekaj, kar je koristno zanje. Upam. da se bodo druge nase prireditve zopet u-deležili in privedli še svoje prijatelje nanjo. John Zakovšek. Diskuzija o sankcijah Prihodnja seja kluba št. 1 bo V Slovenskem delavskem centru Chicago. — Po končanem dnevnem redu prihodnje seje kluba št. 1 JSZ v petek dne 22. novembra bo diskuzija o vprašanju: "Ali so socialisti upravičeni podpirati sankcije Lige narodov proti fašistični Italiji?" Uvod v diskuzijo naredi s. Louis Beniger. Potem dobe besedo vsi, ki se prijavijo za razpravo k predmetu. Razpravo o tem vprašanju je določil za to sejo klubov prosvetni odsek. To bo prva seja kluba št. 1 v novih prostorih, v Slovenskem delavskem centru, na 2301 S. La\vndale Ave.— P. O. DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan raz? nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. REAKCIJA DELUJE ZA SPORAZUM S HITLERJEM PROTI SOV. UNIJI >H»»M»M»MMIMt»tHM 1 FENCL*S RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA (Nadaljevanje s 1. strani.) zanjo več, kakor pa pri prejšnjih volitvah. Premier Stau-ning je dobil zaupnico in ostal na čelu vlade. švedska in norvežka socialistična stranka sta prav tako znatno povečali svojo moč in otganizacijo. V obeh deželah sta zastopani v vladi. V Belgiji, ki je v občutni gospodarski krizi, se socialisti pripravljajo na prihodnji volilni boj s programom za takojšnjo socializacijo. Češka socialistična stranka na češkem je istotako že dolgo odločujoč faktor v državi. Znaten napredek izkazujejo delavske stranke v Novi Zelandiji, Argentini, Nizozemski, v Palestini itd. Mesta Bridgeport. Milvvaukee in Reading dokazujejo, da so socialistične zmage mogoče tudi v Zed. državah. V vseh demokratičnih deželah je socialistično gibanje oja-čano vzlic boju, ki ga ima na eni strani s fašisti in konservativnimi strankami in na drugi s komunisti. Kar se tiče sled-njh, niso izven Rusije faktor v nobeni deželi, razen v Franciji in deloma na češkem. Napredovanje socialističnih strank je za uspešen boj proti fašizmu najboljše jamstvo. Chicago, III. < i < t 2609 So. Lawndale Ave. J | < t < i Tel. Crawford 138J < < f <> Pristna ia okasna domača jedila J' ] l Caaa zmerna. Pnstreiba točna. ] ' ► < i ♦•••••••»•••»•»•♦♦♦♦♦♦♦♦♦a CLOTHCRAFT OBLEKE SUKNJE POVRŠNIKI IZ CISTE VOLNE 16 .00 Obleke po meri $21 in več; hlače po meri od $3.95 Močnik Clothing, Inc. 6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. V Slovenskem narodnem domu SE PRIPOROČAMO lltl(hlllllllllllll|llt)tltMl|lillllliniHlHMtllllll>HIMIMIMlllllh|!lli Milwaukee Leader Največji ameriAki socialistični dnevnik. — Naročnina: $fl.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 540 W. Juneau Avs. MILWAUKEE, WIS. iuiuiiiuLUiiiiiuiiiii!';uii:iu:ii!]iu::!ni::;nri4nniniim NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. \ Mi tiskamo v slovanskem, krvaikem, slovaškem, čeikem, poljskem, kakor tadi v angleškem ia nemškem jeiika. I NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCfc m V nedeljo 24. nov. vsi na IN S P EVO I«; HO 2657 SO. LAWNDALE AVENUE 1 KONCERT "SAVE" "Čevljar-baron 99 Pričetek ob 3. pop. - Po koncertu ples v obeh dvoranah. - Igra John Kochevarjev orkester in John Plut. - Vstopnina 40 centov ZAPISNIK KONFERENCE KLUBOV J. S. Z. IN DRUŠTEV PROSVETNE MATICE V ILUNOISU IN WISCONSINU Zapisnik konference zastopnikov klubov in druitev Pro-svetne matice sa severni Illinois in NViseonsin, ki se je vriila v nedeljo 10. novembra v Waukeganu, IU. Konferenčna tajnica s. Frances Za-kovšfft otvori sejo ob 9.45 dopoldne. . Predsednikom izvoljen s. Filp Godina. Zapisnikar s. Rudolf Skala. Tajnica poroča, da ni prejela zapisnika zadnje konference, ki se je vršila 19. maja 1935 v VVaukeganu, spominja pa se, da je bilo sklenjeno, da se iz konferenčne blagajne izplača $25 za agitacijski sklad JSZ in $5 za plačo oziroma kot nagrado konferenčni tajnici. Zastopniki ta sklep ponovno odo-brijb. Poročilo konferenčne tajnice Frances Z^kovek: Na zadnji konferenci, ki se je vriila 19. maja 1935 v Wau-keganu, je bilo sklenjeno, da se prihodnja konferenca vrti zopet v Wau-keganu, ker je sred iče okrožja, v katerem poslujemo. Sklicanje te konference je bilo prepuščeno tajnici, aranima prireditve pa klubu st. 45 JSZ v Waukeganu. Na seji kluba št. 45 17. juKja smo sklenili, da je nedelja 10. novembra t. 1. najbolj prikladen dan za konferenčno zborovanje. Ozirali smo se, kolikor nam je bilo po danih razmerah mogoče, da niso na ta dan imeli klubi in društva, ki spadajo k Prosvetni matici nobene prireditve. Pozneje smo izvedeli, da se ni bilo mogoče ogniti vseh, kajti prav danes ima prireditev tensko društvo Venera št. 192 SNPJ v Milvvaukee, in upam, da nam to društvo tega ne bo štelo v zlo.- Ker je ob čaj, da je po končani konferenci popoldne prireditev, jo bomo imeli tudi v tem slu-čaju. Aranžma zanjo je prevzel klub št. 45. Ce ne bo gmotnega uspeha, moralni bo gotov, kar je za delavsko gibanje še večjega pomena. Za časa mojega tajnikovanja smo dosegli kolikor toliko obojega. To pa s pomočjo naših sodrugov in simpatičarjev, Proletarca in Prosvete, in urada JSZ. Imeli smo dve prireditvi. Prvo meseca oktobra 1934. Ves prebitek je dobila konferenčna blagajna. Prebitek prireditve meseca maja 1935 je bil pa razdeljen. Polovico je dobil organizacijski fond JSZ, drugo polovico pa klub št. 45. Ce bo kaj prebitka na današnji prireditvi, gre klubu št. 45. V slučaju deficita bo kril razliko klub. Klub št. 45 je ustanovil mladinski odsek "Rdeči Sokoli' (Red Falcons K S tem gibanjem so zvezani precejšnji stroški. To omenjam, da hI med zi-stopniki na današnji konferenci ne pr šlo do nesporazuma. Vabil za di- našnjo zborovanje je bilo poslanih po pošti 28, osebno pa aem izročila 4. Poročilo vzeto na znanje. Poročila aastopaikov. Za klub št. 1 poroča Charles Pogorelec, da so imeli 21. oktobra slavje 25-letnice JvSZ, ki je bilo zelo dobro obiskano. Kupili so poslopje, kar je važno za ves naš pokret. Tr^ba pa je skrbeti ta odplačevanje dolga. Za poslopje in stavbišča smo dali $8,900 in je vredno te vsote. S tem smo naredili velik korak naprej za socialistično gibanje in za Prosvetno matico. Za angleški odsek kluba št. 1 poroča a. Sodnik, da imajo seje za propagando, pomagajo pri vseh prireditvah in raapečavajo aoc. literaturo. Shod, ki so ga sklicali 1. nov., je bil zelo uspešen. Zastopniki kluba št. 16 niso navzoči. Za klub št. 20 poroča George Ma-slač. So aktivni in so proslavili 26-let-nico JSZ s prav povoljttim uspehom. Vse druge priredbe kluba so bile, čeprav majhne, zelo uspešne in v korist socialističnega gibanja. Skušali bodo ustanoviti tudi angleški odsek za mladino. Zadržuje jih pa v delu dejstvo, da je precej agilnih sodrugov zaposlenih pri ponočnem delu in jih je nekaj tudi odsotnih iz Chicaga. Za klub št. 37 poroda Jacob Rožič. 