ŠT. 21
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XIX
24. NOVEMBER 1980
CENA 3 DIN
Rojstni dan nove Jugoslavije
»Potrebno je bilo preliti potoke dragocene ljudske krvi, potrebno je bilo, da so' deset tisoči naših najboljših borcev dali svoja življenja med dveletno neenako borbo s sovražnikom, da si je resnica o dejanskem položaju v Jugoslaviji utrla pot v svet. Mogoče še ni nikdar kakšen majhen narod toliko žrtvoval, da bi prepričal svetovno javnost, da je kri, ki je bila prelita v Jugoslaviji njegova kri.« To so besede iz govora tovariša TITA na II. zasedanju AVNOJ, 29. novembra 1943 v Jajcu. »Danes je potrebno, da Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije postane dejansko najvišji zakonodajni in izvršni organ. Danes je prišel čas za nastanek izvršnega organa v obliki začasne vlade,
zvila v napredno državo, v kateri enakopravno in enotno živijo vsi narodi in narodnosti.
Sedemintrideset let uspešno premagujemo množico težav, ki nas ovirajo v hitrejšem razvoju. Prebrodili smo že dosti hujše preizkušnje, kot nas pestijo v zadnjem času in z enotnostjo in sporazumevanjem bomo tudi temu kos, seveda če bomo znali preprečiti raznim samovoljnim razdira-čem, zavlačevalcem del in demagogom njihove grde namere.
Pol leta mineva od smrti našega predsednika republike, maršala Jugoslavije TITA in prvikrat praznujemo naš največji praznik brez njega.
-_^-
l. SKLEP AVNOJ A .
da se AVNOJ konstituira v vrhovni zakonodajni in izvršni predstavniški organ Jugoslavije, kot vrhovni predstavnik suverenosti narodov in države Jugoslavije, kot celote in da se postavi nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot organ z vsemi lastnostmi narodne vlada prek katerega bo AVNOJ izvrševal svojo izvršno funkcijo.
sposobne voditi vse posle, ki jih mora prava narodna vlada... je dejal tovariš Tito na II. zasedanju AVNOJ A, ko je bil s sprejetimi stališči postavljen temelj naši novi Jugoslaviji^
Besede tovariša Tita izpričujejo vso veličino težkih borb in žrtev za osvoboditev naše domovine. Vsak deseti Jugoslovan je dal življenje v tej vojni. Kljub težko pribor jeni svobodi se je pod vodstvom Tita in partije nova Jugoslavija obnavljala in ra-
To je za nas in svet boleča izguba, saj je bil prvi pobudnik miru in pravičnosti v svetu.
Z vsem spoštovanjem do številnih žrtev osvobodilne vojne in nadčloveškimi napori pri obnovi in graditvi po vojni borno z enotnostjo med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi ter doslednim izvajanjem sprejetih dogovorov premagali tudi to, za nas najtežjo izgubo.
NANDE VODE
Prihodnje leto bomo odločali o novem samoprispevku
Iz osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 in samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti izhaja, da bomo kot enega od virov sredstev za uresničitev dogovorjenih nalog uporabili sredstva novega krajevnega samoprispevka. Ta naj bi se v enem
delu uporabil za pokritje potreb v krajevnih skupnostih, v drugem pa za razvoj zdravstva, osnovnega izobraževanja ter telesne kulture.
Ker se sedanji krajevni samoprispevek izteče v aprilu 1-981. leta, je predsedstvo občinske konference SZDL imenovalo koordinacijski odbor za izvedbo novega kra-
jevnega samoprispevka, ki ima nalogo, da koordinira in usmerja aktivnosti, povezane s sprejemom.
Odbor se je sestal 14. novembra na svoji prvi seji ter sprejel naslednja stališča.
Do konca novembra je potrebno izdelati temeljito analizo rezultatov sedanjega krajevnega samoprispevka, pri
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo
ob dnevu republike 29. novembru
družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in
uredništvo Kamniškega občana
čemer je treba posebno pozornost posvetiti višini zbranih sredstev, izvršenim nalogam, kot tudi nalogam, ki smo jih sicer načrtovali, nismo pa jih izvršili.
Ker so precejšnja sredstva bodočega krajevnega samoprispevka namenjena izgradnji novega zdravstvenega doma, je treba izdelati celovito analizo, ki bo prikazala uprar vičenost gradnje, organiziranost zdravstva, upoštevajoč pri tem delovanje obratnih ambulant in ambulant v nekaterih krajevnih skupnostih, izboljšanje kvalitete zdravstvenih uslug,, kot tudi višino in način zbiranja potrebnih : sredstev.
Opredeliti je treba bodočo namembnost prostorov sedanjega zdravstvenega doma.
Razprava o rezultatih sedanjega krajevnega samoprispevka in o namembnosti bodočega naj poteka v krajevnih skupnostih in združenem delu istočasno in sicer v decembru in januarju.
Da bi bili občani čim bolje seznanjeni s potekom aktivnosti, je odbor imenoval 5-člansko informativno propagandno komisijo.
SLAVKO RIBAŠ
Človek
za dobre čase
Največja letošnja politična predstava, nekateri ji brez pretirane sramežljivosti pravijo tudi burka, je končana. Združene države Amerike so dobile novega predsednika, predvsem pa človeka, ki naj bi Američane popeljal nazaj, v »dobre, stare čase*. In medtem ko so ZDA v nekakšnem brezvladju, mlačnem razpoloženju ob Carterjevem slovesu in v pričakovanju Reaganovega nastopa, se oblikujeta dve, skoraj radikalno nasprotni oceni: Ronald Reagan naj bi ubral tako v zunanji kot notranji politiki novo, samosvojo pot, ali pa bo, kot menijo drugi, pravzaprav samo nadaljeval tam, kjer je Carter nehal.
Večina analitikov sedaj obira kosti, volilne rezultate, ki so dokazali med drugim tudi vso nehvaležnosi političnega napovedovanja volilnih izidov. V glavnem je vse presenetila silovitost Carterjevega poraza, saj je bilo pričakovati tesno zmago ali poraz enega ali drugega kandidata. Republikanec Reagan je v predvolilnem boju napovedoval na notranjem področju boj »veliki vladi*, ki naj bi po njegovem preveč neracionalno trosila državni denar za tiste, ki »bolje žive, če nič ne delajo*. Zunanja politika pa naj bi bila usmerjena predvsem v povrnitev nostalgičnih petdesetih in šestdesetih let, ko so ZDA v »svefu še nekaj pomenile*.
Ob izredno pičli volilni udeležbi (volilo je nekaj nad 50 odstotkov volilcev) so po sedanjih ocenah ostali doma predvsem tisti, ki bi lahko Carterju prinesli zmago - torej brezposelni, Črnci in drugi, ki naj bi po Reaganovih napovedih najbolj skubili državno blagajno. In ker so ti menili, da ne kaže dati glasu nikomur, šo seveda ostali doma in praznih rok je ostal tudi Carter.
Ena izmed najpomembnejših komponent ameriške zunanje politike je seveda odnos do Sovjetske zveze. Po Reaganovih besedah naj bi prav kmalu pričeli z novimi pogovori glede oborožitve in razorožitve, saj je po njegovem SALT 2 preživet in neustrezen. Ob vseh teh napovedih nove notranje in zunanje politike novega predsednika so vse večjih priznanj deležni tisti ocenjevalci, ki pravijo, da so se Američani odločili za Reagana iz enega samega razloga: bolj kot Carter je podoben človeku, ki naj bi ZDA povrnil nekaj notranje in zunanje bleščave. In zato je tudi mogoče reči, da prav radikalnih sprememb v ameriški politiki vendarle ne bo, kajti vseh obljub, pa naj bodo slabe ali dobre, vendarle ni mogoče izpolniti.
J. KOVAČIČ
Od vsepovsod
• Srečanje novinarjev na spominskih dnevih Mitje Gorjupa
BRDO PRI KRANJU - Na tretjih spominskih dnevih Mitje Gorjupa so slovenski novinarji največ pozornosti namenili trenutnemu gospodarskemu, notranjepolitičnemu in mednarodnemu položaju Jugoslavije. Srečanja so se poleg novinarjev iz sredstev javnega obveščanja in združenega dela udeležili tudi ugledni družbenopolitični in gospodarski delavci, v razpravah pa je bila med drugim poudarjena velika vloga novinarjev v sedanjem gospodarskem in političnem položaju.
• Dobri izvozni rezultati Slovenije
LJUBLJANA - V letošnjem oktobru je Jugoslavija izvozila za 22,97 miljarde dinarjev, kar je za 17 odstotkov več kot oktobra lani in za 29 odstotkov več kot septembra letos, ugotavlja slovenski statistični zavod. Slovenija je izvozila za 4,95 milijarde dinarjev, kar je za 26 odstotkov več kot oktobra lani in za 24 odstotkov več kot septembra letos. Medtem je bil jugoslovanski uvoz za devet odstotkov večji kot oktobra lani, slovenski pa za odstotek manjši.
• Snemanje Dražgoške bitke se bo nadaljevalo
LJUBLJANA - Dražgoška bitka je bila eden izmed pomembnih dogodkov v boju slovenskega naroda za osvoboditev izpod nacističnega jarma in se mora prav zato tudi nadaljevati snemanje in delo pri nastajanju filma ter televizijske nadaljevanke, je bilo rečeno na seji predsedstva RK SZDL v razpravi o problemih pri snemanju Dražgoške bitke. Hkrati pa je treba ob tem ugotoviti, kdo je odgovoren za nesmotrno in izredno veliko trošenje deHarja, zaradi česar so tudi nastali vsi problemi.
• Zavrnjen predlog rebalansa proračuna federacije
BEOGRAD - Odbor za finance pri zboru republik in pokrajin zvezne skupščine ni podprl predlog rebalansa proračuna federacije za letošnje leto. Proračun federacije naj bi bil večji za približno štiri milijarde dinarjev, kajti zmanjšali so se dohodki od carin in prometnega davka. Delegati so pri tem menili, da republike v sedanjem gospodarskem položaju ne bi zmogle dodatnih obveznosti, kot to predlaga ZIS.
• Prešibak vpis v vojaške šole
LJUBLJANA - Vse sedanje omejitve pri oblikovanju sredsjev za splošno in skupno porabo ne smejo vplivati na pokojnine borcev, še posebej tistih, ki žive samo od pokojnin, so poudarili na seji republiškega odbora ZZB NOV. Hkrati so borci spregovorili tudi o vpisu na vojaške šole. Že dalj časa je opazen še večji osip pri vpisu na te šole, tako da je nujna družbenopolitična akcija, ki naj mladim in njihovim staršem prikaže vse prednosti in tudi privlačnosti vojaškega poklica.
• Kdo je pristojen za sprejetje zakona par-nepar?
BEOGRAD - Medtem ko zakonodajno pravna komisija zveznega zbora pri skupščini SFRJ ugotavlja, da je zbor absolutno pristojen za sprejetje zakona par-nepar, pa je ustavno sodišče Jugoslavije drugačnega mnenja. Sodišče namreč meni, da je za sprejemanje takšnega zakona prej pristojen zbor republik in pokrajin, ki pa mora oblikovati sklep na podlagi soglasja republik in pokrajin.
Nova samopostrežna trgovina v Stranjah
Po velikoletnih težavah s pridobitvijo zemljišča za gradnjo samopostrežne trgovine v Stranjah je delo končno le steklo. Zemljišče je bilo pridobljeno z zamenjavo zemljišč. Tako je ABC Pomurka TP »KOČNA« iz Kamnika postala lastnik zemljišča in investitor nove, težko pričakovane samopostrežne trgovine z mesnico in bifejem v Stranjah. Pridobljena so bila tudi vsa sredstva (krediti, lastna sredstva) in potrebna dokumentacija. Izvajalec del bo SGP Graditelj za gradbena, obrtniška in instalacijska dela. Samo opremo za sodobno poslovanje trgovine bosta dobavila kamniški Alprem in škofjeloška tovarna LTH. Celotna predračunska vrednost postavitve objekta »na ključ« je 1,2 milijarde S din, notranje opreme okoli 250 S milijonov ter okrog 200 S milijonov obratnih sredstev.
Celotna investicija bo stala približno okoli 1,7 milijarde S din. Potrošnikom bo namenjeno okrog 200 m2 prodajnih površin (brez bifeja). V trgovini bo vse, kar samopostrežni način prodaje in ponudbe zahteva in omogoča. V prostorih prodajalne bo tudi mesnica, v objektu pa bo tudi bife, ki bo imel v poletnem času tudi manjši zunanji vrtiček. Objekt bo zgrajen zelo funkcionalno, estetsko in moderno. Bo nizkega tipa s fasadno opeko in z zunanjo urejeno okolico.
Konec oktobra so se začela prva dela. Izgradnja bo trajala preko zime na pozno pomlad. Prodajalna bo dana potrošnikom v uporabo na krajevni praznik Stranj 9. junija 1981. .'
Ker so trenutno na tem območju tri manjše trgovinice z mešanim blagom, predvidevamo, da bomo z manjšimi stroški lahko ponudili ob koncentrirani ponudbi na enem mestu potrošniku toliko in tako, da bo v celoti zadovoljen. V tem primeru^bomo zaprli dve manjši trgovinici, saj bo nova moderna fn večja trgovina lahko ustregla večini krajanov,'pa vsem izletnikom in obiskovalcem Kamniških planin in njegovih lepot.
Tudi obveznosti, ne samo pravice
V občinah ljubljanske regije te dni poteka razprava o predlogu dogovora, s katerim se bodo udeleženci dogovorili o bodočem srednjeročnem razvoju tistih področij, ki so v skupnem interesu vseh ali več občin na tem področju. Razprave o tem dogovoru tečejo že nekaj mesecev, vendar doslej predvsem v izvršilnih organih občinskih skupščin, SIS in družbenopolitičnih organizacij.
Bistvo dosedanjih razprav je bilo, kako oblikovati ta dogovor, da iz njega ne bi nastal regijski plan, da pa bi vendarle dovolj določno zavezoval posamezne podpisnike za uresničitev skupno dogovorjenih nalog. Treba je reči, da so bile, zlasti v začetku, precej močne težnje občin, da bi vanj zapisali čimveč konkretnih razvojnih nalog, zlasti v obliki investicij, misleč, da bodo s tem avtomatsko zanje zagotovljena- tudi potrebna sredstva. Kasneje je prevladalo stališče, da je namen dogovora lahko le ta, da se z njim dogovorijo o načinu uresničevanja   skupnih ra-
zvojnih ciljev, ki presegajo okvire ene občine in da morajo vse te skupne naloge imeti tudi dogovorjeno materialno podlago v občinskih planih, v planih TOZD in SIS.
Zato sam dogovor ne bo ničesar pomenil, če ne bo njegova vsebina vgrajena v občinske družbene plane, v samoupravne sporazume SIS in druge neposredne dogovore o srednjeročnem razvoju. Nihče ne more mahati s tem dokumentom in zahtevati nekih sredstev, če sam v svojem planu ni zagotovil svojega dela materialne osnove, ki jo po dogovoru mora zagotoviti.
Poglejmo na kratko, o ka-, terih skupnih razvojnih nalogah naj bi se udeleženci zlasti dogovorili. Na področju razvoja gospoda^jrVa je zlasti pomemben dogovor o kriterijih, po katerih se bodo financirale naložbe iz združenih sredstev v bankah. S temi merili naj bi zagotovili vlaganje v take investicije, ki bodo zagotavljale večji izvoz, višji dohodek, gospodarsko zaposlovanje, izrabo surovin in
energije.
Na področju kmetijstva je predlagano oblikovanje medobčinske skupnosti za pospeševanje kmetijstva, v okviru katere naj bi se dogovorili o enotni kmetijsko-zem-ljiški politiki.
Za kamniško občino je še posebej pomemben dogovor o nadaljnjem pospeševanju razvoja turizma in v tem okviru sodelovanje pri razvoju RTC Velika planina, za katerega je zainteresirana zlasti Ljubljana. V okviru prometa bo pomemben dogovor o posodobitvi železniške proge Ljubljana-Kamnik in prilagoditvi potniškega prometa potrebam potnikov. V programu skupnosti za železniški in luški promet tej progi zaenkrat še ni dan poseben poudarek.
Na področju PIT prometa je predvidena znatna razširitev poštnih zmogljivosti, zlasti na področju telefonije.
Skupne naloge so opredeljene tudi na področju gradnje razdelilnih trafo postaj, regulacija Kamniške Bistrice, izvedbe predčistilnih naprav
za javno in industrijsko kanalizacijo itd.
Pomemben je tudi dogovot o lokaciji in izgradnji odlagališč strupenih snovi in o lokaciji gramoznic.