15. decembra bodo proslavili 2&-let-nieo JSZ. Imajo tudi mla4inski odsek, v katerem je ostalo samo par članov. Za klub št. 45 poroča Rudolf Skala, da je nove člane težko dobiti. Sodrugi so aktivni v tukajšnjih kulturnih in gospodarskih organizacijah. Zastopnik John Zakovšek soglaša s poročevalcem. Ustanovili smo *\Red Falcons", pojasnuj« on in »e bomo potrudili, da se bo ta mladinska organizacija razširila. Za klub št. 180 poroča Math. Mu-š č. Delujejo po svoji moči za gibanje in bodo skušali organiiirati mladinski odsek. Za klub št. 235 poroča Chas. Cbuck. Imajo 12 članov. Skušali bodo dobiti stare sodruge nazaj v klub in jih v ta namen osebno obiščejo. Prireditev niso imeli, ker manjka moči in zanimanja. Prosvetna matica. Za društvo št. 1 SNPJ poroča Filip Godina, da sodelujejo po možnosti v gibanju in bodo tudi v bodoče. Za dr. št. 14 SNPJ je zastopnik Frank Setina in nima posebnega poročila. Zastopnik dr. št. 16 Josip Kranjc nima posebnega poročila. Delujejo v prid Zveze in P. M. Društvo at. 102 SNPJ zastopnice, ker ni dobilo K« izvolilo vabila za konferenco. S sporazumom odbora == Le redko taka ponudba! FEDELCO Vacuum Cleaner Veliki izložba Electric Vacuum čistilcev najboljšega izdelka po zmernih cenah in obrokih sedaj v vseii 10. ELEKTRIČNIH TRGOVINAH Fedelco č atilci ao izredno trpežni, obratovanje lahko neglede koliko površine je treba pomesti. Močne krtače izrah-ljajo prah in smeti, da jih je lahko pomesti. Vprašajte še danes v naših električnih trgovinah, da vam jih razkažemo. l>ahki obrok:, ki jih plačujete z računom za elektriko. Trn (»ter imtemt mm J mtkrr cotti, m t»m$twhm$ higher f>rne h ibmrgeJ far mpphmmie t fld »m deferreet pmvmemt\. COMMONWEALTH EDISON Electric Shops Ooumou-n—12 W. Adams St.—1*2 & Dearborn St. TeUpbtiu RAKdtlph 1200, l.ocml 535 261S Mil waukr« A»e., 4« 34 S. Athland Avt.. 4562Bro«dwar 2990 E. 92nd Sc.. «92 W. «Jrd Sf., II116 S. ftfichia«* At«. 5460S. Stare *t., 4291 W Msditon Si., 489) Irvinji Park 0|yd. FEDERAL C O U P O N S GIVEN zastopa to društvo Angela Zaitz. Pravi, da so bile letos zelo aktivne v raznih akcijah. Njihne prireditve so dobro uspele. Imajo tudi 4 delnice doma JSZ. Zastopnik dr. št. 104 SNPJ Frank Matkovič poroča, da je pri tem društvu ,kakor pri vaeh drugih organizacijah tole pravilo: e.ni so aktivni, drugi spe. Zastopnica dr. št. 119 SNPJ Jenny Miller nima nič posebnega poročati. Podpirajo Prosvetno matico. Zastopnik društva št. 234 SNPJ Joe Vidmar poroča, da je društvo že od ustanovitve Prosvetne matice njen član. Podpirajo vse napredne akcije. Zastopnik dr. št. 344 SNPJ Chas. Chuck poroča, da podpirajo Pros. matico. - John Rak, zastopnik druš. št. 559 SNiPJ pojoča, da so zelo aktivni v naprednem gibanju. Imeli so jako.dobro uspelo slavnost ob 10 letnici društva. Zastopnica za dr. št. 584 Vera So-štaršič poroča, da se s kakšnimi posebnimi aktivnostmi ne morejo pohvaliti, ker ni zanimanja. O društvu št. 747 poroča Joe Vidmar, da ni še veliko, toda raste v članstvu. Se zanimajo za napredno gibanje in bodo še v naprej ostali aktivni. Isti poročevalec zastopa tudi mil-vvauško federacijo SNPJ. Omenja, da je ta federacija edina, ki še drži naš pokret pokoncu. Mary Sular poroča o" "Bledu", da je to društvo najbolj napredno. Vsi, razen par izjem, so aktivni \s socialističnem gibanju. Dr. št. 225 JSKJ zastopa Math. Ilulič. Nima nič posebnega poročati. Clapi so različnih prepričanj in mišljenj. Večina podpira napredno gibanje. Socialistični pevski zbor "Naprej" aastopa Leonard Alpner. Poroča, da zadnje leto ni imel zastopnika na konferenci. Zbor praznuje 25-letnico obstoja. Zbor "Sava", odsek kluba št. 1 JSZ. zastopa Chas. Pogorelec. Poroča, da ima 40 pevcev in pevk.^Prireja vsako leto zelo dobro uspele koncerte. Prihodnji koncert bo 24. novembra t. 1. Zastopnik dramskega odseka Slov. nar. doma v VVaukeganu Andrevv Mo-žek poroča, da odsek poslednje čase ni bil aktiven. Zadnja prireditev oziroma predstava ni uspela. Imeli so celo izgubo, ker se občinstvo ne zanima in ne podpira kulturnih ustanov. Odsek še obstoji. Mladino je v kulturnih organizacijah težko obdržati. Odsek ostane član Prosvetne matice. ženski zadružni odsek (VVomens Cooperative Guild) zastopa Rozi Skala. Poroča, da so aktivne za zadružno gibanje in podpirajo vsa napredna u-dejstvovanja. Prosvetno matico bodo tudi v bodoče podpirale. Sodrug Frank Sodnik, član angl. odseka kluba št. 1, pridoda k svojemu prejšnjemu poročilu, da bodo člani tega odseka kupili še nekaj delnic doma JSZ in eno odsek. Sodrug Pogorelec pridoda k poročilu kluba št. 1, da je klub priredil zelo uspešen piknik v korist Proletarca, pri katerem gre za gmoten uspeh velika zasluga angleškemu odseku kluba. Vsa poročila zastopnikov vzeta na znanje. Agitacija za JSZ in Proletarca. Tajnik JSZ in upravnik Proletarca Charles Pogorelec pojasnjuje v daljšem govoru o delu v uradu, o cirkulaciji koledarja, ki 'bo izšel decembra t. I. in o potrebi povečanja naročnikov Proletarcf. John Rak, pomožni upravnik Proletarca, pojasnjuje v angleščini, kako bi se povečalo število naročnikov in kako zainteresirati mladino za glasilo JSZ. Priporoča, naj bi konferenca kaj ukrenila glede razširjenja naših publikacij med mladino, posebno v Milvvaukee. S. Filip Godina želi, da bi ta konferenca nekaj ukrenila, da bo uspešno pomogia sodrugom v Milvvaukee. Apelira, naj gibanje ožive čimbolj, ker oni svoje razmere najbolj poznajo. S. Alpner dokazuje, da je težko delovati za to dobro stvar. Najbolj potrebujejo dobrega agitatorja. Treba človeka od drugod, ki bo kos tej nalogi. S. Vidmar pojasnjuje, kako je bilo v preteklosti. Situacija se je precej izpremenila. Nekaj dobrih sodrugov je umrlo, nekaj se jih je izselilo, nekoliko izstopilo, nekaj pa Jih zadržuje brezposelnost, Tisti, ki delajo, se pa ne morejo udeleževati sej. Vsa agilna in aktivna sila se je rszkropila. Potrebujemo pomoči iz glavnega urada. RoŽič opozarja na dejstvo, da je vel'ko naših ljudi v Milvvaukee, ki spadajo direktno v strankine klube, ki so v posameznih vvardah. Sodruginja Sular odgovarja, da ao otrocj v angleških klub h, a večinn možkih in žensk je mlačnih. Milvvau-škn naselbina je s Frank Novakom veliko izgubila. Stari sodrugi so pre- L. cej trmasti. Mladi so bili zelo aktivni*, J. Zakovšek je za to. da se protia-a n so dobili navdušenja od starejših, j jalcem da popust in tudi klubi naj ga Veliko krivde je tudi v tem, ker se sodrugi in sodruginje same mej sabo ne razumejo. Sodruginja ftoštarič v imenu mlade generacije pojasnjuje, da se je med mladino nekaj zgodilo in sedaj nimajo sej. Ona sama ne ve za vzrok. Tajnik ne skliče seje. Bodo skušali oživeti in pridobiti nove člane. G. Maslač je mnenja, da se v klube prinaša pesimizem. Sodrugi nimaj o na sejah govoriti toliko časa, da se izgovor in pridejo na jasno satpi s seboj. Potem šele bo tudi njihovo delo uspešnejše. Matkovič pravi, da je treba v prvi vrati večkrat dobrega govornika, ki pozna ljudi in mora imeti smisel za dobro taktiko. Pri stranki v Milvvaukee zahtevajo disciplino in so že več sodrugov, ki niso delovali v smislu pravili izključili. Alpner pripoveduje, da so imeli socialisti pri društvu Radgers velik vpliv. Po vsaki seji so imeli kake pol ure diskuzijo o socialnih problemih. Zavrača vso krivdo neaktivnosti v Milvvaukee ju na gl. urad v Chicagu, ker ne pomagajo in nočejo kooperi-rati. Pogorelec opozarja, do smo prešli iz diškuzijc za agitacijo Proletarca na organizacijo oziroma aktivnosti v klubih. Za razširjenje Proletarca je treba agitirati od hiše do hiše. To velja tudi za prodajo koledarja. Priporoča, da bi konferenca iz svoje blagajne financirala propagando za Proletarca v naselbinah Milvvaukee in VVest Allis. * ^ Rožič je uverjen, da bi dobili v Milvvaukee več naročnikov Proletarcu, če bi dobili pomoč od zunaj in kooperacijo. Na predlog Raka sklenjeno, da se izplača $10 iz konferenčne blagajne v pomoč agitaciji zn razširjenj*-Prolo tarča in v prid agitacije za JSZ v Milwaukeeju in West Allisu. J. Rak priporoča, da bi v naselbini klubov tajnik spisal imena prospek-tivnih naročnikov Proletarca in jih poslal upravništvu, od kjer bi jim Proletarca poslali na dom. Ch. Pogorelec govori o razpečava- - - nju koledarja za I. 1936. Pobro bi bi- — - .. . . . lo. da bi na sejah organizacij aglt - Zadnji pOZIV na Slavje dc-be. Predlog s. Vidmarja, da naj klubi organ zirajo prodajo koledarja po svoji uvidevnosti, sprejet. V korist konference: S. Charles Pogorelec predlaga, da se v vsaki naselbini, kjer se vrši konferenca, priredi tudi popoldanski program. Predlog sprejet. Volitve: Za konferenčno tajnico je ponovno izvoljena Frances Zakovšek iz Wau-kegana. Za konferenčne organizatorje so izvoljeni sledeči: za Shebo.vgan, Wis., Chas. Chuck. za Milvvaukee, I^eonard Alpner in Joe Vidmar; za VVest Allis Math Mušič; za \Vaukegan, IU., Rudolf Skala; za Chicago. 111., Frank Sodnik io Angela Zaitz. Predsednik Godina imenuje L. Alp-nerja in Angelo Zaitz, da pregledata poslovne knjige. Tajnik P. M. Chas. Pogorelec priporoča, naj se društva poslužujejo iger in knjig iz zaloge Prosvetne matice. Konferenca priporoča, da naj tajnik P. M. piše društvom na januarsko sejo za pristop k Prosvetni matici. L. Alpner in Angela Zaitz poročata, da sta račune pregledala in so v redu. Kakor je poročala tajnica, je bilo v blagajni 19. maja 1935 $71.49, dohodkov nič, stroškov $32.52, ostane v blagajni 10. nov. 1935 $38.97. Poročili sprejeti. Sprejeto, da se prihodnja konferenca vrši meseca maja 1936 v Milvvaukee, Wis. Taj niča bo poskrbela glede igre za prihodnjo konferenco in bo tozadevno vodila korespondenco med klubi, ki spadajo v to okrožje. , L. Alpner priporoča, da bi P. M. nabavila nove igre. Sprejeto, da se konf. tajnici izplača ?5.00 za njeno delo. Predsednik s. Godina zaključi konferenco ob 12:50 pop. Filip Godina, predsednik. Rudolf Skala, zapisnikar. Joaeph Snoy. <>ance.^ Gričar, in Frank Decembra se vrše seje — Blatnik ml. ! pomeni volitve odborov. Pri prvi boste dobili v po- Klub At. 11 jo obdržuje tretjo ljudni obliki socialno stran ži- nedeljo v mesecu. Pridite go-vljenja, v drugi pa se boste tovo. Na nji bo tudi poročilo smejali, kakor Se malokdaj, i o novemberski konferenci ohij. Med tema igrama nastopi v ske soc. stranke, ki je bila skli-umetnem plesu Wilma MazokJcana v Martins Ferry. — Poleg njene vključuje spored več drugih točk. Dne 29. novembra bo deset let, od kar obstoji na* klub. V soboto, dan pozneje, obhaja to obletnico, ki je vsemu članstvu kluba in somišljenikom res v ponos. Prijatelji delavskega gibanja, pridružite se temu slavju s posetom nase prireditve. Od vju je odviauo, rali ::anj. L. Alpner je mnenja, da ni prav, ko jih naročijo društva in klub in potem ne vedo, kje in komu bi jih prodajali. Umestno bi bilo, da bi samo klub prevzel prodajo koledarja. Ch. Chuck se ne strinja, da bi društva dobila koledarje od kluba. Alpner priporoča, da bi šli sodrugi na seje društev in koledarje sami prodajali. v Bridgeportu Bridgeport, O. — To je zadnje vabilo na slavje 10 letnice kluba št. 11 JSZ, 25 letnice naše Zveze in 30 letnice Proletarca. Ta trojna jubilejna h val" ju jemo." proslava se vrši v soboto 30. novembra v dvorani na Boyds- Vidmar soglaša s sodr. Alpnerjem. I villu (tik. Bridgeporta). Prične Meni, da si naj sodrugi razdele prodajo koledarja in bi tako imeli kontrolo nad razpečavanjem. Frances Zakovšek pojasnjuje, da je bilo že na zadnji konferenci rečeno, kako bi se koledar v naselbinah čim uspešnejše razpečavalo. Tajniki društev neradi prevzamejo to prodajo. Klub naroči koledar, prodajo pa prevzamejo sodrugi, ki si to delo razdele med seboj. Vsak prevzame svoje ulice in prodaja samo tam in ne drugje. Priporoča ta sistem tudi za druge naselbine. Cena naj bo za vse enaka. Rož č meni, da je depresija vzrok, ker je bilo v Milvvaukeeju prodanih manj izvodov letošnjega koledarja kot običajno. Možek priporoča, da bi bila cena koledarja za vse enaka in je proti temu, da bi se plačala provizija prodajalcem. se ob 7:30 zvečer. Pridite točno, da ne zamudite, kajti radi obsežnega sporeda z njim ne bomo odlašali. Po končanem programu bo igrala Bar-bičeva godba. In že radi tega ne smemo odlašati. V slovenščini bo vprizorje-na I. Molekova igra "Biserno slavje", ki je spisana nalašč za tako prireditev. V nji imajo vloge Peter Kroflich, Tony Kravanja, Štefanija Gričar, in Mary Kroflič. Druga je zamorska šaloigra "Love and I^ather", v kateri nastopijo Louis Gorenc Jr., Frank Matko Jr., Mary Pot- ako bomo uspeli. Obetajo, da dobimo posetnike tudi iz oddaljenih naselbin, npr. iz Bar-bertona; Maynard bo zastopan stoodstotno, ako sodimo po v naprej razprodanih vstopnicah. Ravno tako VVindsor Hights, Power Point, Glencoe itd. S. Tušek je že dozdaj, ko to pišem prodal vse vstopnice. Obetajo nam razna presenečenja — med drugim strga-nje podplatov tako bomo plesali. To, kar prinese s sabo Frank Barbich, ki pride k nam, bo baje tudi senzacija. On je znan dopisnik in član gl. odbora SNPJ. To bo prvič, da pride v ta kraj. Njegov poklic je "ronanje" street kare. Skušal je, da se pripelje tudi v mestni svet in postane koncil-man, ampak ljudje v metropoli so v svoji neprevidnosti rajše poslali v zbornico lutke. Naš klub je v teku desetletja izvršil resnično veliko dela. Imel je mnogo prireditev — večinoma zelo uspešne. Ves prebitek je bil vsikdar uporabljen edino v korist delavskega gibanja. Tako bo tudi v bodoče. V soboto 30. nov. se nadejamo obilnega poseta. Za naklonjenost se že v naprej za-Vstopnice »o po 25c, kar