V družbenih dejavnostih stopa v ospredje problem zagotavljanja solidarnosti v zdravstvenem varstvu in sodelovanje vseh občinskih zdravstvenih skupnosti pri financiranju novih naložb v zdravstvene zmogljivosti, tudi v Kamniku. Tu je še vprašanje zaposlovanja in problemi, ki jih povzroča dnevna migracija delavcev.
Vsa ta in še ostala vprašanja ter materialno podlago za njihovo razrešitev bo treba zelo konkretno opredeliti s samoupravnimi sporazumi v okviru posameznih SIS in pa tudi za posamezno nalogo posebej. Torej nam ta dogovor, ki ga bomo sprejeli, naj gala precejšnje obveznosti, ne samo pravice. Zato ga je treba pred sprejemom res temeljito obravnavati v združenem delu.
F. S.
S programskih sej krajevnih konferenc SZDL
VOLČJI POTOK ;
V Volčjem potoku so organizirali programsko sejo krajevne organizacije SZDL že konec oktobra. Delo so ocenili kot z,elo uspešno, saj je socialistična zveza postala mesto oziroma tribuna, kjer so krajani reševali svoje probleme in vsklajevali interese. Frontne vloge socialistične zveze še niso povsem uresničili, kar so opredelili kot nalogo v letu 1981. Pri razreševanju problematike so pogosto uporabljali selekcijski način dela. Aktivnosti so bile usmerjene predvsem v pripravo srednjeročnih planov, delo delegacij, poglabljanja in podružblja-nje SLO in DS, medtem, ko bi v letu 1981 opredelili kot prednostne naloge priprave na volitve v SZDL, na skupčinske volitve, aktivnosti ob samoprispevku, krepitev SLO in DS v okviru akcije NNNP 80/81 in nadaljne razvijanje delegatskega sistema.
MOSTE
- Na programski seji krajevne organizacije so delo v preteklem obdobju ocenili kot zelo, uspešno, še posebej zato, ker krajevna organizacija prej ni bila preveč aktivna. Glede na interes občanov so posebno pozornost posvetili osnovnemu šolstvu in oblikovali poseben svet, ki dela v glavnem sekcijsko. Socialistična zveza je v dobršni meri uspela uresničiti svojo frontno vlogo in se, tudi aktivno vključiti v vsa področja življenja v krajevni skupnosti. Poleg aktivnosti, ki so v letu 1981 pred nami, bodo skupaj s krajevnima organizacijama Komenda in Križ posebno pozornost namenili izdelavi dolgoročnega programa razvoja na območju teh krajevnih skupnosti.
KAMNIK CENTER -POLJANE
Krajevna organizacija SZDL je začela živeti, sodelovala je pri družbenopolitičnem življenju v KS, vendar še ni povsem prevzela svojo nalogo. Po svoji oživitvi pred dobrim letom dni se je do-
kaj uspešno utrdila in s svojo aktivnostjo začela posegati na različna področja življenja in dejavnosti v krajevni skupnosti.
Razprava, ki se je razvila na programski seji krajevne konference SZDL Center-Poljane je pokazala na veliko nerešenih problemov, ki se prav zaradi nerazvitega , družbenopolitičnega življenja in zaradi slabega delovanja delegatskega sistema rešujejo prepočasi.
Stekla je tudi razprava o preoblikovanju krajevne skupnosti, v
kateri so člani konference podprli predlog, ki ga je pripravil koordinacijski odbor. Po njem naj bi krajevno skupnost Kamnik razdelili na pet krajevnih skupnosti.
KOMENDA 1
Na programski seji so ocenili, da je eden najpomembnejših dejavnikov socialistične zveze konec leta vključevanje krajanov v življenje in delo krajevne skupnosti. Letos je krajevna skupnost tudi prvič praznovala svoj kra-
jevni praznik v spomin požiga bolnišnice v Dobravi. Dobro je bilo tudi sodelovanje z društvi v krajevni skupnosti, nekoliko manj pa je bilo storjeno na področju kulture, poleg tega pa niso zadovoljni tudi z delom OO ZSMS. Največ aktivnosti je bilo v tem letu namenjeno problematiki šolstva in zdravstva. Tako se skupaj s sosednjimi KS dogovar-. jajo o nadalnjem razvoju osnovnega šolstva, dobili pa so tudi ambulanto, ki bo odprta za dan republike.
V slovo Lojzetu Janežiču
Čemur v življenju dajemo poudarek, je rojstvo, je življenje, je smrt. Veselimo se rojstva, življenja se veseli vsak sam in njegova okolica, če zna ponuditi smisel njej in sam sebi, smrt pa je kruta, ne le za posameznika, temveč za vse najbližje, ki jim je ta smisel zaključeval tudi to celoto.
Odšel si od nas, dragi LOJZE, in ko še tega prav ne razumemo in ne dojemamo, lahko ugotovimo, da tvoje življenje ni bilo samemu sebi namen, ampak si ga znal podrediti času in okolju, potre-bom in željam, svojim najbližjim kakor tudi nam, ki smo te poznali in živeli s tabo v naši krajevni skupnosti. Tvoja življenjska pot se je začela v začetku tega stoletja. Obdobje dveh vojn, ki si ju preživel, ti je dalo prenekate-re izkušnje, ki si jih nesebično delil vsem nam. Že v rani mladosti si občutil krivice malih ljudi, kar se ti je vtisnilo v srce in te pripeljalo v vrste zveze komunistov in kar si v svojem najbolj plodnem obdobju ponudil vsem nam.
za kar ti iskrena hvala. Ni ga bilo področja, kjer se ne bi vključeval in s svojimi izkušnjami in znanjem pripomogel, da je življenje v naši krajevni skupnosti teklo kar najbolj v naprednem duhu* Kot predsednik najbolj humane organizacije, si v RK deloval skoraj do svojih poslednjih moči. Kot predsednik gradbenega odbora si gasilskemu društvu dal temelje nadaljnjega uspešnega dela. Za delo v prosvetnem društvu ti iskrena hvala. V konjeniškem klubu nisi izostajal, saj si tej naši največji dejavnosti ponudil tudi svojo pomoč.
Kot človek, ki si že rano spozna/ pravilno pot poštenega človeka, si dolga leta deloval kot predsednik SZDL. Tvoja motiviranost, tvoje hotenje in želja po izpolnitvi vsakega življenjskega trenutka z delom se je uresničevala prav do konca.
S težkim srcem smo sprejeli vest, da si nas zapustil, vendar tvoje delo in tvoj zanos o ocenjevanju - delavnost življenja nas navdaja. Obljub-
ljamo ti, da nam bodo tvoji nazori, tvoja delavnost in tvoje želje po napredku vedno v mislih.
Ne smemo prezreti, da si bil delaven do zadnjega diha. kajti kot upokojenec irr njihov predsednik si še s svojimi zadnjimi močmi prispeval k našemu napredku.
Težka je izguba človeka, kot si bil ti, dragi LOJZE, kako nadomestiti tako delavnega človeka na vsem političnem področju in prav tako tudi v družini. Ob tem, ko se poslavljamo od tebe. naj izrečem iskreno sožalje v imenu družbeno-političnih organizacij, kakor tudi v svojem imenu z željo, naj ti bo lahka slovenska zemlja.
STANE SMOLNIKAR SZDL IN KS KOMENDA
Pogovor z delavcem - s a moupra vlja le e m Filipom Novakom
Vsega še nismo storili
Sedemintrideset let od rojstva naše nove socialistične domovine Jugoslavije je kar prehitro minilo. Vprašanje »zakaj« je odveč. Gradili smo, dograjevali, živeli smo bogato življenje, polno ustvarjanja in uresničevanja naprednih idej pod neumornim in neuklonljivim Titovim vodstvom. Tokrat bo praznik republike prvič odet v črno tančico nepozabnih spominov na največjega revolucionarja sveta.
Ko sem obiskala 77-let-nega Filipa Novaka, dolgoletnega livarskega delavca in predsednika prvega delavskega sveta v Titanu, mi je na vprašanje, kaj mu je ostalo v najlepšem spominu i/, življenja in dela v tej tovarni, brez obotavljanja odgovoril: »Ko nas je ata obiskal.«
Tako preprosto, ljubeče lahko imenuješ samo najbližjega človeka. To je bil Tito nam vsem. »Njegov obisk, sproščen razgovor z njim, ko sem ga vodil pri ogledu tovarne, to je bil zame največji ponos in najlepši trenutek v mojem življenju«, je dejal Filip Novak. To je bilo pred 28 leti, ko se je tovariš Tito v Titanu srečal še s tremi nekdanjimi sodelavci iz let I9l l in 1912. Za razvoj te tovarne se ni zanimal samo zato, ker je tu sam v rani mladosti vihtel kladivo. Povsod je
rad stopil v tovarno in med delavce, kajti vse svoje ideje, delo in borbenost je posvetil napredku delavskega razreda.
In kakor bi Josip Broz kot mlad kovinar v Titanu tudi med titanovci zasadil
revolucionarno 'drevo, ki se je razraščalo v okviru Delavskega kulturno prosvetnega društva Solidarnost, ki je bilo najbolj aktivno in napredno društvo na Kamniškem. V njem je deloval tudi Filip Novak že od leta 1925, ko se je v Titanu zaposlil kot livar. Takoj v začetku druge svetovne vojne je bilo med solidarci tudi največ aretirancev in žrtev fašizma.
»Že julija 1941. leta so me aretirali in zaprli. Kmalu so me odpeljali v Begunje, kjer sem tri mesece gledal smrti skoraj v oči. Med talci je bilo ustreljenih tudi veliko solidarcev. Mene so nato odpeljali v taborišče pri Špitalu. Ko sem leta 1944 prišel domov, sem se priključil Šlandrovi brigadi, ki pa je bila že decembra razbita. Zato sem se do osvoboditve skrival doma, pri znancih in sorodnikih.«
Filip se je v svobodni domovini kmalu vrnil med livarje v Titanu. »Seveda se je tedaj začelo za nas novo pozitivno obdobje, ampak skrbelo nas je, kako bi čim prej zgradili porušeno do-
movino in kako tudi v praksi začeli uresničevati Titove in Kardeljeve napredne ideje socialističnega samoupravljanja. Najprej smo pljunili v roke, prijeli za krampe ter lopate. Takoj po vojni sem bil predsednik OF za Perovo, kasneje za širše, južno območje Kamnika. To je bil čas največjega dela in odrekanj. Tudi
ob nedeljah smo bili na terenu.«
Prijeli so za vsa težaška dela, pravi Filip. Nabirali so železje, krpe in drug material. Gradili so Kulturni dom (današnji Zdravstveni dom), na Kulovcu so podirali smreke, jih lupili in vozili na žago. V Kamniški Bistrici so pripravljali drva, pomagali pa so tudi mno-
gim kmetom v Tuhinjski dolini, ki so jim med vojno vihro požgali domačije. Kopali so jarke za vodovod, obnavljali ceste. Služba, udarniško delo dan za dnem, nekaj let. Pa vendar jim nobeno delo ni bilo tako težko, da ne bi vzdržali, saj jih je bodrila izborjena svoboda in upanje na lepšo prihodnost.
Gradili pa niso samo zidove, vanje so začeli vgrajevati tudi nov družbeni sistem pod geslom »tovarne delavcem«. Kako se spominjate začetnih korakov kot predsednik prvega delavskega sveta v Titanu?
»Prvič nas je zelo skrbelo, kako bomo vodili, da bo uresničevanje samoupravljanja čim uspešnejše, po drugi strani pa je bilo potrebno delavce zelo previdno prepričevati, o naši pravilni poti, ki smo jo zastavili. Posamezni nezado-voljneži so se sicer skrivali med nami, vendar menim, da je bila tedaj dosti večja disciplina in da je samoupravljanje bolje teklo, kot danes. Razvoj gre res naprej, vendar dobre zamisli samoupravljanja še niso dosegle zaželenih rezultatov. Veste kaj me še moti? Vse preveč je velikih goljufij nekaterih »velikih« ljudi. Zakaj ne upamo s prstom pokazati na krivca in s tem preprečiti širjenje nepravilnosti? Vsak dan pa lahko
zasledimo v dnevnem tisku imena manjših »grešnikov«.«
Besede. Filipa Novaka, ki je 37 let trdega dela posvetil za razvoj Titana, še danes, ko že 18 let uživa zasluženi pokoj, razkrivajo izredno navezanost na to tovarno, strogost in pravičnost v boju za delavske pravice. Osem let je bil predsednik delavskega sveta, bil pa je tudi predsednik občinskega zbora proizvajalcev in pred upokojitvijo še predsednik upravnega odbora v Titanu. Spoprijel se je z vsakim problemom, ki je bremenil delavca in mu kratil njegove pravice, pri tem pa se ni nikoli ustrašil niti groženj vodilnih.
Delavci, kakršen je bil Filip Novak, so polagali kamen do kamna v izgradnji socialistične samoupravne družbe, zvesto stopali po poti Titovih naprednih idej, ki jih želimo in ki jih moramo uresničevati ter s tem ohraniti in razvijati njegovo najdragocenejšo zapuščino.
»Družbenoekonomski razvoj v naši socialistični domovini dobro ocenjujem, čeprav si nikoli nisem zakrival oči pred dejstvom, da še nismo vsega storili. Naš razvoj mora v tej smeri naprej, brez odstopanj, to pa bo odvisno tudi od vsakega posameznika, koliko bo do-.prinesel za naš boljši jutri.«
MIRA JANČAR
Naša republika in Martin Turk sta se rodila istega dne
Ponosen sem
Med 25 tisoč prebivalci naše občine se samo Tine Turk iz Kamnika lahko ponaša, da je zagledal luč sveta prav na dan, ko je bilo v Jajcu II. zasedanja AVNOJ, ki pomeni rojstni dan SFR Jugoslavije in imenovanje tovariša Tita za maršala.
Tine se je rodil kot drugi otrok devetčlanske delavske družine iz Mekinj. Oče ga ni videl ob rojstvu. Za veselje so ga prikrajšali Nemci, ki so ga že pred tem zaprli v Begunjah. Ni potrebno posebej poudarjati, kako težko se je sama mati prebijala tedaj z dvema otrokoma. Tudi kasneje, pravi sam, mu ni bijp z rožicami postlano in dela je bil navajen že od majhnih nog. Sedaj je Tine zaposlen v tovarni Titan, kjer je ključavničar že dobri dve desetletji. Ustvaril sije dom, družino, ki je sicer precej manjša, kot družina, v kateri je odraste}; ima ženo in hčerko Heleno. Nekoč so jih v neki reviji predstavili kot idealno slovensko družino.
čeprav pravi Tine, da mu ni povsem razjasnjeno, kakšna naj bi bila idealna družina. Zakaj nima več otrok? Preprosto zato, ker jih je v začetku pestila stanovanjska stiska, kasneje pa človek postane »komot«, pravi sogovornik.
»Trikrat smo se selili. Temu bi lahko rekli tudi, da smo enkrat pogoreli. Pa je skoraj tako, kajti selitve so zelo neprijetna reč.«
Tudi zdajšnje enoinpol-sobno stanovanje ni ne vem kako razkošno, saj meri komaj 34 kvadratnih metrov. Vendar je lepo razporejeno in urejeno. Tine je zadovoljen, nikoli ni hlepel po visokem standardu, čeprav mu ni vseeno, kako živi in kaj bo jutri. Tudi z delom v tovarni Titan je zadovoljen. Še nikoli tii razmišljal, da bi ga zamenjal. Saj je med dobrini povsod kaj-Slabega in zakaj mu tu ne bi bilo dovolj dobro. Rad dela in temu primerno zasluži. K vsemu temu pa pripomni: »Nekateri negodujejo, da so se začeli slabi časi, jaz pa me-
nim, da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti slabše. Sploh pa nam ni nič slabega, ničesar nam ne manjka, da se ne bi daloživeti, samo preveč smo bili razvajeni. Kar nam je nudilo življenje, smo zajemali z veliko zajemalko, čeprav vemo, da je skledo lažje izprazniti, kot napolniti. Sem za napredek in za vsak ukrep v korist celotni družbi.«
Nobenega posebnega konjička ne goji, čeprav mu življenje napolnjuje nešteto drobnih prijetnosti. Po napornem delu se najprej rad spočije. Bere vse, kar ga zanima, rešuje križanke. Tudi v kino rad zahaja, čeprav ga vse bolj nadomeščajo filmi na TV. »Televizija nam je potrebna, dostikrat pa pomeni tudi družbeno zlo, saj toliko presedimo ob njej, ko bi lahko dosti bolj koristno izkoristili tisti čas. V mladosti sem se tudi s športom ukvarjal, predvsem z nogometom. Težave z nogo in operacija so me za marsikaj prikrajšale. Tudi hodim
vse manj, ker se raje vozim, včasih pa sem vsak dan iz Mekinj pešačil v Titan na delo.«
Kamnik je skoraj njegovo rojstno mesto, saj so Mekinje njegovo predmestje, zato ni čudno, da je zelo navezan na to znamenito staro mesto.