je malo za tak spored. Otroci v spremstvu staršev so vstopnine prosti, drugače plačajo do 14. leta starosti lOc. , * Iz kratkih oznanil je razvidno, da bo Ameriški družinski koledar spet izšel z izbrano vsebino in bogato ilustriran. * BEG PRED VOJNIMI LETALI PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1 NAROČITE SI DNEVNIK 6* 99 PROSVETA Stana aa colo leto $6.00, pol leta £3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list i-za tajništvo je* 2657 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL. Večer v spomin E. V. Debsu Chicago. — Angleški odsek kluba št. 1/nriredi v petek 2$. novembra'Vslovenskem delavskem centru, 2301 S. Lawn-dale Ave., Debsov spominski spored. Eugene V. Debs je bil eden največjih socijalističnih borcev v tej deželi. Rojen je bil 5. novembra 1855. Umrl je 20. oktobra 1926. Govornik na tej spominski proslavi bo Albert Goldman. Predvajana bo filmska slika iz Debsovega življenja. Vstopnina je lOc. Vodatvo organizacije je ponavadi odsev članstva. Slabo vodatvo je posledica brezbrižnega, nevednega članstva. "MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH • ZJOKALA' SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" "Nagovarjati sem ga morala, da je jedel, in nič, kar je pojedel, ni pomagalo, da bi pridobil na teži. Vedno bom hvaležna tisti materi, ki mi jt povedala o Trinerjevem K^-ntčm Vinu." Trinerjevo grenko vino je staro, zanesljivo družinsko zdravilo, ki odprav* Ija zaprtje, pline, nespečnost, slabo sapo, nečistost kože in težave, združene s prebavnimi nerednostmi, ia navda z življenjem oslabeli tek. Dobit« ga lahko v vsaki lekarni. TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Joaeph Triner Company, Chicago IIMMMMHHI BARETINCIC & SOI TaL 1478 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ■iiiiB:II!B!!IIB:!'B!!::B!::!B':'B: ■ Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURi,: At 3724 W. 26th Str*t 1:30—3:30; 6:30—8.30 Dailj Tal. Crawford 221S A t 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Dailj Tal. Canal 1100 Wednesday and Sundaj b T appointments only Residence Tol.i Crawford S44i If ao aniw«r — Call Austia 5700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. Etiopijski cotar jo isdal prebivalstvu Addia Ababe odlok, da mora razkropiti po okolici, ker pričakuje, da bodo italijanski vojaiki letnici prej ali tloj bombardirali to mesto. Na sliki vidito domačine, ki odnašajo i> mesta poltiitva f tvoja nova domovanja. •••••••aoooai •••••••••••aaoaaaaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaa^ PARK VIEW WET VVAS H LAUNDRV CO. FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Nali vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Cieeru in Berwynu in dovaiajo iistega na dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCEN0 1727 1731 W. 21.t STREET CHICAGO, ILL. Talofoait CANAL 7172-7173 * wwwi "Naprej" jc res lahko ponosen na svoje v vseh ozirih uspelo jubilejno slavje fto njegovo slavje! Zapel je Nai dan v Clevdandu 1 Budilno in ''Nazaj v planinski raj". Vodi ga Frank Mi- Cleveland, Ohio. — četrtek, kek. Za "Naprejevce ' je bila Zahvalni dan 28. novembra, | ta prireditev kup skrbi in dela je za napredni slovenski Cta-,..'«» 1—?a še koliko dela! Izvršili so veland pumemben datum. Kaj-! Mi|wauJJu slavenaki aodall- razum, tudi če ni delavec, ji ga .s svojimi močmi in pa s so- ti tega dne se vrši v Slov. nur. gtičnl pevski zbor Naprej je lahko brez tru la p^-r-no sledi, delovanjem prijateljev. Ude-1 domu kmncert . soc. pevskega! priredil proslo nedeljo jubilje- ako je dobro igrana. Delavec ležb i je pokazala, Ja jih ima zbora "Zarja", na katerem n0 alavje svoje .o-letnice ki je. j pa čuti z njo, kajti porjretir* "Naprej" prav toliko, če ne Ae bosta sodelovala češki pevski kakor praumo po domače, al-1 mu njegov lastni boj za ob,ta- več, kakor nek >č. Ampak ka- zbor "Voian" in slovenski zbor jajno uspelo . Oznanjal je, da | nek t dar je treba prijeti za delo — "Delavec". m prlpiiviien*Ta prireditev bo ob enem 2:30". je povdarjal v oznani-1 kaj več. Tik njega je sedelo!M^lnCkTIioče Suj^m:1 ,Ubi,ein° H,HVie 25 ,etnice k,u* lih. In res, "zamude je bilo dekle, par k t mlajša od njega, pak si želi le naprej' Tej U m;nut! Ampak le, kar|"You think this plav means > priznanje za urpeh tega slavja. -m THE PURSUIT OF IIAPPINESS bo to velika reč, Ni pretiraval. Blizu mene je bilfaiit^so- tedaj marsikdo "Program se prične točno ob dim mu kakih 20 let —- raje ne- nanj, pa ga osta A .OH" i a L\nl' Iu rlal »' Ainn ni 1.; ...I HM. —J i . i ae pričetka sporeda tiče, dočim anything? I don't understand je bilo cenjeno občinstvo v dvo-rini ie pred določenim časom! "Hovv niče, here they aH come on time," je rekla neka presenečena pevka "Save". Ona je is Chicaga. kjer rogovilijo z uro vsekrižem — "daylight saving time" — zdaj so se odločili še za "eastorn standard, time" — zares čudno mesto, kjer premikajo uro zdaj naprej, zdaj nazaj, a kar se pa prireditev tiče, pomaknejo uro vselej povprečno za poldrugo uro nazaj. __ Milwauški "Naprej" kajpada pomeni vedno samo naprej — in to je dobro za "Naprej" in sa napredek naselbine. Frank Puncer je "končno", to je, 15 minut "po točno določenem času", oznanil — spored ae prične, prva točka je drama "Rdeče rože''. Vprizori jo dramski odsek kluba Št. 1 JSZ is Chicaga. Dvorana je bila polna. Ne very much of it." "Me either", je rekla ona. Segla sta si ljubeznivo v roke in se topila miže v prijetnem razpoloženju. Kdo jima bi zameril! ' Se nikoli se nista tepla za kruh in prav nič ne pojmujeta. kaj je borba za življenje, j n j< n] znanci To brigo vodijo zanju še vedno starši. A morda se bosta kmalu "vzela" — in tedaj se prične . .. Pomen "Rdečih rož" bosta potem prav lahko razumela. Nekateri so se sme jali pri prizorih, kjer smeh ni na me- V rporedu sta nastopila tudi dva mlada harmonikarja, dalje Anna Miško in AntDn Medvedov dvospevu. Spremljala ju je Mary Muha. Anna je nekda-' nja Mihvaučanka — "njen sopran je še prav taka dober, kakor je bil tu." so komentirali in znanke iz takratnih dni. In seveda, Anton Medved, s svojim baritonom, je prav tako ugajal. Prihodnjo nedeljo bosta pela na "Savi-nem" koncertu v Chicagu. Videli smo tudi ustanovitelje "Napreja", kolikor je še živih stil. A velika, večina je poka- • in »o v Milwaukeeju. Nekdo tz-zala smisel za dobro socialno! med njih je rekel igralki iz dramo. Z gotovostjo konstati-ram. da je bila vredna velikega poseta in dosegla svoj namen. drame "Rdeče rože": "Daj no, pripni mi tale znak v suknjo. Dali so mi ga, pa je tako maj Igralski zbor je svoje vloge hen» da teh dveh komadov ne dobro izvršil. Ce pa igro presojam z vidika, da so jo vprizo-rili diletanti, tedaj lahko upravičeno rabim besedo "izborno" namesto "dobro". Nastopili so v nji Chas. Po morem stakniti skupaj. Ne vi« ravno natrpana "do zadnjega gorelec, Minka Alesh. Anrela kotička", ampak vsekakor je bilo v nji sedem sto ljudi. Na kratko o igri: Je res snov, ki spada na oder — na delavski oder z vso iskrenostjo svoje vsebine baš v sedanjih časih! Mi)wauško in westalliško občinstvo je kajpada tvorilo glavni del udeležencev.A bilo jih je tanogo iz Sheboygana. iz Wau- Zaitz, John Rak, Filip Godina, raztrga. Louis Beniger. Alize Joseph Turpin, Frank John Ilujan, Vinko Elica Zupančič in Anton dim več dobro in pa roke moje j8 Ju* so menda prevelike za take drobne reči." Pritrdila ga mu je v zaponko. pogledal je nanj, in dejal: "Nosil ga bom v nji, dokler se (Suknja nam- ba st. 27 J?Z. Vprizorjena b > socialna drama "Žrtve kapitu-lizma," čuli bomo govornika in razne druge točke. Spored se prične ob 3. Zvečer bo plesna in proUa zabava. Vstopnice za popoldne in zvečer so po 40c, samo za zvečsr pa po 25c. Določili smo jim tako nizfco ceno zaradi sedanjih razmpr. Lansko jesen je "Zarja" napravila velik vtis s sodelovanjem z "Vojanom" pri vprizo-ritvi Smetanove opere "Prodana nevesta". Na tej prireditvi pa bo vprizorjena prej omenjena social-na igra, ker je zrcalo sedanjih razmer. Klub št. 27 in "Zarja" vas vabita, da pridete na Zahvalni dan v Slovenski narodni dom in prisostvujete njenemu Odbor. Ali ni v naselbini Ambridge ! nikogar, ki bi mogel mlade politike uveriti, da so principi £NPJ za delavce vredni, da se delavci zatfje bori«? Podpiranje demokratske in republ.kan.ike stranke delavci lahko brez skr-Ibi prepuste insuranc® k ompani-jam, podporne organizacije delavcev pa naj bodo delavske tudi načelno, ne samo po imenu. — Opazovalec. 0 konferenci zastopnikov angleško po-slujočih društev SNPJ 2. novembra (N adaljevanje) , ba postaviti prepričevalne do- Angleško poslujoča društva1 kaze z naše strani. To sta na USfR po 18 obletnici novemberske revolucije (Nadaljevanje s 1. strani.) - vlh letih se je morala ukvarja-i vfčinoma z voinami znotraj H zunai in < trebljenjem ostankov car zma. Marsikaj, kar je v poče ku zametavala, je danes spreje'a nazaj. Mnoge predsodke o "buržvaznlh čedr^p-tih" o ' pravi ja, ker so izginili vzroki za stari gnjev proti vsemu, kar je bilo "gosposkega". Danes se vsa Rusija nadeja lepšega življenja, ki ga bo deležna po umornih bojih in težkem delu pri gra lnji svoje ekonomske ^tru^ture. Sovjetski voditelji so ob tej obletnici revolucije s ponosom poudarjali, da delo, pričeto pred 18. leti, uspeva in ni je sile, ki bi ga mogla zaustaviti. First Fraternal Day, C. F. U. Chicago. — Napis, kakor je naveden gori, je bil razobešen Sokol Spored sta vodila Frank Pun cer in Frank Ermenc — oba zelo delavna "Naprejevca". Er- dres. V sporedu je bilo navedeno, da je režiser Louis Beniger, da suflira Katka Zupančič in o- j mene je v svojem nagovoru iz-braze pa spreminja v karakter-' rekel pozdrav došlecem iz Chi-kegana iti precej tudi iz drugih j je, kakršne zahteva igra, Filip jeaga. — "Kaj pa Sheboygan?" je vprašal Martin Jelene. Zares, iz Sheboygana je v dvorani velika skupina. "Živijo, She-boygan!" — "Waukegan je tu- I okoliških naselbih. Sheboygan- j Godina, Vse priznanje igral-čane je igra spominjala na nji- cem, režiserju in drugim za res hove borbe z delodajalci — na izgubljene in napol dobljene bitke, na okrvavljene ulice pred Kohlerjevo tovarno, kjer •o salve prestreljevale žile stavkujočih delavcev! In Milwaučani, — koliko bojev ao že oni prestali! Baš nedavno je dobila "notoriteto" milvvauska A. J. Lindemann and Hoverson kompanija. ki izdeluje peči. "Stavkarjem ne ugodimo, je vse zastonj," so poudarjali njeni ravnatelji. To odločno upiranje je povzročilo med stavkujčimi delavci ne samo veliko gnjeva in povečanja trpljenja, ampak tudi povečanje odpora. Izgrede. Aretacije. Boj v časopisju. In Waukegančani — prišli so večinoma mlajši — a tudi nekaj takih, ki se še prav dobro spominjajo zadnje velike stav-, ke v jeklarski industriji. Da — "Rdeče Rože" so za današnjo dobo najmočnejša slovenska socialna drama — vse priznanje Jožetu Moškriču, ki jo je spisal! Človek, ki ima vprizoritev "Rdečih uspešno rož!'. Bogat je bil tudi koncertni di tukaj," se je začul drug med- del sporeda. Gostoval je mešan klic. Da, prišli so sem v poseb- pevski zbor "Sava" iz Chicaga, ner" autobusu — "Pozdravljen, ki je pod pevovodjem Jakobom Waukegan!" je rekel Frank Muha spretno predvajal pesmi Ermenc. "Prebujenje duhov", "Slava Po programu pa se jih je par delavstvu" in "Vrbsko jezero". iz VVaukegana z njim pošalilo Slednjo je spremljala na klavir I— češ, "nas pa nisi nič pohva SNPJ v zapadni Pennsvlvani-ji so združena v svoji federaciji. Vodijo jo Josip Bicek, Louis Kosela, F. J. Kress in njihovi pristaši. Na konvenciji morda niso napisom faktor, toda kakor jih je bilo prire- i na Prošli konvenciji malo, so podpredsednika čikaških I bili jako aktivni za svojo u "~X1 društev Hrvatske Bratske- Za- stvar. Razdajali so letake, se jodnice. Prireditev se je vršila. udeleževali sestankov in agi-v nedeljo 17. nov. Spored je vo-j tirali, da "pomečejo socialiste Nova izdaja "Wis-consin Leadera" "VVisconsin Leader", ki ga konferenci storila Donald J. Lotrich, Oscar Godina, in s kratkimi opombami še par drugih. Ako pa ne bi bil spre-j izdaja wisconsinska soc. stran-jet Lotričev predlog, da naj v ka v Milwaukeeju izhaja zdaj tem načelnem vprašanju govore trije od vsake strani, bi podeljevala dil M. Smiljanič. Godba otroškega zavetišča HBZ je zaigra- iz odbora". Podcenjevati take nasprotnike — češ, da nič ne la ameriško in hrvatsko himno, i pomenijo, je zelo slaba takti-V imenu čikaških društev je ka. govoril J. N. Bazdarič, v imenu Zajednice pa njen glavni predsednik I. D. Butkovič. V sporedu je bilo označeno, da bo govoril tudi čikaški župan Kelly, ki ga pa ni bilo. To Ko je ta federacija prir?dila k slavju 30 letnice SNPJ v Pittsburghu banket, je povabila za govornika med drugimi gl. odbornika A. Cvetkoviča iz Nevv Yorka. ker so sklicatelji so prireditelji nedvomno vedeli ,smatrali, da jim je on poleg Lo- Mary Muha. "Planinska roža", ženski pevski zbor pod vodstvom E. E. Heim-a, je zapela domači.naši pesmi "Kje so moje rožice" in "Na okno trka ptič droban". Možno je, da se v enem titelnu motim, kajti njih pesmi v sporedu niso bile navedene. Ko so pele, me je nekdo "badral" in me silil v pomenek (v nepravem času). Isto se mi je pripetilo, ko je nastopil moški pevski zbor "Zvon". Slednji je po številu majhen, toda ima dobre moči; posebno s tenoristi se postavi. Enako razpolaga z dobrimi glasovi "Planinska roža". In seveda — "Napreja" ne bi mogel prezreti — saj je bilo •••••• : t : t : Come And Celebrate The 8th Annual Fall Dance SPONSORED BY j INTEGRITY LODGE NO. 631 SNPJ AT l»il*en l^ii r k Favilion 