»Premalo cenimo njegove lepote in na marsikaj nas šele obiskovalci opomnijo. Kamnik je res eno najzanimivejših mest, ki ga je vredno ohraniti v stari podobi, kolikor je to mogoče. Marsikaj pa se razvoju mesta le ne more popolnoma upreti, zato je potrebno pač iskati najbolj pameten in najmanj škodljiv izhod. Moti me na' primer, ker je kinodvorana tako odmaknjena, tako iz središča, kot iz novega, južnega dela Kamnika. Velikokrat je prav v tem krivda za majhen obisk na nekaterih prireditvah.«
Tine je rad vesel, rad po-kramlja in se veseli v krogu prijateljev in znancev. »Ljudje so neradi sami in to
velja tudi zame,« potrdi svoj nagib. Tudi letošnji praznik republike in svoj bo proslavil med znanci, prijatelji, kot jih je že nešteto. Vsaj en dan pa se bo tudi tokrat posvetil samo svoji družini, šli bodo na večerjo ali kam drugam. Že sedaj se
veseli letnega dopusta, saj pravi, da so zanj najlepši dnevi oddiha na morju.
Tudi mi se pridružimo iskrenim čestitkam za njegov rojstni dan in mu zaže-limo še. veliko praznovanj ob dnevu republike!
MIRA JANČAR
■
• Častitljiv jubilej Marije Grašek
Njenega dela ni moč pozabiti
i
Kdo neki bi ji prisodil osemdeset let življenja in devetinštirideset let dela v računovodstvu? Marija Grašek iz Kamnika, ki bo dopolnila svoj 80. jubilej na dan republike, je še vedno mladostna, vesela, zgovorna, skratka polna življenja. Vesela je bila najinega obiska in rož, ki jih ji je izročila tovarišica Balantičeva v imenu bančnih uslužbencev in nekdanjih Marijinih sodelavcev. Vesela je bila, ker ni utonila v pozabo čeprav že nekaj let uživa zasluženi pokoj. Kako neki bi jo pozabili, saj so jo vsi, ki so jo srečevali oh blagajni nekdaj Mestne hranilnice, kasneje Narodne banke in nato Ljubljanske
Nič nas ne sme presenetiti 80-81
Iz izkušenj lanskoletne akcije NNNP lahko rečemo, da je akcija upravičila svoj namen. Dosežen je bil osnovni namen akcije, to je nadaljnja krepitev in podružbljanje SLO in DS. Akcija se je pokazala kot pomembna oblika preverjanja družbene organiziranosti, pripravljenosti in praktične usposobljenosti za izvajanje nalog s področja SLO in DS.
Tako tudi letošnja akcija pomeni nadaljnji proces po-družbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kakor tudi krepitve družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema. V akciji mora priti do izraza aktivnost slehernega delovnega človeka in občana, aktivno delovanje družbenopo-
litičnih organizacij v okrivu SZDL pod idejnim vodstvom zveze komunistov, aktivirati je potrebno SIS, kakor tudi družbene organizacije in društva. Pomemben poudarek mora biti dan tudi politiki ekonomske stabilizacije ter nalogam, ki izhajajo iz aktualnega političnega trenutka. Težiti moramo k razvijanju samoupravnih odnosov in političnih odnosov v celoti, saj gospodarska stabilnosT pomeni hkrati tudi notranjo stabilnost, kar krepi tudi naš obrambni sistem. . Tudi ustrezna organiziranost vseh dejavnikov, ki delujejo tako na območju KS kakor tudi občine, je osnova za uspešno delo. Pri tem pa ne smemo pozabiti na usklajeno delovanje vseh teh de-
javnikov. Prav tako tudi informiranje v funkciji usposabljanja in razumevanja koncepta SLO in DS zasluži posebno pozornost za sodelovanje delovnih ljudi in občanov v obrambno zaščitnih nalogah in organiziranosti za propagandno dejavnost. Obrambne priprave morajo biti tudi sestavni del srednjeročnih načrtov vseh nosilcev planiranja v družbeno politični skupnosti. Na osnovi teh izhodišč in smernic smo tudi v občini Kamnik v prvi polovici letošnjega leta pričeli z aktivnostmi ali bolje, nadaljevali lanskoletne aktivnosti na področju SLO in DS. Pri občinski konferenci SZDL je bil imenovan odbor,ki vodi akcijo. Temu odboru so bili posredovani akcijski programi
O domači pameti veliko govorimo, spoštujemo pa je ne dovolj
Predstavniki Fakultete za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani so bili pobudniki srečanja profesorjev fakultete s predstavniki združenega dela naše občine, ki je bilo 11. novembra v tovarni TITAN. Na srečanju so se predvsem dogovorili, kako naj bi se s srednjeročnim planom razvoja fakultete približali potrebam združenega dela.
Fakulteta je koncept vzgoje kadrov že pripravila. Zelo pomembno pa je, kaj o tem konceptu mislijo delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje. Ne dovolj premišljen proces izobraževanja, ki ga je potrebno vključiti v enoten sistem usmerjenega izobraževanja, bi lahko imel usodne posledice za naš nadaljnji družbeni razvoj, prizadel pa bi tudi življenje posameznikov.
V okviru delovanja fakultete je izrednega pomena tudi znanstveno-razisko-valno delo, saj z rezultati le-tega lahko bistveno vpliva-
mo na izboljšanje tehnologije in povečanje proizvodnje. Fakulteta na tem področju že dobro sodeluje z organizacijami združenega delà.
Kamniške organizacije združenega dela, posebno TITAN, so že sodelovale s fakulteto. Z njihovo pomočjo so med drugim rešili nekatere tehnološke probleme v TITAN-u. V sedanjem težkem položaju pa postaja vse bolj pomembno tudi za druge, da bomo znali stroje graditi doma, da bomo znali avtomatizirati proizvodnjo brez uvoza tujega znanja. Zato so predstavniki našega združenega dela poudarili potrebno po razvijanju izobraževalnih oblik, ki.bi omogočale večjo specializacijo strokovnjakov in pridobivanje dodatnega funkcionalnega znanja skladno s potrebami proizvodnje.
Stiki študenta z organizacijo združenega dela, ki ga štipendira, bi morali vzpodbujati študenta k ustvarjal-nejšemu odnosu do študija in bodočega dela. Tudi od-
nos do pripravnikov bi velikokrat lahko ocenili dokaj kritično. To je področje,-ki mu bosta fakulteta in združeno delo morala posvetiti več skrbi. Ne nazadnje pa so tehnični strokovnjaki, ki so sodelovali na srečanju, menili, da bi še kako potrebovali nasvete svojih fakultetnih učiteljev tudi po končani ■, pripravniški dobi. Omogočiti pa bi bilo treba strokovnjakom v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje, da bi jim bili rezultati raziskovanj, ki jih opravlja fakulteta, čimbolj dostopni.
Uveljavljanje in razvoj našega domačega znanja je v tem trenutku eden bistvenih pogojev za reševanje hudih težav, v katere je zašlo naše gospodarstvo. Nujno bo zato izobraževati veliko večje število tehničnih strokovnjakov, posebno strojne stroke. In v mnogo večji meri bomo morali izkoriščati možnosti, ki nam jih daje interesno povezovanje v posebnih raziskovalnih skupnostih. TATJANA ROT DJALIL
SPO, DO-D in vseh ostalih strokovnih organov, ki delujejo na območju SLO in DS.
S tem so se v akcijo vključili vsi subjekti, ki delujejo na področju obrambnih in samozaščitnih priprav. Prav na osnovi teh programov aktivnosti je koordinacijski odbor za SLO in DS pri OK SZDL izdelal enoten program, katerega je potrdilo predsedstvo OK SZDL. V tem programu so izdelane osnovne usmeritve in izhodišča za akcijo, opredeljene so naloge posameznih subjektov, ki delujejo v akciji, v njem pa so začrtani tudi osnovni cilji akcije NNNP 80-81.
Ker je eden poglavitnih ciljev akcije vključevanje najširših množic delovnih ljudi in občanov v aktivnosti na področju SLO in DS, kakor tudi podružbljanje obrambnih in samozaščitnih nalog, je koordinacijski odbor s svojimi člani obiskal temeljne samoupravne skupnosti. Tako so bili v vseh KS organizirani sestanki z najodgovornejšimi predstavniki v KS, kjer se nismo dogovarjali le o akciji NNNP, ampak tudi o ostalih problemih delovanja KS. Ocenjevali smo obrambne načrte, varnostne ocene, delovanje komitejev za SLO in DS, planiranje in pa delovanje krajevnih konferenc SZDL. Prav na osnovi teh obiskov in na osnovi lastne aktivnosti KS izdelujejo programe aktivnosti v okviru akcije NNNP 80-81 in že praktično preverjajo svoje obrambne in samozaščitne sposobnosti. Tudi občinski sindikalni svet je izdelal smernice delovanja, ki jih je posredoval delovnim organizacijam, tako da tudi v teh že potekajo aktivnosti v sklopu te akcije.
Koordinacijski odbor je na eni izmed sej ocenil dosedanje aktivnosti in se strinjal z ugotovitvijo, da aktivnosti potekajo po začrtanem programu, ugotovil pa tudi pomanjkljivosti, katere bo za uspešno nadaljnje delo potrebno odpraviti, kajti le na ta način bo mogoče doseči začrtane cilje, katerih osnovni cilj je, vsakemu posamezniku najti mesto v obrambni in samozaščitni funkciji.
JOŽE ARKO
banke v Kamniku, poznali kot pridno in vestno delavko, ki je /nala najti pot do srca slehernega človeka,' v stiski pa je znala tudi vsakega »potroštati«.
»Sem čisto ta prava Kamni-čanka,« pravi. »Mati je bila Me-jačevu, rojena na Grabnu, oče na Šumi, jaz pa sredi našega lepega mesta.« Rada ima svoje mesto, še posebno Kamniške planine, ki jim ni enakih. V družini je bilo šest otrok, Iri sestre, ki še žive in trije bratje, ki so žal že pod rušo. Mati Marija je dočakala 88 let, hči pa jih bo prav gotovo mnogo več, si mislim, ko poslušani-njen živahni klepet.
-Vam je sedaj kdaj dolgčas?
»O, pa še kako! Še vedno bi ruda preštevala, računala, kramljala z ljudmi, s katerimi sem tako rada delala, in jim pomagala, če se je le dalo. Vseh bančnih poslov sem se navadila, in vzgajala tudi kader, ker je bilo včasih zelo malo uslužbencev in je bilo potrebno prijeti za vsako delo. Pa nobenih računskih strojev ni bilo, vse smo računali na pamet.«
-Ste se kdaj naveličali številk?
»Nikoli. Vedno so me navduševale in privlačile. Mislim, da sem se z računovodstvom kar omožila, saj sem še danes samska. Niti se ne spominjam, da bi bila kdaj zaljubljena v katerega fanta. Delo je bilo moja prva in edina ljubezen.«
Rada verjamem, da je vsako, z ljubeznijo opravljeno »delo tudi temeljito in cenjeno. Zato so ji vsi sodelavci in stranke zaupali in tako nalagali še več dela. Vendar se ni nikoli pritoževala. Pravi, da jo je še tako hude bolezni najprej ozdravilo delo, številke, stiki z ljudmi.
»Okrog leta 1932 je bila huda denerna kriza. Vsak varčevalec je smel dvigniti iz knjižice samo določen znesek. Nekateri pa so se znašli in odprli več hranilnih knjižic, da so lahko dvignili večje vsote. Vojni veter je zapihal t udi v naše hranilnice, ki jih je prevzela beograjska Narodna banka in seveda drug gospodar. Vse vloge so bile ustavljene in nič
nismo smeli posojati. Vsi bančr uslužbenci smo v imenu vlagate Ijev bivše posojilnice naredil vlogo na Narodno banko in nem ško banko v Kranju, da se obve zujemo za brezplačno uradova nje v vseh šestih hranilnicah (' Kamniku in okolici). Tako s< hranilnice zopet oživele, mi p; smo lahko pomagali slovenskin vlagateljem, da njihovega denar ju niso kradli in se šopirili Neme / njim. V začetku vojne so zame ii j al i vso gotovino. Za 1 marko s dobil 20 din, po končani vojni p; je marka veljala le še 60 par Kdor je imel prej prihranek z; hišo, si je še kravo težko kupil.«
-Vam je ostal kakšen dogodek iz službenih let v posebno lepem spominu?
»Tako rada se. spomnim moje 50-lcinico, da se mi kar oči žaro? sijo. Vsi uradniki so mi prisrčno voščili in mi prinesli lepo darilo. Keramično vazo in dvanajst krožnikov. Lepih spominov je veliko, pa tudi manj lepih. Ko je po vojni nek možak, moja stranka, tarnal, ker je izgubil ves prihranek, sem ga potolažila: »Oče, izgubili sti* dva sina, ki ju nikoli več ne dobite nazaj, denar pa boste prav lahko še privarčevali, ker vas poznani, kako varčni ste.« In te besede so ga res potolažile «
-Vas je bilo kdaj strah, ko ste nosili velike vsote denarja iz hranilnice v bazo, ki je bila tedaj v Mekinjah?
»Večkrat sem se bala, da bi me kdo napadel, čeprav sem imela spremljevalca, neoboroženega seveda. Neko noč, na poti proti bazi, se mi je zdelo, kot da je kakšen lopov v zasedi. Začela sem lajati hov-hov, naenkrat pa so se oglasili vsi mekinjski psi.«
-In kaj bi želeli postati, če bi..i? \ j
»Če bi se še enkrat rodila, bi si izbrala enak poklic,« je Marija Grašek brez oklevanja z odgovorom prekinila moje, verjetno neumestno vprašanje. Še vedno čuti željo, da bi se predala neskončnim številkam, da bi pod prsti čutila šelest bankovcev, ki jih je tako rada preštevala, čeprav ni nikoli hlepela, po bogastvu. »Srečna sem, ker sem imela tako dobre starše, posebno mamo, ki je otroke navadila skro» mnosti in poštenosti,« doda ob slovesu, ko se ji preko nasmejanega obraza utrneta dve solzi, z roko pa pomaha v pozdrav, kot bi hotela reči: »Hvala, ker me nisle pozabili!«
V imenu uredništva in delavcev Ljubljanske banke iskrene čestitke Mariji Grašek za njen častitljiv jubilej in dolgoletno prizadevno delo v bančništvu!
MIRA JANČAR
Najlepše darilo
ob prazniku republike
V četrtek, 27. novembra ob 16. uri bo v Komendi slovesnost, na katero so krajani te in sosednjih krajevnih skupnosti že nestrpno čakali: odprli bodo namreč preurejene prostore za zobozdravstveno ambulanto, v kateri naj bi zobozdravnik začel delati takoj po praznikih.
O prizadevanjih krajanov, da bi v Komendi spet začela delati splošna in zobozdravstvena ambulanta, smo večkrat pisali - njihova prizadevanja so torej dosegla svoj
namen, saj naj bi poleg zobozdravnika po novem letu začel delati tudi splošni zdravnik.
Krajani za uresničitev svojih celjev niso držali križem rok, o čemer govorijo podatki, da je bila investicijska vrednost preurejanja sedmih prostorov in sanitarij okrog 1,2 milijona dinarjev, da^pa znašajo dejanski stroški le okrog 200 tisoč dinarjev, torej prostovoljnega dela ni bilo malo, posebna zahvala pa gre za opravljeno delo Mihi s Taberniku.
44199999^
Revitalizacijski načrt starega mestnega jedra Kamnika
V daril od 12. XII. 1480 do 4. 1.1981 bo v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku razgrnite* H. faze gradiva za načrt prenove (revitalizacije) starega mestnega jedra Kamnika.. Sedanja razgrnitev načrtov je skopaj s predlogom pravilnika prvič dokončna celota, čeprav tudi tokrat i kajo nekateri deE
meta itd.), za katere so zadolženi
Ne da hi se enkrat ugotavljali, zakaj traja načrtovanje tako dolgo, saj je bilo to pojasnjeno že v prejšnjem članku (»O rc/ultalih ankete), bi morali predvsem ugotoviti, do katere stopnje je načrtovanje sploh prišlo.
Kljub vsem zaprekam, ki onemogočajo normalen potek je gradivo pripravljeno do tiste mere, ko se že lahko dogovorimo o »»snovnih izhodiščih. To pomeni, da smo uspeli /brati večino podatkov, jih pregledati, ugotoviti potrebno število možnosti, ki jih daje staro mestno jedro Kamnika, ugotoviti /a skoraj vse stavbe v mestu, kakšna je njihova vrednost in vloga v bodoči revitalizaciji in dobiti tudi dovolj široko podporo uporabnikov (stanovalce! in obiskovalcev). Na »»snovi tega se je hik» mogoče odločiti za razloge in cilje prenove ter za Potrebne usmeritve.