26th Street and Albany Avenue IIIHAI.O. ILL. : : lil, kakor si one iz Chicaga in Sheboygana!" Ermencu je bilo nerodno, ker ni vedel, ali se gre za šalo ali je kritika zares. Rudolf Skala pri tem ni bil zraven — da ne bi morda kdo njega sumil kake "provokacije" — kajti tudi on je bil na tej siavnosti in se vrnil domov vesel, ker se je vse dobro izteklo, kakor pravimo podomače. Tako tudi drugi VVaukegančani. * Frank Ermenc je prečital tudi par brzojavnih čestitk: od Alberta Hrasta iz Las Vegas, Ne-vada, od Toneta Sublja iz Nevv Yorka in par drugih. Ob tej priliki se je spominjal tudi pokojnega Franka Novaka, ki je storil za napredek mil-vvauške naselbine toliko kot malokdo. To je bila prva prireditev "Napreja", katere se Frank Novak ni udeležil. « In kaj zdaj? To je težko vprašanje. Slavnost 25-letnice "Napreja" je stvar prošlcsti. Kako pa bo v naprej? Vprašanje je lahko, odgovor pa odvisi od naselbine, če noče v zastoj, bo nadaljevala v duhu "Nanrejevega" gesla. Vsi prijatelji "Napreja" želimo, da njegov korak ne zastane, ampak da v vstopu v svoje 26. leto nadaljuje še čvrstejše po svoji v naprej določeni poti. — X. karja idejno najbližji. Cvetko-vič deluje v kampanjah v Nevv Yorku za demokratske kandidate. že v naprej, ampak nekatere organizacije se čutijo počaščene, če imajo v sporedu tudi ka-keura političnega veljaka. Kel-ly je poslal svoj običajni pozdrav, da se ne bi "zameril". "Zora" je med drugim zapela slovensko "Sijaj sončice", Paško Alujevič poleg hrvatskih ta priti nanjo Kosela i:i Bicek. pesmi "Gor čez jezero", zbor Ker sta oba v istem društvu. pod novim imenom "The American Leader," ker bo to ime mnogo bolj odgovarjalo name-besedo večinoma ali pa celo iz-1 nu lista. S tem bo dana prilika, ključno svojim ljudem. Kajti 'da se bo list laglje razširjal po kakor priznava tudi Frank drugih državah. Obenem je list Alesh v Prosveti, nepristranska I znižal naročnino za gotovo do-nista bila. klubom, ki si ga žalijo naro- Konferenca v Chicagu 2. novembra nas med drugim uči, čiti. Klub, ki naroči štiri izdaje, bo za $2.60 prejemal list eno da se življenje SNPJ he bo,leto» to Je 65c za v*ako naroč-nadaljevalo v duhu delavske i nino- Naslov lista je: The Ame-ideclogije, ako bo odvisno od r cttn Leader, 536 W. Juneau večine, kakršna je bila na tem zborovrnju. Kriva pa ni mladina kot taka, ampak mlačnost, s katero sprejemajo take pojave na znanje na tej strani, in pa neodločnost tistih funkcionarjev, ki bi morali načelno energič-nejše delovati. — F. Z. Ave., Milwaukee, Wis. Zadružniki v Angliji Zadruge na Angleškem imajo okoli sedem milijonov članov. "Crvena Zvijezda" pa delavsko himno in "Uz nakovanj". Zelo so ugajale točke, ki so jih predvajali otroci iz zavetišča HBZ. Poleg teh je bilo tudi nekaj drugih točk. Na prejšnji skupni prireditvi čikaških društev HBZ je bil govornik tudi komunist Lojen, Ta spored je imel navidezno popolnoma buržvazni značaj, kajti na tiskanem programu je bilo vse patriotičnc/, ali pa navedeno tako, da ni "dražilo" nikogar. Ampak komunisti so dobili tudi ob tej priliki svoj delež, čeprav načelno neznaten. Pel je njihov pevski zbor "Crvena Zvijezda" in govoril v imenu hrvatske naselbine N. M. Bušič, urednik "Borbenog Zajedničara". Četudi demokracija v HBZ ni bogzna kako o-pevana reč, je vendarle značilno, da na taki siavnosti lahko V pripravah za konferenco 2. novembra v Chicagu so se;Qd demokratov spet k domenili na Ambridgu in z krL- John Lokarjem ml., da mora- republikancem Jcha town, P«. — Repu bi -'črnska stranka je pri volitvah Gradivo v Proletarcu je »ola za delavce. forty fifth anniversary This year the Joseph Tr.ner Bitter Wine Company is celebrating its 45th anniver*ary of suc^cssful nianufac-ure and di*tribut.'ori of Triners Bit-ter Wine. Sinca 1800, when Michael Triner and Joseph Triner, Sr. founded the House of Triner, three Kfnerations o. novembra napredovala v have eonfnually manufactured this „. . . . . . , ... product. Todty, Jo?eph Tr.ner, Jr., ?Ia.-*ov:h tukaj in v drugih kra-1' „naMfJ' .* i i „.,n, • v " . repreeentinz the th.rd eeneration, is mu odseku SNPJ priporočeno, ,ih, česar se zelo veseli, kajti | carrying on, in the footsteps of his da naj Koselo imenuje za r2- n eni politiki se nadejajo, dajfather and K»«ndfather. the manu- pravicO pa je imelo le do enega delegata, je bilo upravnre- ferenta, Bicka pa je društvj dola pri prihodnjih volitvah izvolilo za delegata. John Lo- n.?zz) .službe, ki so jih 1. 1932 kar je bil prepričan, la se bo i-gubili v korist demokratov, zgodilo, kot svetovano, toda Tudi ^socialistični glasovi so upravni odsek priporočila ni i narasli. V Cambria County je upošteval. To jih je so bolj|dobil G.'W. Hartman nad 1,300 razhudilo. Kakor večino angleško po-slujučih društev v Penni, tako kontrolirajo tudi cleveland-ska večinoma ljudje Lokarje-vih nazorov. So sicer izjeme, a jih ni dosti; Precej teh deklet in fantov bi bilo danes v delavskem taboru, ako bi starejši sodrugi v naselbinah posnemali klub št. 1, ki si je skušal dobiti članov med mladino in jih vspo-sobiti za nadaljevanje našega nastopi' poleg govornikov kon- dela. Tako pa so se razvijali servativnega vladajočega kril i i pod vplivom šole, se zabavali tudi predstavnik opozicije, katera v napadanjih na administracijo Zajednice ne pozna ni-kakih meja. v klubih, ki jih kontrolirajo politiki kapitalističnih strank, čitali le kapitalistične liste in mnogi izmed njih so postali Po končanem programu je cerkveni ljudje, četudi njih igral v gornji dvorani J. Koche- i starši ne hodijo v cerkve. Na- MUSIC BY JOHNlNY KOCHEVAITS MERRYMAKERS Entree 8. P. M. Arrity Lodjre No. tf.tl S.NPJ will hold their annual fall dnnce Saturday, November 23rd at Pilsen Park Pavilion. 2Sth and Albany Ave. Johnny Kochevar and his Marrymakers have heen enjraged varjev orkester, spodaj pa tam-buraši, Sporedu je prisostvovalo blizu tisoč ljudi. Poročevalec. Oportunizem V Nevv Rochelle, N. Y., so komunisti indorsirali demokratsko kandidatinjo v legisla-turo samo zato, ker je za-rnorka. glasov, kar je menda rekord v tem okraju. V mestu John-ftown je bilo oddanih zanj 400 glasov. Ce bi mogel človek vsaj polovico teh somišljenikov socialistične stranke pripraviti, da se bi organizirali v socialističnem klubu, pa bi se s tako skupino delavcev lahko tudi tukaj nadejali zmag, kakršne so dosegli socialisti v Readingu in Bridgeportu. Ker pa teh somišljenikov ni v stranki, zato v omenjenem okraju ni imela kandidatov v okrajne urade, s tem pa so dobili demokrati in republikanci priliko, da so se urinili na socialistični tiket. Pri primarnih volitvah sta kandidirala dva socialista v mestne urade in tudi prejela znatno število glasov več kakor pa pri prejšnjih sličnih volitvah. facture of Triner's Bitter Wir.e, vvith the same care that they before him ex?rcised, plus scientific advances in pharmacy and chenvstry. Tukajšnji delegati in "vizi-torji", ki so bili na konferenci angkško poslujočih društev S. JOSEPH TRINER In comment n# on their advertisinfc campaifrn, which has run exten.