Čeprav na razstavi ni prikazana celota (ker je preobsežna in ker so bile nekatere študije že razstavljene), je v biltenu povzeta vsebina celotnega načrta revitalizacije. Tekst je morda napisan preveč strokovno, zato naj bi ta članek skušal iz njega povzeti osnovne ugotovitve v dostopnejši obliki.
Hkrati je spet eden od glavnih ciljev razstave omogočiti čim večjemu številu ljudi sodelovati Pri nastajanju načrtov in pri od-■ kičanju o bodočnosti mestnega jedra. Zato tudi na tem mestu vabimo vse, da sodelujejo v čim večji meri!
Temeljna izhodišča načrta revitalizacije   (prenove) starega
mestnega jedra Kamnika so zajeta v naslednjih sedmih točkah:
I. Staremu mestnemu jedru mora načrt zagotoviti vlogo živega mestnega središča, ki naj ho hkrati vzor, iz katerega naj hi se razvijal tudi ostali Kamnik.
2'. Načrt naj bi podajal tiste možnosti in hkratne omejitve, ki naj bi omogočile ustvariti v jedru posebno dobre pogoje za bivanje in delo.
3. Z izdelanimi sistemi »registra« naj hi načrt revitalizacije omogočal hitro in uspešno izdelavo vseh podrobnosti od načrtov za adaptacije do večjih posegov (izdelava takih načrtov je bila do sedaj vedno huda časovna in finančna ovira).
4. V povezavi s širšim načrtovanjem razvoja celega mesta naj bi omogočil pravilno razporeditev de javit, Mi vključeval naj bi tiste, ki mu> zagotavljajo njegovo posebno vlogo, odstranjeval liste, ki niso ustrezne in preprečeval odhajanje takih, ki so za obstoj jedra nujno potrebne.
5. Končni cilj revitalizacijc (pre nove) starega mestnega jedra Kamnika naj bi bilo ustvarjenje novega življenjskega prostora posebne vrednosti, prostora za kulturno in politično življenje skupnosti, za povečanje možnosti medčloveških stikov in za (»hranitev vseh tistih vrednot, ki so nastajale v stoletjih in ki so ustvarile enkratno celoto.
6. Osnovna naloga prenove naj bi bilo združevanje dveh skrajnosti; ohranitev prostorske, likovno-pričevalne in kulturne dediščine starega mestnega jedra ter hkratno izboljšanje materialnih in prostorskih pogojev za zahteve novega časa.
1". Obseg taki prenovi namenjenega mestnega jedra je določen z odlokom o zavarovanem predelu mesta.
Med posebnimi vprašanji, ki naj se jih loti načrt revitalizacije, so ugotovljena naslednja:
- tehnološko je treba zagotoviti posodobitev dotrajane mestne opreme (kanalizacija, vodovod, elektrika, osvetljava...) ter
sanitarno, prostorsko in statično ustrezno obnovo stavb,
- rešiti je treba problem prometa, za kar naj hi bil končni cilj čim ostrejša izključitev neustreznega prometa iz mesta,
- mestno jedro naj postane povezano z zunanjimi rekreacijskimi površinami in obenem izhodišče zanje; hkrati s tem je treba nujno rešiti tudi vprašanje onesnaženega okolja (zrak. voda ...),
- nujno je treba povezati načrtovanje revitalizacije starega mestnega jedra in načrtovanje celotnega mesta, kar jelena od ovir, ki preprečujejo tako izdelavo načrtov kot njihovo uresničitev.
Vse' uporabnike mesta naj hi v načrtovanje vključili kot enakopravne oblikovalce procesa prenove. Sodelovanje se ne sme ustaviti le ob izdelavi splošnih načrtov, ampak naj teče tudi v celotnem nadaljevanju procesa prenove. Ustvariti je treba učinkovit sistem »odprtega načrtovanja« in javne kontrole dela.
Na osnovi pogodbe med Krajevno skupnostjo Kamnik, ki je bila financer in delni organizator ter Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, VTOZD arhitektura, so bile v letih 1977 in 1978 opravljene temeljne raziskave in študije ter pripravljeni prvi vzorčni primeri prenovitvenih načrtov /a celovit NAČRT REVITALIZACIJE STAREGA MESTNEGA JEDRA KAMNIKA. Obseg dosedanjih študij in načrtov je zajet v štiri velike enote. Njihova podrobna predstavitev je razvidna na razstavi, tu pa podajam le njihov povzetek.
A. Kot osnova delu je bilo izmerjenih 132 arhitekturnih enot od Kidričeve ulice do začetka Medvedove ulice. To gradivo, ki je bilo predano krajevni skupnosti Kamnik, je že v uporabi za izdelavo načrtov za posamezne stavbe, obenem pa so bili tako zbrani vsi potrebni podatki za načrtovanje. Na »kartonih« so posnete arhitekturne značilnosti
izmerjenih stavb v merilu 1:100 in detajli v merilu 1:10 ali 1:20. Ocenjena je statična vrednost konstrukcij in materialov, njihove značilnosti, sestav, dokumentirana je izraba, deloma tudi možnosti sprememb, za posamezne prostore. Topografsko gradivo po dogovoru lahko uporablja krajevna skupnost ter jo daje na voljo uporabnikom, ki žele v skladu z dogovorjenim procesom revitalizacije prenavljati svoje stavbe.
B. Drugo enoto temeljnih podatkov je dala anketa, ki jo je
\
IV    m......»iMi
Ob smrti Maksim® Gasparija
Sredi novembra se je v Ljubljani izteklo življenje 97-letnega vodilnega slovenskega umetnika, akademskega slikarja Maksiroa Gasparija. Njegova življenjska in umetniška pot je tesno povezana s Kamnikom. Njegovo prvo risbo, znanega »slanika« je v Murnikovi trgovini na Šutm\ kjer je bil Gaspari zaposlen kot trgovski vajenec, opazil kamniški «vinoidravnlk in ljubitelj umetnosti Josip Nikolaj Sadnikar. Omogočil jv nadarjenemu fantu študij na umetnostnih šolah v Ljubljani in na Dunaju. Gaspari je tudi kasneje rad zahajal v Kamnik. Kamniku je posvetil tudi enega izmed svojih sonetov iz leta 1920 (prvič je bil objavljen v kamniškem Občanu junija 1973). Znane so mnoge njegove upodobitve Kamnika, ki so bile predstavljene na razstavi v Kamniku ob umetnikovi 90-letnici maja 1973. Ob tej priložnosti sta na gradu Zaprice nastala tudi naslednja posnetka:
Maksim Gaspari podpisuje svoj portret, ki ga je med otvoritvijo razstave napravil njegov prijatelj, akademski slikar Lojze Perko.
F. S.
izvedla Krajevna skupnost po navodilih Fakultete za arhitekturo in Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju ter po svojih dopolnitvah. Kljub razmeroma skromno zastavljeni širini vprašanj, pomenijo rezultati, ki so bili podrobno obdelani, temeljne usmeritve za povezovanje med strokovnimi načrtovalci prenove in uporabniki. Rezultati so že bili objavljeni v Kamniškem občanu. I "gotov iti pa je treba, da načrtovane in deloma izvedene javne tribune niso dale dovolj poglobljenih odgovorov, zato je bilo treba črpati mnenja in predloge predvsem iz ankete. Zaradi časovnega zaostanka bo potrebno anketo dopolniti.
C. Tretji del raziskav so bile široke analize celotnega mestnega jedra. Ugotovitve v njih so obenem že izhodišču za načrt revitalizacije in so zato v veliki meri prikazane na razstavi. Izdelane so do take mere, da že usmerjajo podrobno in široko prenovo starega mestnega jedra ter utemeljujejo upravičenost posegov vanj. Prav te ugotovitve naj bi postale tudi del bodočega pravilnika o revitalizaciji, V biltenu so posamezne študije podrobno pojasnjene, označena je tudi motnost in širina njihove uporabe v okviru bodočega revitalizaeijske-ga načrta.
D. Ker so doslej zbrani podatki in i/delane študije,že izoblikovali osnovne usmeritve revitalizacije starega mestnega jedru Kamniku, smo bili mnenja, da je treba tudi praktično pokazati, kaj bo mogoče pridobiti t načrtno prenovo. I/dclunih je bilo nekaj različnih predlogov /a prenovo posameznih stavb, mestnih prostorov, z« izpopolnitev ali izboljšanje še neizrabljenih predelov mesta, Ugotovljeno je bilo.
da bo mogoče pridobiti že v okviru obstoječih stavb precej novih stanovanjskih in tudi javnih površin, da bo mogoče z ustrezno izpopolnitvijo vrzeli dobiti celo nove gradbene površine, pri čemer ho treba, seveda načrtovati nove objekte kar najskrbneje. Z ustreznimi gradbenimi posegi je mogoče praktično vsaki stavbi zagotoviti obenem ohranitev vseh njenih kvalitet in značilnosti ter ji dati sodobno tehnično opremljenost - vse do zagotovitve protipotresne varnosti.
Najbrž ne ho odveč, če še enkrat ponovimo, da je prenova starega mestnega jedra Kamnika nujen sestavni del kvalitetnejše podobe vsega mesta, da je mestno jedro samo tudi njegov simbol, brez katerega postaja vsako mesto nečloveško, stehnizirano. in da je obenem Se naloga najširšega pomena, saj spada med resnične vrednote vsega našega prostora. Zalo naj bi končno le pričeli i najširšo, družbeno pomembno akcijo revitalizacije, kot to začenjajo ali že delajo marsikje drugje. Neposreden dogovor o prenovi naj bi postal več kot le načrt s številnimi študijami in bogato dokumentacijo, postil naj bi pravi družbeni dogovor o nalogah in pravicah vseh, ki v njej sodelujejo. Nučrt revitaliza-cije pa naj bi postal strokovno utemeljen dokument tega skupnega dogovora, ki naj resnično usmeri prizadevanja tako v varovanje najdragocenejših sestavin mestnega jedra kot v njihovo smiselno izrabo v dunašnjem in v prihodnjem času. Za tuko pot pa smo odgovorni vsi, tuko raziskovalci in načrtovalci, kot uporabniki, od stanovalcev do slučajnih ali stalnih obiskovalcev, predvsem pa vsi tisti, ki so jim zaupane odgovorne družbene naloge.
prof. dr. PETER F1STER
C
PRILOGA ZA DELEGATE
KOSILA ZA ŠOLARJE 1. DECEMBRA
S seje izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti Kamnik, ki je bila 7. novembra 1980.
Člani odbora so sklenili, da odobrijo 200.000 dinarjev kot zagonska sredstva, da" bo kuhinja v Izobraževalnem centru Ru-d»lfa Maistra lahko začela z delom. Odobrili so tudi dodatna investicijska sredstva za ureditev kuhinje.
Kuhinja mora začeti obratovati 1. decembra 1980.
Ekonomska cena kosila v Izobraževalnem centru bo 46 din, osnovne šole pa bodo oblikovale cene same, glede na število kosil in število zaposlenih delavcev v razdelilnih kuhinjah. (Osnovni šoli Frana Albrehta in Toma Brejca sta določili ekonomsko ceno 50 din.)
Seveda pa je izvršilni odbor sprejel tudi lestvico za regresiranje prehrane učencev.
Glede na dohodek na člana družine prispevajo starši od celotne ekonomske cene naslednje deleže:
do 20.000,00 din dohodka na druž. člana plačajo starši 40%, OIS 60%
od 2.001,00 din - 3.000,00 din dohodka na druž. člana plačajo starši 50%, OIS 50%
od 3.001,00 din - 4.000,00 din dohodka na druž. člana plačajo starši 60%, OIS 40%
od 4.001.00 din do 5.000,00 din dohodka na druž. člana plačajo starši 70%, OIS 30%
nad 5.000,00 din dohodka na druž. člana plačajo starši 80%, OIS 20%
POTREBNO PONOVNO OVREDNOTENJE SPOMENIŠKIH OBMOČIJ IN POSAMEZNIH SPOMENIKOV V KAMNIKU
S seje Kulturne skupnosti Kamnik, ki je bila 17. novembra 1980.
Delegati so obravnavali poročilo izvršnega odbora skupnosti, ki je po oceni delegatov opravil letos pomembno delo, saj je skup-
Člani odbora so obravnavali samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti in osnutek statuta skupnosti, ki jih bodo z manjšimi popravki predlagali v sprejem skupščini občinske raziskovalne? skupnosti. '
Sprejeli so predlog, naj bi preko posebne raziskovalne skupnosti za energetiko, mineralne surovine in metalurgijo nadaljevali z raziskovanjem vrelcev tople vode v Vasenem.
Kot zaskrbljujoče so člani odbora ocenili prepočasno pristopanje temeljnih organizacij združenega dela naše občine v posebne raziskovalne skupnosti. Akcijo za pristop je potrebno pospešiti in tako doseči neposrednjše povezovanje interesov združenega dela in raziskovalnih institucij.
VIŠJE CENE V OTROŠKIH VRTCIH NUJNE
Skupnost otroškega varstva Kamnik
Seja skupščine skupnosti je bila 12. novembra.
Delegati so sprejeli Samoupravni sporazum o solidarnostnih sredstvih za izvajanje zagotovljenega vzgojnega programa za predšolske otroke in za pospeševanje razvoja otroškega varstva v SR Sloveniji v letu 1980.
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva so na predlog delegacije KS Kamniška Bistrica dopolnili tako, da so vanj pri investicijah vključili tudi pripravljalna dela za vrtec v Stranjah. Ugotovili so, da so bile analize razvojnih možnosti samoupravnih interesnih skupnosti bolj zbir želja kot realna ocena možnosti, tudi skupnost otroškega varstva je morala v temeljih planov upoštevati počasnejšo gospodarsko rast in s tem manjši dotok finančnih sredstev. Predvsem je morala skrčiti program naložb v novogradnje otroških vrtcev. Delegati so pri tem poudarili, da je potrebno posebno pozornost v prihodnjem srednjeročnem obdobju posvetiti razvoju oblik vzgojnega dela, ki so namenjene vsem predšolskim otrokom in ki niso vezane na večje investicije.
S samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985 delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje in občani samoupravno
organizirani v skupnostnih otroškega varstva v SR Sloveniji dolo čajo skupne cilje usmeritve in naloge pri razvoju družbenega varstva otrok v republiki, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju zagotovljenega obsega družbenega var-! stva otrok in z njim povezanih solidarnostnih in vzajemnostih! nalog ter programa skupnih nalog družbenega varstva otrok v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Kamniška skupnost otroškega varstva bo te skupne cilje uresničevala tako, da jih bo vključila v svoje srednjeročne planske dokumente.
Analiza gospodarjenja skupnosti v prvih 9 mesecih letošnjega leta kaže, da sredstva za izvajanje dogovorjenega programa dotekajo skladno z načrtovanimi. Odhodki so manjši od načrtovanih pri regresiranju cen storitev vzgojnovarstvene dejavnosti, ker skupnost v letu 1980 sofinancira le tisti del cene", ki so ga starši oproščeni glede na sprejeto lestvico regresiranja. Zaradi skoraj 30% odsotnosti otrok je skupnost za dneve odsotnosti obremenjena le z delom režijskih stroškov, ki so nižji od cene storitev. I
Gradnja otroškega vrtca na Duplici poteka skladno z načrti; finančna sredstva so zagotovljena. Strokovni nadzor pri gradnji; opravlja stanovanjsko komunalno gospodarstvo preko pooblašče-J nega strokovnega sodelavca. %
Delegati so obravnavali poročilo o investiciji otroškega vrtca v| Komendi, ki je bil dograjen z dveletno zamudo. Po končanem; obračunu je vrtec v Komendi z'opremo stal 9.046.159 dinarjev] Predloga Izvršnega odbora skupnosti, naj bi pravico uporabe in! razpolaganja z vrtcem sprejela osnovna šola Komenda-Moste,; delovna skupnost te šole ni pripravljena prevzeti. Menijo namreč,; da so rezultati enoletnega poskusnega skupnega upravljanja slabi,! ker so se ob periodičnih obračunih pojavljala neskladja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vrtca. Težavno pa je bilo tudi področje strokovnega izpopolnjevanja delavcev, saj gre za različni dejavnosti. Zato šola predlaga priključitev vrtca Vzgojno-varstve-nemu zavodu Antona Medveda. Delegati so se s predlogojn strinjali; dokončno pa se bodo o predlogu seveda morali odločiti! delavci vrtca Antona Medveda.