*ively in the Foreitfn Lansruafre Presa durinj? ali these year», Mr. Joseph Triner, Jr., vvho is president of tha Illinois State Athletie Commission and pro-m nent in civlc an 1 patr otic affairs, * said: "We wi*h to take this oppartunity -of exprexsinjf our appreeiation to the countle«s thou.«ands of users of Tri-ner's Ritter Wine and to assure th?m Ihat lhr!r ronfid ga bloka na prošli koiuenci- nekateH mladi no-1 'vr>'8 havp h»d ^he stock ji je bilo med njimi izmenjano ka™ He nekateri mladi po f rorporation has stavljall in kritizirali glasilo ter ilwiy, bp<.nP in OUr h.nH/an;1 con. načela, katera zastopa. Čakal j tronPd todiy hy mfm))<,ril ^f the sem Prosvete, da iz nje izvem, | original family". kako so debatirali, toda poroči- The officers, d reetors and prin-lo je bilo le pohvalno, pa sem«tock-holder« of the Joseph Tri-. «., i « i -i •• i:., npr Conipan.v are: Joseph Triner Jr., mislil morda so tukajšnji lju- j,r„identp. Frtnk w<>ntpPI. Jr (hu,; dje dobili na zborovanje napa- band of camill« Tr ner) Vice-Presi-čne vtise. A ko sem dobil Pro- dent; Robert E. Klaus, (husband of letarca in bral v njemu kratek L'bWo Triner) Vice-President. and opis na prvi strani ter Lotriče- ««neral Manager; Dr. Frank Ugorio, vo porofilo v Prosveti in Pro.e-in j tarcil. sem tividel, da so prav |wph Trln tlic uncertalntle* of worktng for alivehood, should take heed of the signs of warn-ing that are beginning to ap-pear. The forces of plutocratic wealth in this country are de-termined to "stop this nonsense ot relief." . .i SNPJ Heil clected the follovving nevv The unemployed must either and make vvorKers eompote | %%ff c(,(Ji: 1(,,il|h. , t.a r> Ernej|t l)rt,. vvork—for them—or starve! But you may ask. hovv can the plutocrats put the unem-ployed to vvork, even if they should aueceed in reducing them to starvation? . They ean't, but if relief vvere cut off they could dictate vvith each .other for a chance to vvork at any vvage to keep themaelvei and their flmlllea from starving. So you see, the big boys have it aH figured out. Relief must be stopped. -her; v re president, B< V.iy Sksvich; Elvira J. Skav th, acretarj, Ernest Dresher, treasurer; ergeant-at-arms, Huyan Alesh und 11» len Dreaher. leadera for the boya are Henry Kre-bel and Frank Oblsck. Član leader.* fpr the girU are Mitzi Oven and Elaine Turpin. Mussolini's Propaganda Machine (Uneen.H«»red nevv* froni Home via | reason* for the failure of 1896. Thi« i imposslble. But th« pictures made «D Workers, take hecd and be ' The Red Falcon* also decided to That mean, vvork relief and ployed frantically seoking job, .. f i but to those vvho are employed, direCt reaeI' 'In this way they feel that they wages, hours and vvorking con ditions not only to the unem- to your friends and neighbors. Don't let the enemy catch you off guard. We're ali in for a prepared! Pass the vvord along take part in the Christmas program ^^^Z given l.v the Chicsgo Distriet redera struggle in vvhich there vvill be VVork relief must go because lc0UYd d^rga'nize labor, break no room for neutrals. A strug- tion of SNPJ. Elvira J. Skavich, guill. Nofrontier New» Servce). Nothing is clearer today than that Ihe people* everyvvhere have to 1h? whipped into a national istic hyster.a in order to csrry on a vvar. Mussolini has not overlooked thia vvar measure. Nobody knovvs definitely how far baek the Ethiopian war was planned, but it ia significant that the "d sgrace of Aduvva" wa* systematieally kept al ve. As far baek aa 19211 the Fascist militsry journals began to discuss the it is more expensive than direct relief and does not help the big industrialists as much as they expected it would. Direct relief must go because it keeps people away from starvation. The plutocrats have made up their minds that the time is at hand vvhen the destitute unem-ployed must either vvork—for them—or starve! Tvvo years ago, vvhen bank* vvere crashing and industries were stagnant, they grudging-ly agreed to let the government feed the unemployed vvhile they were grabbing aH they could from Uncle Sam in the way of loans, subsidies and other bounties—in the name of "national recovery." They didn't dare then to ad-minister the starvation cure of unemployment because they vvere scared and unprepared. But novv things are different. Business has improved some-vvhat and dividends are mount-ing. Nevertheless, there stili are about eleven million unemploy-ed. most of them, like Finne-gan, "on agin, off agin, back agln"—on relief. Relief - for these millions costs money, most of the bur-den being borne by the federal government. It is done by bor-rovving but might mean heavier income taxes on big incomes. But, in these times of improved business, it also means that these millions of unem-ployed can at least exist and refrain from scabbing. This in turn encourages the exploited and underpaid vvorkers to organize into unions and seek higher vvages and better eonditjons, and it encourages them stili more vvhen they get help for picket duty from un-employed vvorkers on relief. Therefore, "this nonsense of relief" ,must be stopped, say the plutocrats. the unions, and create a labor market that vvould make American labor as cheap as coolie labor in China, and just as submissive. The v figure that they^could then employ enough of the vvorkers to keep the labor market in a state of constant flux gle Ior economic freedom economic serfdom. The Milvvaukee Leader. or WHAT IT DOES Our inen of petitons also has its educative value. In short, there is far more educative vvork to do than the present number of act ve Socialists cun get done. The field is ripe to the harvest and the vvorkers ar*.' too fe,w. If thesv lines strike the eyes of any who l>e-lieve in Socialism but ar» inaetive, may these words haunt them until they become aetive. singing society Sava vvill hold its an-nual fail concert a t the i*NPJ Usll. A fine seleetion of »ongs, and s comical one act operetta "The Baron Cobb-ler" mske up the progrsm. There will be duet numbvra by the Prelesnik sisters, Anna Miško and Anton Med-ved and a fine seleetion of classical and folks song* by the entire chorus. An out-of-town chorus, sing ng so-< iety Naprey from Milvvaukee will aNo pai ticipate. Sava at the present time ha* about 45 rnember«. Ali of their ps>t con-certs have been vvell attended snd their programs *atisfying. On Sundsy the singers will mske knovvn vvhst they have lesrned during the psst se-veral months. We urge every rnember and sympsthiser to be present. Hesides Naprey, a delegation from Milvvsukee and Wsukegsn sre ex-peeted. We invite our /rienda and comrades in Ia Salle, I.yons, Cicero, Berwyn and other nearby plsces to be vvith us al our concerf this Sun-day. In the evening there wiU be dancing in both hali*. Johnny Kochevsr's orchestra vvil -entertain the dsncers nish the polks's and waltzes in the low*r hali. Admtsston tidtrts are 38c in advance and 40c at the door. Make your reservations by calling Kockwell 2K64. — k. campaign spresd to other papers. In theae discUrtsiona there wa.s poiuled out vvhat meusures vvould have to be adopted to vvin "the next time." As the planned-for war came closer, the csmpagn .became more in-tensive. The preas printed war propaganda every day. Ali the pretexts for the war vvhich have by now become familiar ali over the world were rei-terated aga n and again. Ethiopia must he "civilized"; Ethiopia vvas needet^ as an outlet for surplus po-pulation (nothing mentiotted alx>ut the campaign. for an inereased birth rate); Ethiopia must suppiement Italy's natural resources. The prtss adopted other methods also. One day vve vvere given pietures of the poor slavei of Ethiopia. The Pebs Meeting Friday November 29 Ch«ca*o, III. On Fridav, November 29, the Social Study Club of braneh ( No. 1 JSF, vvill hold a Debs memorial meeting at the Slovene Labor Center, 2301 S. I*wndale Ave. A fine pro-frsm vvill be presented by the young comrades vvhich will include movie« about Eugene V. Debs. Comrsde Albert Goldman, labor attorney vvill give a tslk on Debs. Another very timely number will be a short anti-vvar sketeh "God and Country". The program vv II be a fitting dedi-cation to one of the greatest vvsrriors for human liberation—- Eugene V. Debs. We urge every member to bring a friend along and help us ob-»erve this memorial meeting vvith a lli< llraivtvsl Balilt1 By JOAQUIN MILLER The bravest, bettle thet ever wes fought, Shell I teli you where end when? On.the meps of the world you'll find it nat; 'Twes fought by the mothers of men.'' Ney not with cennon or bettle shot, Witli sword or nobler pen! Nay, not vvith eIoquent vvord of thcught From the mouths of vvonderful men; ' But in a we!led-up women's heert— « Of vvoman that vvould not yield, But brevely, silently bore her pert— Lo! there is the bettle field. No mershelling troupe, no bivouec song, No benner to gleem end vve vel But Oh, those bettles! They lest to Ion«— From bebyhood to the freve. Vtry fliKht they makt" in Af,lt'tt and ^ Jt : teliš of the shots flred at their plajiei tradera selling their vvares. Their ap-pesrsn?e is almost prosperous and they look vvell fed and contented. In order to produce the proper shud-ders, the staff artist drc.vv in some chains link ng the vvrists of the tvvo "slaves". But the job vvas done so badly that the chains do not fit proper^ on the vvrists, and at the same. time they are so heavy that any kind of vvork in them vvould be virtually mpressiori on simple minds. Another greal stroke was the ex-ploitation of Mussol.ni'a two sons and his son-in-law. One day the |»a|>er« earried a big story of how the tvvo som of II Duce had spplied to the minister of wsr and the air (Benito Mussolini) to permit them to enter vvar service and become military avis-tors. The minister of war and air con-sidered for a time. The press duti-fully follovved his meditations. Then i.n.a burst of patriotic entbusissra he graciously granted perm ssion for these m nors to take service under him. The decision vvas hailed vvith great admiration. Since then the Musaolini family has repeatedly fig-ured jn the press, which ree<>rd» which are generally diseovered after their return. Dozens of similar propaganda stuntr.sre put on here. Some day the direetor of the propaganda bureau vvill again teli the wrating its tenth annlverssry Saturdav, November .'10, at Boyds-ville Hali. An excellent program vvill be presented by our comrades, feat-uring "Silver JuU: 1»m ", a Slovene 4»ne act plav and "Love aru! I^ther", s short English comens vve can be neither elated over the gain nor disappointed in the results. Nevertheless, some 150 Laborites vvill form a worthy opposition in the parliament vvhen it convenes again and perhaps for the next five years they vvill just have to be content vvith critical ob-jections to the Conservative program. No opportunity for an offensive building of their program* vvill be possible. They'll just merely objeet vvithout success. * Former Prime Minister Ramsay MacDonald suffered a severe setback vvhen he lost his constituency to a Labor candidate. And rightfullj so, far hadn't he been responsible to a great extent for dislodging the l*abor Par-ty a fevv years ago? We vvant to see the BrfflSh I^abor Party march right on in the coming bye-elections. And they most likely vvill because the tension vvill subside and the people vvill begin to be more reasonable and more thoughtful. # - Months ggn we reported that Robert M. Svveitzer, County Treasurer of Cook County and its former elerk actually stole over $400,000. After many delays and postponments his trial was finally called. N4»w, Swe5»-•er did not deny taking money. He cluding a catholic priest, teli the jury vvhat an honest and noble man he vvas. Isn't it terrrble that people should stoop so lovv as to defend a DEMOCRATIC crook vvho has been stealing public money so long that only he knovvs hovv long? Isn't it piti-ful that a catholic priest vvho is sup-posed to be endowed and vested vvith special povvers should besmireh the catholic faith by standing up for a crook? * ..Svveitzer is not guilty because of three reasons. First, because he is and has been a strong and powerfu! figure among the crooked democratic politicians. Second, because vvere he convicted he vvould squeal and put many other DEMOCRATIC politicians in "duteh". And third, because the democratic prosecution couldn't be expected to convict one of his big bosses. Therefore, rumors go th«? rounds that the jury vvas fixed and that Svveitzer really never vvas in danger and that pretty soon they may g ve him a "pensiorj" to keep him st II. So once again the people are fleeced of over $400,000 and the cost of auditing books and holding a coat-ly trial because they have been so naive as to elect democratic politicians vvho are knovvn to be corrupt to cate for their money. Too bad that the poor man on the street uho br.>ke a vvindovv to get some foower to vvithhold jobs is tsken swsy. A Socislist Commonvvealth w 11 insure healthful employ-ment at good incomes to sil. Think it over. If Socislism does not represeflt .vour interests why does the ovvning class oppose it »nd if U does, why do you? —The Nevv Leader.