Vrtec Antona Medveda se je zaradi zelo nizkih cen storitev znašel v kritičnem položaju. Osebni dohodki delavcev se niso povišali od aprila 1979. Sklade so že izčrpali. Izvršni odbor skup-; nosti je delegatom predlagal, naj bi, ekonomsko ceno za otroke do! 3. let povečali za 5,6%, za predšolskega otroka za 18%, cena za j otroka v razvojnem oddelku pa naj bi bila celo nekoliko nižja.; Precej pa bi povišali ceno dnevne režije v primeru odsotnosti; otroka. Delegati so predlog sprejeli v nasledili obliki.
Heseoni doh.člana druž.	Delež staršev v ceni storitev	Mes.prisp.starš ev na otroka razv. do 3 let   3-7 lot odd.			Pri.spevek S07 ria otroka do 3 let   3-7 let		razv. odd.	Dnevna re do 3 let	zija staršev razv. 3-7 let odd.	
do l,8oo.-din	3o %	92l,6o	744.-	744.-	"2.15o,4o	1.736.-	5.454.-	28,o5	21,2o	21,2o
od 1.8ol -2.6oo	4o %	1.228,So	992.-	992.-	1.843,2o	1.438.-	5.702.-	37,4o	28,3o	28,3o
2.6ol -3.500	5o %	N 1.536,00	1.24o.-	1.24o.-	1.536,oo	1.24o.-	5.950.-	46,75	35,35	35,35
3.5ol -4.000	55 %	1.689,6o	1.364.-	1.364.-	1.382,4o	1.116.-	6.074.-	51,45	38,9o	38,9o
4.00I 4.500	60 %	1.843,2o	1.488.-	1.488.-	1.228,80	992.-	6.198.-	56,15	42,45	42,45
4.5ol -5.000	65 %	1.996,8o-	1.6Ï2.-	1.612,-	l.o75,2o	868.-	6.322.-	60,80	46,00	46,oo
nad 5»000	7o %	2.15o,4o	1.736.-	1.736.-	921,6o	744.-	6.446.-	65,5o	49,5o	49,5o
nost v tem letu dokončala ureditev Maleševe galerije in prevzela obveznosti s predstavami in hrambo ogromnega števila likovnih stvaritev, darila Mihe Maleša rodnemu Kamniku, pripravila gradivo za srednjeročne plane na kulturnem področju. Opravil je naloge na spomeniško-varstvenem področju ter se vključeval v pripravo zakonskega urejanja področja kulture ter pomagal pri razvijanju in organiziranosti kulturnih organizacij v občini.
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti Kamnik in Kulturne skupnosti Slovenije ter osnutek načrta kulturnega razvoja občine Kamnik in SR Slovenije za obdobje,1981»1985 so delegati sprejeli z manjšimi popravki, ker so nekatera kulturna društva svoje srednjeročne programe skupnosti posredovala prepozno. Delegati so poudarili, da bi povišana stopnja prispevkov Kulturni skupnosti Slovenije - več denarja bi le-ta potrebovala za gradnjo Muzeja revolucije - nujno okrnila osnovne programe v občini, na kar ne moremo pristati.
Delegati so menili, da bo v prihodnje še več skrbi treba posvetiti varovanju kulturne dediščine, zato kot enakopravni zbor skupščinskega sistema skupščina Kulturne skupnosti predlaga Skupščini občine Kamnik, da v skladu z nameni novega zakona o kulturni dediščini ponovno preveri ovrednotenje spomeniških območij in posameznih delov Kamnika glede na priključka obvoznice na severu in jugu mesta. Predlog revitalizacije Kamnika mora biti sprejet po postopku, veljavnem za sprejem urbanistične dokumentacije. Vsi akti posegov v mesto morajo biti ob sprejemanju usklajeni. Posamezne strokovne službe morajo pred planiranjem izdelati enotne kriterije - izhodišča.
TOZDI SE PREPOČASI VKLJUČUJEJO V POSEBNE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
Izvršni odbor Občinske raziskovalne skupnosti se je sestal 10. novembra.
Cene v vrtcu v Komendi so znatno višje od predlaganih cen v vrtcu drugačna; vsi stroški pa so porazdeljeni na 75 otrok, kolikor k kamniških vrtcih. Vzroki so v organizaciji dela, ki je v manjšem        jih je v tem vrtcu. • 0
Dnevna režiji starši*
Hesečni doh. na člana druž.	Delež staršev v ceni storitev	Iles .prisp. staršev na otroka do 3 let   3-7 let		Prispevek SOiT na otroka do 3 let   3-7 let	
do 1^8oo din	3o %	1.145,6o	97o,15	2.673,oo	2.263,60
od I.80I -2.6oo	4o %	1.527,45	1.293,5o	2.291,15	1.94o,25
2.6ol -3.500	5o %	1.9o9,3o	1.616,85	1.9o9,3o	1.616,85
3.5ol -4.000	55 %	2.1oo,?5	1.778,55	1.718,35	1.455,2o
4.001 -4.5oo	60 %	2.291,15	1.94o,25	1.527,45	1.293,5o
4.5ol -5.000	o> %	2 .•'!.32 ,lo	2.loi,95	1.3:56,5o	1.131 ( ~>o
nad 5-ooo	7o %	12.673,00	2.263,6o	1.145,6o	97o,15
Nove cene, ki naj bi po predlogu skupščine skupnosti veljale od 1. 11. 1980 dalje, bo moral potrditi še Izvršni svet SO Kamnik
Delegati so sprejeli tudi samoupravni sporazum o izvajanju pravic do porodniškega dopusta, ki prinaša nekatere dopolnitve v primerjavi z do sedaj veljavnim. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa sporazum ukinja pravico do porodniškega dopusta
29,70 39,60 49,50 54,45
59,4o
:.'~V:35 69,3o
učenkam v gospodarstvu in združenim kmeticam, ki so jo v ljubljanski in koprski regiji do sedaj lahko uveljavljale v zdravstvenih skupnostih.
Strinjali so se tudi s predlogom Samoupravnega sporazuma o 8 ustanovitvi skupnosti otroškega varstva Slovenije, da bi ta akt j fi uskladili z novim zakonom o družbenem varstvu otrok.
r
SOOOOO!
iCOSCCOCCOCCO«
«eoeosoosccoooooei9oec<
aooaaooaj
8 TOVARNA USNJA UTOK 8 KAMNIK
čestita ob 29. novembru vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem
LJUBLJANSKA BANKA -GOSPODARSKA BANKA, POSLOVNA ENOTA KAMNIK
čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem delovnim ■ ljudem in občanom praznik republike, 29. november .
8 OBRTNO PODJETJE
8
USLUGA
8
čestita ob 29. novembru in se priporoča za naročila
0 MENI NA, TOVARNA
| POGREBNE OPREME
1 ŠMARCA, KAMNIK
čestita ob Dnevu republike vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem
5 GOZDNO GOSPODARSTVO 8 LJUBLJANA, OBRAT KAMNIK
čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob 29. novembru
l
8
CENTRAL KRANJ, TOZD PLANINKA KAMNIK
vsem svojim gostom in občanom Kamnika čestita ob Dnevu republike
I KOMUNALNO PODJETJE 8 KAMNIK
čestita Dan republike 29. november
INDUSTRIJSKO PODJETJE ALPREM KAMNIK
se pridružuje čestitkam ob prazniku republike in priporoča svoje izdelke in storitve
- izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad in podobno iz aluminija
- opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst
_- stavbno ključavničarstvo
icoecosaoocoscoeoeoooocceoseoo
ŽIVILSKA INDUSTRIJA ETA KAMNIK
iskreno čestita ob dnevu republike poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem
ŽITO, LJUBLJANA, OBRAT VESNA V KAMNIKU
čestita ob 29. novembru vsem delovnim ljudem in občanom
ANTON KOŽELJ, POPRAVILO VODOVODNIH INSTALACIJ, PODGORJE 42, KAMNIK
Vsem delovnim ljudem iskrene čestitka ob dnevu republike 29. novembru
KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK V KAMNIKU
čestita ob prazniku republike in priporoča svoje izdelke
- praškasta, vodopla-stična in metanska razstreliva
- vžigalne vrvice
- rudarski in lovski smodnik
- metalurško livarska sredstva: eksotermne mase in posipi, termoi-zolacijske mase in posipi, livni praški
- aluminium paste
-■ aluminium prah, pirotehnični proizvodi za rudarstvo, ognjemete
- plastične folije in polietilenske rokave, folije, vrečke (tiskane in neti-skane) ter najlon folijo
RUDNIK KAOLINA ČRNA
LONČARSKO PODJETJE KOMENDA
iskreno čestita ob prazniku republike 29. novembru vsem delovnim ljudem
ZARJA, OBRTNO
IN MONTAŽNO PODJETJE
KAMNIK
čestita ob dnevu republike in priporoča svoje storitve
- elektroinstalacijska deta
- kovinsko instalacijska dela
- vodovodno instalacijska dela
- kovinsko konstrukcijska dela
- kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela
TEKSTILNA TOVARNA SVILANIT KAMNIK
čestita ob prazniku republike 29. novembru vsem svojim kupcem in delovnim ljudem ter priporoča svoje izdelke
- frotir brisače
- frotir plašče za dom in za plažo
- modne kravate
SLAVKA IN SREČO KRMAVNAR, KLJUČAVNIČARSTVO, FINOMEHANIKA IN KOVINSKA GALANTERIJA, SADARJEVA 3, KOMENDA
Čestitamo za dan republike
DONIT MEDVODE, TOZD V KAMNIKU
čestita vsem delovnim ljudem in občanom ter priporoča svoj proizvodni program
- elektroizolacijski material, dekorativna keramika
- razni poliester profili, gumbi
- čistila za gospodinjstva in avtomobile, brusne, polirne paste, lepila za gradbeništvo, Industrijo, obrt in široko potrošnjo
- tekočo plastiko za zaščito garaž, balkonov, silosov, skladišč in proizvodnih prostorov
PODJETJE MESO, KAMNIK
čestita ob 29. novembru, Dnevu republike, vsem svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem
TITAN, TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA KAMNIK
proizvaja
- črne in pocinkane fi-tinge
- navadne in varnostne ključavnice s cilindričnimi, vložki za stavbno in pohištveno mizarstvo
- ulitke iz temperne litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo
- motorne samoreznice ter druge proizvode za široko potrošnjo
Cenjenim kupcem priporočamo svoje izdelke ter jim čestitamo ob prazniku republike
čestita ob 29. novembru S vsem poslovnim sode- ' lavcem ter vsem delov nim ljudem in občanom
iBSOsosooooeocoeeooooeoosooccaooocccecososesooe^^
I
SPLOŠNO GRADBENO S PODJETJE GRADITELJ 8 KAMNIK |
česVta ob prazniku repu- b bi i ke vsem delovnim I ju- § dem in občanom in priporoča   za naročila vseh gradbenih del
Priprave na
usmerjeno
izobraževanje
se \
ABC POMURKA, TRGOVSKO h PODJETJE KOČNA KAMNIK |
čestita ob 29. novembru h vsem cenjenim kupcem 8 in vsem delovnim ljudem ^
\
»oeecooeooseceecccosecosooeceof!
Javna razprava o predlagani razmestitvi izvajanja programov usmerjenega izobraževanja je sicer že za nami, kljub temu zapísimo nekaj misli in stališč, oblikovanih na skupnem sestanku vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij, predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta, izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti, sveta za vzgojo in izobraževanje ter koordinacijskega odbora za usmerjeno izobraževanje pri občinski konferenci SZDL, ki je bil 10. novembra.
Usmerjeno izobraževanje, ki prinaša kvalitetnejše elemente našemu sistemu izobraževanja ter hkrati obeta šolanje takih delavcev, kakršne potrebuje naše združeno delo, naj bi v praksi začeli uveljavljati s pričetkom prihodnjega šolskega leta. Med eno temeljnih priprav za uvedbo novega sistema izobraževanja sodi tudi razmestitev programov usmerjenega izobraževanja po posameznih območjih, za kar je treba zagotoviti ustrezne šolske prostore ter hkrati v združenem
delu tudi ustrezno praktično izobraževanje.
Prvi predlog mreže šol usmerjenega izobraževanja je bil pripravljen letos spomladi, vendar ni dobil ustrezne podpore. Zato je izobraževalna skupnost Slovenije skupaj s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi pripravila nov predlog. V slednjem je bilo predlagano, naj bi v Kamniku imeli ekonomsko usmeritev, kar pomeni, da naj bi prihodnje šolsko leto vpisali za pet oddelkov učencev za blagovni promet in prav toliko učencev v pet oddelkov poslovnofinančne smeri. Po živahni razpravi, v kateri je bilo slišati tudi pozitivna stališča posameznih delovnih organizacij o predlagani razmestitvi programov usmerjenega izobraževanja, so predlagano razmestitev usmerjenega izobraževanja v celoti podprli. Kot željo pa so zapisali predlog, naj bi v izobraževalnem" centru Rudolfa Maistra izobraževali tudi eno od usmeritev novo zasnovane gimnazije.
Rdeče, rumeno, zeleno
Zgovorne številke
Past na cesti bi lahko imenovati pričajoč posnetek. Take in podobne pasli niso nevarne le za vozila, temveč rudi vzrok lažjih in težjih prometnih nesreč. Na Mengeški poti, od koder je posnetek, sta bdi k sreči poškodovani le dve vozili.
V torek, 11. novembra je ob 18.15 na regionalna cesti Mengeš-Brnik v naselja Nasovče voznik tovornega a*tomobita Jože L. iz Trzin zadel na skrajnem desnem robo cestišča pešakinjo Vera Š. iz Ljubljane. Voznik je vozil iz Brnika proti Mostam. Pešakinja je na kraja nesreče podlegla poškodba«. To je že sedma žrtev cest na Kamniškem v letošnjem leta. V bmskem leta so ceste na našem območja terjale šest življenj.
MAJ
Mladost v pesmi, besedi in spretnosti
Delavci montažnega podjetja Zarja so pretekli teden pričel z deli za postavitev semaforja aa križišču obvozne ceste s cesto Duplica-Šmar-ca. Kdaj bo semafor resnično pričel delovati, težko napovedujemo, saj je izvajalec del odvisen od dobavitelja neka-terih delov za semaforizacijo, t.j. ISKRE iz Kranja. Glede na obljube in zagotovila lahko upamo, da bo semaforiza-eija omenjenega križišča dokončana že v letošnjem letu.
Zaradi programiranja semaforja za odvijanje prometa v določenih smereh je bilo opravljeno štetje udeležencev v cestnem prometu, ki se v določenem času gibljejo skozi omenjeno križišče. Štetje je biio opravljeno v preteklem mesecu, in to za tri dni (ponedeljek, sreda in petek) za čas od 5.30 do 22.30 ure. Rezultat štetja je dokaj zanimiv in potrjuje pravilnost zahteve po semaforizaciji tega križišča. V treh dneh se je skozi to križišče v času štetja gibalo 23.321 udeležencev v cestnem prometu, torej 7.774 poprečno ha dan ali 457 poprečno v eni uri. Najbolj je bilo križišče obremenjeno v
petek, ko sta skozi križišče v 17 urah prešla 8.202 udeleženca v cestnem prometu ali poprečno 482 v eni uri. Največ je bilo osebnih avtomobilov - 6246, sledijo tovornjaki - 780, pešci (predvsem na relaciji Duplica-Šmarca in obratno) - 514, kolesarji -414, avtobusi - 137 in motoristi M1. Križišče je bilo najbolj obremenjeno med 15. in 21. uro in med 7. in 13. uro. ko je skozi križišče prešlo 2890 oziroma 2537 udeležencev v cestnem prometu. Med 7. in 13. uro se v križišču znajde tudi največ pešcev. Naj! Kil j obremenjena je smer Duplica—Šmarca in obratno -957, Volčji potok - Mengeš in ■ obratno - 912. Šmarca--Volčji potok in obratno -643 ter Šmarca - Mengeš in obratno 441. Zanimiva je ugotovitev, da se v smeri Du-plica-Mengeš giblje 306 udeležencev v-cestnem prometu, v obratni smeri t.j. Mengeš--Duplica pa skozi obravnavano križišče 1144 udeležencev v cestnem prometu. To pomeni, da udeleženci v cestnem prometu iz smeri Duplica- • Mengeš še vedno koristijo del stare cestne povezave
proti Mengšu, ne pa novega križišča, medtem ko se ob po\ vratku zaradi prometnega rej žima znajdejo v obravnaval nem križišču. Po podatkih sodeč bi lahko sklepali, da ob-; vozno cesto alt del nje koristi 2512 udeležencev v cestnem prometu (predvsem z motor nifni vozili) na relaciji Dupli ca—Šmarca. Na cesti skozi staro mestno jedro Kamnika pa jih je 3798 vključno z ude4 leženci v prometu iz vseh drugih smeri. Obvozna cesta! že več kot dva meseca služi svojemu namenu, v celoti je| opremljena s cestno prometno signalizacijo, ki pa mnogim voznikom motornih vozit pomeni »dekoracijo«. To ve-; Ija za vse tiste voznike, ki nočejo ali pa res ne poznajo prometnih znakov oziroma; njihovega pomena. Kako bi sicer lahko zavijali v prepovedane smeri, kršili omejitve dovoljene hitrosti, pa tudi takih je nekaj, ki so si na obvozno cesto omislili »črne« priključke, pri čemer jim ni mar zelenic, onesnaženo cestišče, da o prometni varnosti ne govorimo.
MAJ
»V nas vseh živi ei prepričanje — ohranjati tradicije NOB in še nadalje razvijati revolucionarno Titovo misel o samoupravnem socialističnem sistemu. Čeprav srce našega vzornika in učitelja ter velikega prijatelja miruje, njegova misel in delo živita. Živita v nas mladih, ki smo neustrašni v boju za njegovo vizijo dražbe. .Mi delamo in gradimo naprej. SAMO NAPREJ! je naše geslo.« je med dragim dejala predsednica občinske konference ZSMS Kamnik v uvodnem govora ob zaključku regijskega tekmovanja Mladost v pesmi, besedi in spretnosti.
OK ZSMS Kamnik je bila letos organizator zaključnega dela regijskega tekmovanja, na katerem so sodelovale OK ZSMS Bežigrad, Domžale, Kamnik, Litija, Ljubljana Moste-Polje in Ribnica. Ekipe, ki so
jih sestavljali po trije mladinci in trije vojaki iz vsake OK. so v dopoldanskem času opravili pismeni del tekmovanja. Na podlagi rezultatov testov pa so se tri najboljše uvrščene ekipe pomerile v večernem, finalnem delu tekmovanja, ki je bil v Kulturnem domu na Duplici. V finale so se uvrstile ekipe OK Bežigrada. Domžal in Litije. Njihovo znanje je bilo dokaj izenačeno, tako da je končnega zmagovalca določil žreb. Pri tem so imeli največ sreče mladi iz Litije. Oddajo oziroma tekmovanje je uspešno in z mladostnim temperamentom povezoval Franc Pestotnik. za nemoten potek celotnega tekmovanja pa so poskrbeli člani komisije za LO in DS pri OK ZSMS Kamnik. Večerni del tekmovanja srno popestrili s kulturnim programom, v katerem so sodelovali mladi iz vseh šestih občinskih konferenc. Opoldanski prosti čas so mladi
dejavno izkoristili, saj so si z zanimanjem ogledali tekstilno tovarno »Svilanit«, grad Zapri-ce in numizmatično razstavo nad kavarno Veronika.
Srečanje je imelo tekmovalen značaj, a kljub temu so ga mladi izkoristili za pomembno izmenjavo izkušenj. Vsi vemo. da se pri našem delu srečujemo s številnimi problemi in težavami; zavedamo pa se. da jih bomo skupno veliko lažje in hitreje rešili.
»Tudi pri organizaciji današnjega tekmovanja smo naleteli na mnoge težave. Ena izmed njih je sprememba datuma tekmovanja, ki so nam ga sporočili nekaj pred tem. A kljub temu upam. da se pri nas prijetno (»čutite in da boste od nas odšli s kar najboljšimi vtisi. Želim pa tudi. da bi prijateljske vezi, ki smo jih skovali danes, ohranili in jih še naprej razvijali.« je zaključila Riharda Tomšič.
Križišče nove obvoznice s cesto Duplica—Smarca bo kmalu semaforizñrana.
Že dalj časa nisem dobil nobene naloge. Večkrat pomislim, da so pozabil name, toda tolažim se s tem, da prave naloge zame pač ni. Za trenutek pozabim na to, osredotočim se na hrano pred seboj. Polna skleda žgancev ni vedno na mizi. Najraje jih imam s kislim zeljem, toda če tega ni, so tudi sami dobri. Počasi, kot da se je čas ustavil, sem zajemal žgance z veliko leseno žico. Bil sem sam. Kadar nas je bilo več, smo jedli hitro, ker se je vsak bal, da bi zanj zmanjkalo. Pravi užitek je biti sam, misliti na nekaj lepega in jesti, zdi se ti, da si v raju, izven vojne vihre.
»Tako torej, ti uživaš, mi pa se borimo!«
Prebudil sem se iz sanjarjenja. Pred mano stoji Grega. Najprej ga sploh nisem spoznal, saj je bil oblečen kot priletni možak, čeprav jih je štel... koliko mu jih je že bilo? Okoli trideset. Grega je bil terenski dela-
Premagan strah
(Resnična
vec. drugače pa se je potikal kdove kje. Nikoli se ni po-mudil dlje, kot nekaj minut, zato mu tudi nisem ponudil stola. Na hitro, kot da bi bil učenec, ki mu tovariš zapo-ve, naj oddeklamira pesem, je povedal nalogo.
»Odnosi to pismo v Črnuče ...«. Kaj je povedal še dalje, nisem slišal, saj sem bil srečen, da sem zopet na delu. Niti slišal nisem, kdaj je odšel.
Malce me je skrbelo, kako naj iz Tunjic pridem v Kamnik, kjer me veliko ljudi pozna. Tiste čase so bili vsi moji vrstniki v vojski, bodisi nemški ali partizanski. Ljudje so vedno malo začudeno gledali name in marsikdo me je vprašal, kako da sem v civilu. Vedno sem se spomnil kakega pametnega odgovora ali pa vprašanje kar preslišal. Bil sem skojevec, trenutno na terenskem delu, zato mi ni preostalo drugega, kot da
zgodba Miha Vrbo mika - Vida)
nalogo na najboljši način izpeljem. Celo noč sem buljil v luno, kot da na njej piše. kam naj dam pismo, da bo najbolj varno in štel zvezde na svoj način. Bo uspelo... ne bo... bo ... ne bo.
Zjutraj sem se zbudil precej pozno, že petelin je odpel. Prvi trenutek sploh nisem vedel, kaj me čaka, naslednji trenutek pa sem imel na roki že dva odgovora.
»V Črnuče. Pismo v čevelj!«
Hitro sem se moral obleči. Pismo sem vtaknil ne le v čevlje, še pod nogavice sem ga dal.
Pot sem premeril z dolgimi in hitrimi koraki, na posameznih delih sem tudi te? kel, saj sem vedel, da me vlak ne bo čakal. Na kamni-čana sem prišel pravočasno ali bolj natančno, zadnji hip. V rokah sem držal legitimacijo, ki sem jo moral nekajkrat pokazati stražam.
V vagon je stopil sprevodnik v spremstvu gestapa. V roke sem hitro vzel nemški slovar in se začel učiti nemščino. V trenutku, ko so prišli do mene, sem izgovoril besedico »gut«. prav na poseben način. Mislim, da sem rekel »god«. Toda ge-stapovec, ki to ne bi bil, če se ne bi v vsako stvar vtaknil, me je prav učiteljsko pogledal in me popravil: »Gut, gut, kamarad.« Nekajkrat sem ponovil za njim, on pa me je pohvalil. Niti legitimacije niso zahtevali. Če bi ti vedel, kaj nosim v čevlju, ne bi bilo gut, ampak niks gut, sem imel gestapovca za neumnega. Vse do izstopa sem imel nato mir, pa tudi nemščine se nisem učil.
V Črnučah začnem iskati pravo hišo. toda kot da se je v zemljo vdrla. Že sem mislil, da bom moral odnehati, ko sem zasledil nekaj, kar naj bi bilo mojemu cilju po-
dobno. Trkam. nič. Potrkam še enkrat, tokrat močneje. Slišim korake. V ključavnici zarožlja. Vrata, se odpro. Kri mi popolnoma poledeni. Če bi se bil lahko videl v ogledalu, bi mislil, da me je botra smrt že pokosila. Med oboki vrat je stal možak v gestapovski uniformi. Prijel me je za ramo in me potisnil naprej. Hodil sem kot voščena lutka. Nekaj časa sva gledala drug drugega. Bil sem kot hipnotiziran. Ako bi me bi| v tistem trenutku kdo vprašal, kdo sem, bi mu avtomatično začel naštevati vse, kar sem vedel. Toda pravi čas sem se osvestil.
»Ne glej na uniformo1 Pričakoval sem te. Daj pošto, ki ti jo je dal Grega. Vem, da jo imaš v čevlju pcxl nogavicami.« Pojma nimam, kakšen sem bil takrat, v meni pa je vpilo: »Človek božji, ali si bog ali hudič, da veš vse to, ali pa
se je meni zmešalo!«
»Daj. daj že končno pismo.« je nergal. Rekel sem
si:
»Kar bo, pa bo,« in mu dal pismo, pripravljen na vse. V zamenjavo mi je dal propustnico in nekaj pisem. V meni je še vedno gorel plamen strahu. Brez kakršnekoli volje sem šel domov. Nobenih sitnosti nisem imel na vlaku. Gestapa nisem niti videl. Ne vem. ali sem bil tega sploh vesel. Doma so me čakali terenci, katerim sem moral izročiti pisma.
Grega zatem nekaj časa nisem več videl. Ob najinem prvem srečanju mi je dejal, da sem nalogo dobro opravil, mož v uniformi, da je bil naš človek. Malce v šali je rekel, češ da zato ni prišel prej z nalogami, ker morebiti še nisem prestal strahu.
Grega, bodi brez skrbi! Če zvečer gledaš v zvezde in si 7. njimi mežikaš, veš. da je vse v redu. Strahu pa nisem pozabil. Precej ga je ostalo še za drugikrat.
ALENKA JEVRŠNIK MARINKA ZVER
OBVESTILO
Obveščamo lastnike psov, da bo obvezno cepljenje proti steklini mladih psov položenih do avgusta 80, kakor onih, ki še niso bili letos cepljeni v decembru po sledečem redu: Ponedeljek 2. XII. ob
8.00  Komenda (pri Kramerju)
9.00  Moste (Resniku) 10.00  Šmarca (Jeran) 10.30  Volčji potok (Arboretum) 14.00  Godič (Hribar) 15.00  Tunjice (Jamove)
Sreda 4. XII. ob 8.00  Sp Stranje (Perne) 8.30  Stahovica (Prodnik) 9.30   Krivčevo (Jurčku)
14.00   Križ (Potočnik)
Torek 3. XII. ob 8.00  Motnik (Flegar) 8.30  Špitalič (šola) 9.00   Zg. Tuhinj (Kausar)
10.00' Laze (pošta)
10.15   Šmartno (pri Hvaletu)
10.30   Srednja vas (Ustank)
11.30 Nevlje
15.00 Kamnik
Cepljenje je obvezno na osnovi odloka IS SO Kamnik ter Odredbe o preventivnih cepljenjih v letu 1980 Ur. list SRS št. 14 od 7. VI. 1980.
VETERINARSKI ZAVOD KAMNIK - DOMŽALE
VABILO
Vljudno vabimo vse k/vodajalce in občane na prireditev »Krvodajalcem občine Kamnik«, ki bo
v nedeljo 7. decembra 1980 ob 10. uri v dvorani kina DOM na DUPLICI pri Kamniku
Program:
1. Pozdravni govor predsednika občinske organizacije RKS Kamnik dr. Vladimirja Brezflika
2. Podelitev priznanj in značk večkratnim krvodajalcem
3. Slovenske narodne pesmi ih recitacije bodo izvajali Mešani študentski pevski zbor, učenci glasbene šole in dijaki gimnazije Rudolfa Maistra iz Kamnika.
VLJUDNO VABI JENI!
Izvršni odbor občinske zveze prijateljev mladine Kamnik
razpisuje dela in naloge
TAJNIKA
Delo se združuje za nepolni delovni čas s pogodbo o delu.
Od kandidata pričakujemo, da ima organizacijske sposobnosti, je vešč vodenja administrativnih del in pozna vodenje in delo blagajniškega poslovanja.
Pisne ponudbe pošljite na naslov: Občinska ZPM Kamnik, Kajuhova 11 poštni predal 42 v 15 dneh od objave.
VETERINARSKI ZAVOD KAMNIK -DOMŽALE
Ponovno obvešča živinorejce, da je delovni čas v zavodu za vse veterinarske usluge od 6.-14. ure. Popoldan, ponoči in ob sobotah ter nedeljah je stalna pripravljenost samo za nujne slučaje kot so porodi, porodne mrzlice, izpadi maternice, napenjanja, kolike ter nedeljske nesreče. Naročila sprejemamo po telefonu 831-266 in ustno v pisarni VZ Kamnik, Titov trg 9. Informacije o dežurnem dobite ob vsaki uri telefon 832-511.
Hi
Razpadajoči dom na Bibi
Popotnika ob cesti Ka-mnik-Motnik pod Kozjakom vabi tabla, ki vodi na obisk Menine planine. Toda ljubitelj planin je že ob prvem srečanju s Menino razočaran. Dom oziroma planinsko zavetišče na BIBI (1309 m) je bilo vse poletje in je tudi sedaj zaprto, hkrati pa jc del poslopja povsem odprt. Razbita okna, razmajana odprta vrata, zevajoča streha, skratka poslopje propada. Zakaj tako ravnamo z družbe nim premoženjem v času stabilizacije bi verjetno vede! povedati upravljale! te zgradbe - ljubljanska EMONI, pa tudi ustrezni občinski upravni organi ob tem primeru ne bi smeli držati križem rok in bi morali čimprej ukrepati
"J
RAZGLAS
NEVARNOST STEKLINE
Zaradi nevarnosti stekline, ki je ugotovljena na območju občine Kamnik, obveščamo vse občane, da bodo izvajani strogi ukrepi za njeno preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje.
Občane opozarjamo predvsem na sledeče:
1. Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Kamnik - Domžale, Kamnik, Titov trg 9, tel. 831-266, na podlagi prijave lastnika psa.
2. Psi morajo biti privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici jn nositi nagobčnik. Mačke morajo biti zaprte.
3. Veterinarsko-higienska služba in vse lovske organizacije (lovske družine) imajo pravico in dolžnost pokončati:
- neregistrirane in- necepljene pse,
- pse, ki niso privezani ali zaprti,
- mačke, ki niso zaprte,
- potepuške pse in mačke.
4. Kršitev določb odredbe Izvršnega sveta SOb Kamnik se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43/7.6).
SKUPŠČINA OBČINE IZVRŠNI SVET KAMNIK
Na podlagi 2. odstavka 38. člena Zakona o varstvu" živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) in Pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Ur. list SFRJ, št. 34/80) ter 234. člena Statuta občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 7/78 in 27/80) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na seji dne 12. 11. 1980 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline na območju občine Kamnik
1. člen
S to odredbo se zaradi pojava stekline na območju občine Kamnik odreja zdravstvena zapora psov in mačk.
2. člen
V času zdravstvene zapore zaradi nalezljive bolezni morajo biti vsi psi, ne glede na starost privezani ali
zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in nositi nagobčnik. Mačke morajo biti v času kontu-maca zaprte.
3. člen
V času zapore je prepovedan promet psov in mačk. Določba ne velja za rodovniške živali, če jih odprem-ljajo na razstavo ali na vzrejni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora žival pregledati in izdati potrdilo.
Določbe iz 2. člena 1. odstavka tega člena ne veljajo za pse organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve.
4. člen
Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija - Veterinarski zavod Kamnik - Domžale na podlagi prijave lastnika psa. "
5. člen
Na območju občine je potrebno pokončati vse pse in mačke, katerih lastniki ne upoštevajo predpisane za-pore. .
Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienska služba so dolžni pokončati:
- neregistrirane in necepljene pse
- pse, ki niso privezani ali so zunaj bivališča
- mačke, ki niso zaprte.
6. člen
Lovske družine so dolžne pokončevati zveri in piž-movke.
7. člen
Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini.
8. člen
Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj shraniti v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oz. najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji Veterinarskemu zavodu Kamnik - Domžale.
Veterinarska organizacija poskrbi za laboratorijski pregled možganov takih živali, veterinarska-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča transport trupla poginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj 1 m visoko plastjo zemlje ali kamenja.
9. člen
Prepovedano je odirati trupla psov, mačk, lisic, volkov in drugih dlakastih živali, razen pod pogoji, določenimi z zveznim predpisom.
10. člen
Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 8. člena te odredbe.
11. člen
Če se pojavi steklina ali se pojavijo znaki, po katerih se sumi, da so živali zbolele za steklino (spremenjeno vedenje, močna razdraženost ali potrtost, napadi na druge živali ali ljudi brez vzroka, izguba prisebnosti, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa in slinjenje, zveri pridejo v bližino naselja in hiš), mora vsakdo (lastnik, rejec, čuvaj, lovec in drugi) to takoj sporočiti občinskf veterinarski inšpekciji oz. Veterinarskemu zavodu Kamnik - Domžale.
12. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja občinski organ veterinarske inšpekcije.
13. člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43 76).
14. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 322-7 80-8 Datum: 13. H. 1980
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA OBČINE KAMNIK Tone Pengov, l.r.
Kotiček najmlajših
Pridne roke in dobra volja
Prav vse nas je v septembru presenetil plakat v šolski avli, ki je vabil učence h krožku ročnih spretnosti. Že prvi ponedeljek se je zbralo precej učenk, ki jih ročno delo veseli. Krožek vodita tovari-šici Jelka Mrzel in Alenka Mele. Učenke sta razdelili v dve skupini, saj jih krožek obiskuje več kot šestdeset.
Obiskali smo učenke pri delu in ugotovili, da jih delo resnično veseli, saj so vse delale z veliko vnemo. Najprej smo poklepetali z obema to-varišicama, ki sta imeli ves čas polne roke dela; svetovali sta, kaj pokazali, pohvalili. Obe sta povedali, da ju veseli takšno delo z učenci in jima je v veliko zadovoljstvo, ker vidita, s kakšnim veseljem učenke kvačkajo, izdelujejo lutke. Ideje za delo dobita iz revij, od prijateljev, v trgovinah. Izdelali so že več kot trideset lutk in pajacev. V načrtu imajo še vozlanje, vezenje, pletenje, kvačkanje in še kaj. Kamniške tovarne so se odzvale njihovi prošnji za pomoč in so jim odstopile precej odpadnega materiala, ki ga bodo spretne roke oblikovale v majhne umetnije. To-varišici sta še povedali, da učenke rade izdelujejo papirnate lutke po japonskem vzorcu. Tak način zgibanja papirja se imenuje »origam«. Zdaj si morajo še pomagati s knjigo, saj je uspeh odvisen od pravilnih gibov.
Pokukali smo tudi med izdelke učenk. Vesna, Darinka, Renata, Anka in Marija so nam povedale, da jih ročno tlelo veseli. Prav vse bi si rade kaj same spletle ali skvačka-le. Nekatere od njih že znajo izdelovati gobeline in plesti," zato bi se rade pri krožku naučile novih vzorcev, dobile nove ideje. Povedale so tudi, da imata tovarišici Mrzelova in Meletova z njimi ogromno potrpljenja in jim z veseljem pomagata.
Izvedeli smo tudi, da bodo svoje izdelke razstavili ob koncu šolskega leta. Takrat pridite in si oglejte te mojstrovine. Lepe so.
NOVINARSKI KROŽEK, OŠ FRAN ALBREHT, KAMNIK
Predavanje o
škodljivosti
kajenja
Teden boja proti kajenju je na naši šoli močno odmeval. Učenci so se pogovarjali o tem na razrednih urah, vsak razred je narisi! plakat, ki ponazarja škodljivost kajenja. Upamo, da se dr. Mušičeva, ki nam je prišla predavat o škodljivosti cigarete, ni ustrašila mrtvaških glav, ki se pačijo s plakatov v vseh avlah na šoli.
Zdravnica nam je s pomočjo diapozitivov in podatkov predstavila škodljivost cigaretnega dima v grozljivi luči. Izvedeli smo tudi, da 30 odstotkov nemške mladine med desetim in šestnajstim letom kadi. Kaj pa pri nas?
Med predavanjem je večina učencev zbrano poslušala zdravnico, nekateri pa so se dolgočasili. Ko sem jih vprašala, kaj menijo o predavanju, naj bi njihovi odgovori
zveneli brezbrižno, a se jim je na obrazu risala nelagodnost, morda tudi strah. Ni vam bilo vseeno, nadebudni kadilci, kajne?
Alenka Lanišek, novinarski krožek OŠ FRAN ALBREHT KAMNIK
Šola
rano. Nekoč je bila vsa dvorana oblečena v moder žamet, med vojno pa so grad izropali. Izvedeli smo, kako pestro zgodovino ima gradič. Najbolj«znan lastnik je bil nedvomno Valvasor, ki pa je moral grad prodati, da je lahko dokončal svoje življenjsko delo Slava Vojvodine Kranjske. V gradu smo si ogledali tudi muzej revolucije, potem pa .smo se morali posloviti,-ker se je že mračilo. Preživeli smo lep, nepozaben dan.
GRETA JEGLIČ, 8. a OŠ Fran Albreht, Kamnik
v naravi
Poklonili smo se spominu na padle borce
Ob Dnevu mrtvih smo se mladinci osnovne šole Tomo Brejc poklonili spominu junakov, ki so padli v vasi Rudnik pri Volčjem potoku. Na kraju, kjer so darovali svoja mlada življenja za svobodo, stoji bunker s skromno spominsko ploščo, na kateri so izpisana imena padlih.
Letos smo imeli v septembru deset dni šole v naravi. Jaz še nisem znal plavati, zato me ni veselilo iti na morje. Prvi dan se še nisem upal v globoko vodo, zato smo se učili plavati v nizki vodi. Potem smo šli v globoko vodo. Tam nas je tovariš držal za roke in mi smo delali vaje z nogami, ker smo z rokami že znali. Ko smo že nekaj časa plavali, nas je tovariš vprašal, kdo se prijavi za plavalno značko. Tudi jaz sem se prijavil in sem zelo vesel, da sem se naučil plavati in dobil značko.
Sašo Godža, 4.b
Potovanje od Turjaka do Bogenšperka
V jesenskem jutru, v žare-nju jesenskih barv smo se osmošolci odpravili na zanimivo literarnozgodovinsko ekskurzijo po Dolenjski. Naša prva postaja je bil grad Turjak, ki je bil še ves ovit v meglo. Pred grajskim poslopjem stoji mogočna lipa, spomin na Prešerna, ki je tu preživljal počitnice in tudi zasnoval Turjaško Rozamundo. Ogledali smo si grad, ki ga prenavljajo in videli podobo tura, vsekano v mogočno zi-dovje. Pot nas je peljala v Raščico, Trubarjev rojstni kraj. Ustavili smo se ob spomeniku in prisluhnili pripovedi o njegovem življenju in .delu. Ustavili smo se tudi v Velikih Laščah in se spomnili Levstika, pripovednika in kritika. Njegov spomenik stoji sredi trga in zdi se, da se hoče povzpeti do oblakov. Med vožnjo do Podsmreke, Stritarjevega rojstnega kraja, smo si hiteli zapisovati vtise, da ne bi česa pozabili. Pod-smreka nas je pozdravila obsijana s soncem. Po strmi poti smo se povzpeli do Stritarjeve rojstne hiše in sošolka nam je prebrala kratek zapis o njegovem življenju in delu. Muljava, rojstna vas Josipa Jurčiča. Že naziv gostilne, ki stoji ob cesti in se imenuje Pri Obrščaku, nam je dal slutiti, da Muljava živi v spominih na svojega znamenitega rojaka. Jurčičevo rojstno hišo smo si lahko ogledali tudi znotraj, saj je spremenjena v muzej. Sprejel nas je oskrbnik, ki nam je s prisrčnimi besedami orisal Jurčiča. Meni je bila najbolj všeč črna kuhinja. Nato smo se ustavili na robu gozda, kjer stoji kopija Kr-javljeve koče. V njej je bilo mračno in prostori so sila majhni. Tu smo tudi slišali odlomek iz prvega slovenskega romana Deseti brat. Izvedeli smo, kako je Krjavelj mojstrsko zgradil svoje bivališče. Naša zadnja postaja je •bil grad Bogenšperk. Grad stoji v hribih nad Litijo in je prenovljen in lepo urejen. Vodička nas je popeljala v Valvasorjevo knjižnico, ki je spremenjena v poročno dvo-
Že ob dnevu pionirjev, 29.septembra, je šola organizirala pohod v Rudnik, katerega smo se udeležili vsi učenci in učitelji naše šole. Pripravili smo tudi kratko proslavo z recitacijami in pesmimi. Naš spomin na pogumne in neizprosne može in žene smo mladinci potrdili I. novembra. Očistili smo spomenik, položili nanj cvetje in prižgali svečke.
Počastili smo tudi spomin na padla borca Miklavčiča in Mlakarja na Perovem. Spomenik je bil pred 1. novembrom zelo zapuščen, zato smo ga pionirji temeljito očistili ter uredili grob s cvetjem in svečami. Pionirji smo se tudi dogovorili, da bomo spomenik v prihodnje še pogosteje urejali. Svečke smo prižgali ob spomeniku padlim partizanom pred tovarno Utok.
Nives Mafjan, OŠ Toma Brejca
»Neveljski krajan«
V naši KS smo sklenili, da bomo izdajali svoje glasilo. Na prvi seji uredniškega odbora smo izvolili urednika, lektorja in tajnika glasila. Uredniški odbor sestavlja S članov, vsak zastopa svojo organizacijo oz. društvo. Zbirali smo predloge za ime glasila in se odločili za naslov »NF.VF.IJSKI KRAJAN«. Glasilo naj bi izhajalo 2-3 krat letno, vsebovalo pa bi zapise o različni problematiki v KS. sestavke o življenju mladine in o športu. Prva šte vitka naj bi izšla proUvidorh; okrog novega leta.
MAJA KOROŠEC"
i
DOPISUJTE V
KAMNIŠKI OBČAN
Popravek
V prejšnji številki smo objavili prispevek Novo predsedstvo mladine v Volčjem potoku, pri katerem nam jo je zagodel tiskarski škrat in odvrgel v koš zadnji stavek tega prispevka, ki se glasi: Naš novi predsednik Jože Kunej in mladinci smo sklenili, da našo mladinsko organizacijo spet dvignemo v višino, na kateri je-že bila.
Mladim iz Voljčjega potoka se za napako opravičujemo in jim želimo uspešno in plodno delo.
Uredništvo
Osvojil sem
srebrnega
delfinčka
V šolo v naravi smo prišli srečno. Odšli smo v sobe in se spočili. Potem smo preverili, kdo zna plavati in kdo ne. Bil sem neplavalec. Drugi dan sem se naučil plavati. Najprej sem plaval za bronastega delfinčka in sem moral preplavati 25 metrov. Uspelo mi je. Zelo sem bil vesel in srečen. Takoj drugi dan sem plaval za srebrnega delfinčka. Moral sem zdržati 10 minut v globoki vodi. Trudil sem se in-na koncu mi je le uspelo. Bil sem zadovoljen, ker sem osvojil bronastega in srebrnega delfinčka.
Dušan Petrovski, 4.b
Nočni izlet v Fažano
Nekega dne smo šli na ekskurzijo v Fažano. Fazana je majhno ribiško naselje in ima dostop na Brione. Ima tudi dve tovarni. Prva je polnilnica alkoholnih pijač, druga pa steklarna. Mi smo si ogledali steklarno. Videli smo steklo-pihače, ki so pihali v žareče steklo. To je bilo zelo zanimivo. Nato smo šli v slaščičarno in vsak si je kupil sladoled. Potem smo se ob obali odpravili domov. Bilo mi je zelo všeč.
Katarina Gregorc, 4.b OŠ Tomo Brejc
Izlet v Pulo kl
gs
V Valbandonu smo bili 1 šoli v naravi. Nekega dne si ' je  vreme  poslabšalo, zat<L smo se odločili, da si borna ogledali nekatere znamenito sti Pule.
Z avtobusom smo se odpejSa Ijali v mesto. Najprej smo s čil ogledali areno. Tovariš naraSl je povedal nekaj več o telo trinadstropni zgradbi, iz rirnjslf. skih časov. Nato smo šipo okrog arheološkega muzejjve in si ogledali kipe, ki so bili <us| času rimske dobe postavljen^ na obzidje. Nadalje smo sjdn pogledali slavolok in Avgu ce' stov hram. Imeli smo še maMSk časa, kar smo izkoristili zi < ogled pristanišča in ladjedclfctj, niče. V ladjedelnico so naS^. spustili le za trenutek, da sm('če videli ladjo, ki so jo poprav-cjj( Ijali. Počasi smo se vračali^ proti avtobusu, ki nas je odjnai peljal nazaj v Vafbandon. Zana nas vse je bil izlet koristen iijte zanimiv, zame še posebej. kelje me stare zgradbe in izkopanima ne zelo zanimajo. vs;
Mateja Ipavic, 4.1J20
_osi
-~ >BF
Ustanovili smo
pionirsko
hranilnico
Po sklepu pionirske organizacije smo na šoli Kamniškega bataljona Stranje 31. • oktobra ustanovili pionirsko hranilnico, prvo v občini Kamnik, in tako najlepše počastili svetovni dan varčevanja.
Namen Pionirske hranilnice je, da vzgaja učence v varčevanju in pravilnem vrednotenju denarja, krepi zaupanje v kolektivno odgovornost, navaja pionirje na odgovorno in natančno delo in vzgaja varčevalce k solidarnosti do skupnih interesov.
Pionirsko hranilnico vodijo pionirji in pionirke varčevalci samostojno, mentorica jim bo pomagala le z nasveti.
Najpomembnejše odločitve v zvezi s Pionirsko hranilnico bomo sprejemali na zboru varčevalcev, ki ga sestavljajo vsi varčevalci. Na zboru bomo iz vrst varčevalcev izvolili tudi svet Pionirske hranilnece in odbor za samoupravno pionirsko kontrolo.
Član Pionirske hranilnice lahko postane vsak učenec, ki se je pripravljen odreči vsakodnevnim drobnarijam v pisanih izložbah, vsi krožki, društva, organizacije in razredne skupnosti šole ter vsi poverjeniki in zbiralci različnih članarin, ki lahko začasno vložijo denar v Pionirsko hranilnico.
Z denarjem na svoji hranilni knjižici gospodari vsak
varčevalec samostojno. Na enak način kot v banki vlaga in dviga denar ter se tako uči gospodarno razpolagati s privarčevanim denarjem. Od-povduje pa se obrestim na privarčcvalni denar; te gredo namreč v skupno hranilno knjižico Pionirske hranilnice in so last skupnosti varčevalcev. Kako bomo ta denar naj-koristneje porabili, se bomo domenili na zboru varčevalcev.
Pokrovitelj naše Pionirske hranilnice je Ljubljanska banka - poslovna enota Kamnik. Njeni predstavniki nam bodo po potrebi priskočili na pomoč, spremljali in nadzirali bodo tudi poslovanje Pionirske, hranilnice.
ANA ANDREJAŠIČ
Po Fr; so nej ji i do uvi Pri lUC gij: sre rer zla na ti,
JUg sre trti
I
nji! en( sto
1 í s--~WKH^^
Humar Katarina na mednarodnem tekmovanju Monte Bondone
Smučarji, le tako naprej
Številni člani Smučarskega kluba Kamnik in prijatelji te-iga športa so se 24. oktobra zbrali na rednem letnem občnem zboru v mali dvorani do-(ttia KIK-kemične industrije Kamnik.
H
Predsednik kluba Demeter :*Sadnikar (ml.) je podal porodilo o delu izvršilnega odbora tSK Kamnik. Iz poroči la je bi-*P razvidno, da delo v klubu poni na nekaj prizadevnih ^Posameznikih, zato je bilo i več izrečenega o tekmovalnih 'Uspehih v zadnji sezoni. Seseda problemov ne manjka, »draga je oprema tekmovalcev, za kar morajo starši kar ({globoko segati v žep..
! Do sedaj so v klubu delale 'štiri sekcije; alpska, tekaška, skakalna in sodniška, v bodoče pa bo še sekcija za rekreacijo, ki naj bi delala predvsem s smučarji od 18. leta 'naprej, organizirala množična tekovanja, smučarske izle-\z iz turne smuke. Za začetek 'je že organizirana redna vad-'Da pod strokovnim vodstvom ,Vsak torek in petek od 20.-22. ure v telovadnici osnovne šole TOMA s BREJCA. (
O delu tekaške sekcije je Poročal njen predsednik Franc Smolnikar. Naši tekači So se udeležili vseh pomembnejših tekmovanj v Jugoslavi-J' in dosegli lepe uspehe, pridobili dragocene izkušnje, za Uvrstitve pa prejeli številna Priznanja, med katere sodijo tudi osvojene medalje: na regijskih tekmovanjih 4 zlate, 8 Srebrnih in 12 bronastih, na republiških tekmovanjih 1 2'ata, 4 srebrne in 3 bronaste, n.a državnih prvenstvih 2 zla-% 3 srebrne in 3 bronaste, za Jugoslovanski pokal 1 zlata, 2 Rebrni in osvojitev štirih centih mest.
Na mednarodnih tekmovanjih pa so tekači dosegli po 5no 16., 17., 22., in 32. me->to.
Na mednarodnih tekmovanjih v biatlonu so tekmovalci '°segli 36., 48., in 49. mesto n kot začetniki V tej panogi v nočni konkurenci za začetek adovoljili.
, V tekaški sekciji je 30 ak-!vnih članov, od katerih se 'h je sedem pridobilo mesto
reprezentanci Jugoslavije.
Alpska sekcija je glede 1edalj skromnejša, vendar je udi konkurenca v jugoslo-anskem alpskem tekmoval-ern športu večja (na primer: Jgoslovanska a - ekipa je 'etovna sila). Kljub temu pa ^tekmovalci dosegli v prete-sezoni dobre uspehe. Ja-^2 Zobavnik, predsednik 'Pske sekcije meni, da rczul-m ki so jih dosegli uspeh, o
katerem smo pred leti v Kamniku lahko le sanjali.
Robi Kokotec - 1. mesto v slalomu, 1. mesto v veleslalomu za pokal republik in pokrajin.
Aleš Doplihar - 6. mesto v smuku na prvenstvu SRS, 7. mesto v smuku na prvenstvu SFRJ.
Rok Galjot - 9. mesto v slalomu na neuradnem pionirskem prvenstvu Evrope v Monte Bondone.
Katarina Humar - 2. mesto v veleslalomu na mednarodnem tekmovanju za pokal Loka 80, 7. mesto v slalomu in 13. mesto v veleslalomu na neuradnem pionirskem prvenstvu Evrope v Monte Bondone.
Seveda pa tudi v alpski sekciji ne gre vse gladko. Deset članov je v republiški selekciji, in imajo le delno zagotovljen razvoj, za ostale tekmovalce sekcije skoraj ni sredstev. Zato tudi ni pravega zaledja. Potrebno bo več delovne zavzetosti' staršev in strokovnega kadra. V programu je načrtno testiranje šolskih in predšolskih otrok za kvalitetno delo alpske šole.
Poročilo ing. Marka Rei-snerja - predsednika sodniške sekcije kaže, da je to edina sekcija, ki ima več dela kot problemov. (Resnici na ljubo vsi aktivni člani kluba so tudi sodniki). Sekcija je vodila 9 tekmovanj v alpskih disciplinah, 3 tekmovanja v tekih, 2 tekmovanji v skokih, časo-merilna ekipa je sodelovala na treh tekmovanjih v alpskih disciplinah in v enem v tekih. Poleg tega je organizirala 3 občinska telonovanja v kro--sih in tekmovanje na SKI -rolkah. Težave so predvsem v kadrih. Kljub temu, da je v klubu 35 sodnikov, jih ima dobra tretjina udeležbo na vseh tekmovanjih, ostali pa na dveh do treh.
SKAKALNA SEKCIJA
Sekcijo je vodil odbot v sestavu Milan Grzinčič, Miro Kropivšek, Tone Plahutnik, Franc Štebe, Tone Špehonja in ing. Klemen Pibernik.
Sekcija je skupaj z OOZSMS »TITAN« organizirala II. Jegličev memorial, tekmovanje v skokih za pionirje z mednarodno udeležbo, izvedla klubsko tekmovanje v Planici, šolsko prvenstvo v Kamniku, udeležili so se tekmovanj v Dolu, Moste-cu, Selih, Kranjski gori. Uspešen je bil Marjan Špehonja s 5. mestom na republiškem tekmovanju in 4. mestom za pokal SRS.
Skakalci redno trenirajo v telovadnici, poleti na plastični skakalnici v Selu in Moste-cu, pozimi pa v Kamniku, Črnivcu in Planici. Sredstva, ki jih sekcija prejema od ZTKO Kamnik ne zadoščajo za večja udejstvovanja, saj so de^ setkrat manjša od dotacije tekačem iz šestkrat manjša od alpske sekcije.
Ker v Kamniku za to panogo niso dobre snežne razmere, načrtujejo izgradnjo 25 m plastične skakalnice, ki jo skakalci že dolgo želijo in potrebujejo za širši nadaljnji razvoj skakalnega športa. Skakalci upajo, da jim bo obljuba SITKS, da skakalnico zgradi v naslednjem srednjeročnem obdobju 81-85, izpolnjena.
Predsednik alpske selekcije Domžal - Mengeš - Kamnik Jože Mali je predlagal, da bi zaradi uspešnosti tekmovalcev in SK Kamnik vodstvo selekcije preselili v Ka-. mnik in formirali nov odbor v Kamniku, ki bi vodil delo. V razpravi je bilo govora tudi o odnosih med SK Kamnik in Društvom učiteljev vaditeljev, trenerjev, sodnikov smučanja. Zbor je bil mnenja, naj novi izvršni odbor nadaljuje delo in skuša najti najboljšo rešitev-v korist in napredek smučarskega športa na kamniškem.
Po poročilu nadzornega-odbora, ki je ocenil delovanje kluba pohvalno, je zbor izvolil z javnim glasovanjem nov izvršilni odbor SK Kamnik, v katerem je 9 starih in 6 novih članov iz vrst mladih.
Za izredne uspehe je predsednik kluba izročil knjižne nagrade 22 tekmovalcem, ki so naše mesto zastopali doma in v mednarodnih tekmovanjih.
Nagrade so prejeli: Ksenija Smolnikar, članica pionirske reprezentance Jugoslavije za osvojeno 3. mesto na rep. pionirskem tekmovanju v tekih (m. pionirji).
Majda Lanišek, st. pionirka, članica repr. Jugoslavije za 4. mesto na rep. prvenstvu v tekih.
Robert Smolnikar ml. mladinec, za 2. mesto na rep. in drž. prvenstvu v štafeti 3x5 km
Ivan Sušnik, član reprezentance Jugoslavije za 2. mesto v štafeti na rep. in drž. prvenstvu, za 2. mesto pri st. mladincih na drž. prvenstvu in 3. mesto na drž. prvenstvu v Pa-lah - Sarajevo itd.
Stane Kavaš za 2. mesto na rep. tekmovanju v štafeti in na drž. prvenstvu v Palalah -Sarajevo.
Andrej Nadvešnik za 3. mesto na drž. prvenstvu v biatlonu 15 km posamezno in. kot član štafete na drž. prv. 3 x 10 km 1. mesto v biatlon.
Stane Lamprečnik za 2. mesto pri st. mladincih v štafeti na drž. prvenstvu v Palah - Sarajevo.
Zvone Kemperl, član B repr. Jugoslavije v biatlonu za 1. mesto v štafeti.
Andrej Balantič za 2. mesto v štafeti st. mladinci na drž. prvenstvu v Palah - Sarajevo.
Andrej Lanišek za 7. mesto na rep. prevenstvu v tekih 15 km, 7. mesto na drž. prvenstvu v tekih, 3. mesto na drž. prvenstvu v biatlonu in 1. ( mesto v štafeti 3 x 10 km in kot član A repr. Jugoslavije v biatlonu itd.
Tatjana Smolnikar, članica B repr. Jugoslavije, st. mladinka za uspehe na mednarodnih tekmovanjih mladinski kriterij v Švici 11. mesto, na medn. tekmovanju v Davosu 19. mesto, Bohjnj 80 16 mesto, rep. prvenstvo Slovenije v tekih L. mesto drž. prvenstvo v Palah 1. mesto itd.
Ivan Urh za večkratne uspehe na krosih
Katarina Humar za uspešne nastope in sodelovanje v drž. reprezentanci
Rok Galjot za uspešne nastope v drž. reprezentanci Robi Kokotec za uspešne nastope v Slovenskem pokalu in pokalu republik
Aleš Doplihar za uspehe v smuku
Matej Lah za uspešne nastope v vrhunskem razredu
Gorazd Zupan za uspešne nastope v slov. pokalu
Primož Galjot za 2 prvi mesta v Ljubljanski tekmovalni skupnosti (LTS)
Snežana Žlindra za uspehe v slov. pokalu
Jože Zamovič za uvrstitev v rep. selekcijo in
Primož Doplihar za vzgle-dno in požrtvovalno delo po poškodbi noge.
Pohvalo so izrekli tudi vsem tistim strokovnim delavcem, vidnim in večkrat tudi nevidnim, ki s svojim požrtvovalnim delom prispevajo k razvoju smučarskega .športa, na našem območju.
Smo že na pragu nove sezone in spet bo treba zbrati moči, da bodo uspehi vidni. Zato še enkrat vsem smučarjem in klubskim funkcionarjem: Le tako naprej! Vidimo se na snegu in v telovadnici!
■METOD HUMAR IN JANEZ TAJČ
Rezultati
Cooperjevega
testa
ZTKO Kamnik - Odbor za rekreacijo je organiziral 23. oktobra Cooperjev test, test preverjanja telesne vzdržljivosti.
Rokometni klub Kamnik je Cooperjev test zelo dobro izvedel, vendar je bilo pričakovati večjo udeležbo, saj je takšno preverjanje postalo po mnogih občinah že tradicionalno.
Cooperjev test je preverjanje telesne vzdržljivosti; ne samo za moške, temveč tudi za dekleta in žene, vendar se je preverjanja udeležila samo ena predstavnica. Pregled rezultatov po starostnih kategorijah:
Starost od 17 do 29 let	mejni čas 12 minut
1. Jože Klemene	7:40,00
2. Dušan Jamšek	8:12,00
3. Tone Jeras	8:32,00
4. Bogdan Jamšek	8:33,00
5. Branko Virant	9:08,00
6. Danilo Golob	9:11,00
7. Janez Pinterič	9:25,00
8. Igor Urankar	9:30,00
9. Ciril Grkman	9:47,00
10. Sašo Dolinšek	10:09,00
11. Mitja Dolinšek	10:54,00
12. Dušan Letnar	11 :()2,00
13. Breda Griljc	14:30,00
Starost od 30 do 39 let	mejni čas 12,30 minut
1. Jani Jamšek	9:26,00
2. Matevž Skomen	10:06,00
3. Rihard Hribar	10:10,00
Starost od 40 do 49 let	mejni čas 13,00
1. Anton Železnik	12:00,00
Starost od 50 in več	mejni čas 13:30,00
ni bilo udeležencev	
Upamo, da bo postalo preverjanje tradicionalno tudi v naši občini, zato bomo organizirali Cooperjev test dvakrt letno in sicer spomladi in jeseni.
Vabimo vse, ki ste bili sedaj zadržani in se niste mogli udeležiti preverjanja, da preverite svoje sposobnosti spomladi.
JANEZ VODICAR
Bogatejša smučarska šola
SK Kamnik bo v prihajajoči sezoni organiziral tečaje alpskega smučanja za predšolsko in šolsko mladino, odrasle ter tečaj za DO. Tečaji bodo predvidoma v času šolskih počitnic v Kamniku in na Veliki planini. V kolikor bodo ugodne snežne razmere, bodo tečaji tudi v drugih časovnih terminih.
Organizirana vadba predšolskih otrok in otrok prvega in drugega razreda se bo pričela takoj po končanem testiranju. Vsi otroci, ki se bodo hoteli priključiti vadbi, naj bi postali člani KS Kamnik, se pravi, da plačajo članarino 60,00 ND. Vadili bodo pod strokovnim nadzorstvom skozi vse leto, saj menimo, da naj bi skozi selekcioniranje kasneje postali tudi dobri tekmovalci.
V času semestralnih počitnic od 11. 1.-25. 1. 1980 bomo organizirali tečaje za vso šolsko mladino in odrasle in sicer v do-
poldanskem in popoldanskem času.
Cena 5-dnevnega tečaja bo znašala: tečaj v Kamniku 300 ND vključno s koriščenjem klubskih vlečnic;
tečaj na Veliki planini bo stal 1.000 ND, všteta je dnevna karta. Sicer pa naj bi bil odhod iz Kamnika vsak dan ob 7.10 z rednim avtobusom, povratek pa okoli 14.30.
Za vse delovne organizacije, ki bi želele imeti tečaje, velja enako gornjim, le da so tečaji lahko tudi v drugih smučarskih centrih.
SK Kamnik bo v začetku decembra organiziral tečaj za nove sodnike smučanja. Vsi, ki bi želeli postati smučarski sodniki, vab-, ljeni.
Za vse informacije se lahko obrnete na SK Kamnik in sicer vsak četrtek od 18.-19. ure v prostorih ZTKO Kamnik (Šutna - vhod v prostore za cerkvijo).-SK KAMNIK
Ciciban športnik
Imaš športno tekmovalno knjižico? Če je še nimaš, ti povem, da je to knjižica, s katero preizkusiš svoje spretnosti, pogum in trdno voljo.
Kje jo dobiš? V vrtcu ali v krajevni skupnosti.
Ko si opravil osem izletov, dobiš nalepko ciciban izletnik.
Ko znaš drseti na vodi, nalepiš v knjižico nalepko ciciban plava.
Ko si lastovka na kotalkah, zaslužiš nalepko ciciban kotalka.
Ko si ciciban brez palic na smučeh in drsiš po bregovih, osvojiš nalepko ciciban smuča.
Ko na igrišču voziš kolo in se nikamor ne zaletiš, si pridobiš nalepko ciciban kolesari.
Ko znaš z žogo udarjati ob tla in jo voditi okoli stola, pa vreči v koš za smeti, si v -tekmovalno knjižico nalepiš nalepko z žogo!
taborniške novice  Turnir prijateljstva
Kljub zimi so taborniki delavni
Bliža se zima in s tem se končuje taborniška sezona in z njo orientacijska tekmovanja, pohodi v naravo in izleti, letna taborjenja pa so tako že daleč nazaj. Šotori, signalne zastavice, loki, kompasi, topografske karte in ostala oprema so skrbno zloženi na policah in čakajo na pomlad.
Sestanki vodov so že nekaj časa v taborniški sobi pri kopališču. Čez zimo bodo vodi ponovili osnovne stvari o taborniški organizaciji pri nas (struktura Zveze tabornikov Jugoslavije, odlikovanja, znak Zveze tabornikov Slovenije in Zveze tabornikov Jugoslavije, kategorije članstva, taborniški kroj...), urili se bodo v risanju na karto in ostalih topografskih spretnostih, ki jih je mogoče opraviti v zaprtem prostoru, ponavljali bodo Morsejevo in Winklerjevo abecedo (semafor), zapeli kako taborniško pesem ali odšli na zimski pohod v gozd.
Vsekakor med mrtvo sezono, kakor taborniki zimo včasih ime-
nujejo, taborniška dejavnost v Kamniku ne bo zamrla. Nasprotno, vodniki bodo čiane vodov čimbolje teoretično pripravili, da bo start v novo pomladno sezono čimboljši in uspešnejši.
A. D.
Priznanje našim tabornikom
V Beogradu je bila 5. seja konference Zveze tabornikov Jugoslavije in na njej so med drugimi podelili tudi najvišja priznanja te organizacije: zlate javoro-ve liste z žarki.
Za uspešno delo v odredu in Zvezi tabornikov Slovenije so letos to visoko priznanje poleg treh enot iz Slovenije prejeli tudi taborniki odreda Bistriških Gamsov Kamnik.
To priznanje je odredu Bistriških Gamsov potrdilo za uspešno preteklo delo in obenem vzpodbuda za še aktivnejše udejstvo-vanje in večje uveljavljanje na področju taborništva v prihodnosti.
A. D.
Skakalci so že tekmovali
Letošnji zgodnji sneg, ki je razveselil vse smučarje že v začetku novembra, je omogočil tudi skakalcem, da so lahko trenirali na domači kamniški skakalnici. Organizirali so tudi tekmovanje, ki je bilo 9. novembra. To je bilo tudi prvo tekmovanje v smučarskih skokih v letošnji sezoni v Sloveniji. Tekmovali so cicibani in pionirji, najboljši je bil Marjan Špe-' honja, SK Kamnik, 189,1 (14, 15 m), drugi mladi obetavni skakalec Tomaž Cibašek, ŠD Komenda-Moste in tretji Zlato Romšak SK Kamnik.
Klemen Pibernik
VESELO
SILVESTROVANJE
SMUČARSKI KLUB KAMNIK
- Sekcija za teke prireja veselo silvestrovanje, dne 31. decembra 1980 v domu TVD PARTIZAN v Mekinjah.
Zabaval vas bo domači ansambel. Rezervacija 350 din (aperitiv, večerja).
Prodaja vstopnic v trgovini Kočna v Mekinjah in na Trgu prijateljstva, Gregorčičeva 2, Kamnik, od 10. do 25. decembra 1980.
Ker je število sedežev omejeno, prosimo, da si vstopnice pravočasno zagotovite. Čaka vas tudi srečolov.
Pridite, prijetno se boste imeli
Pripravljalni odbor SMUK
Letošnji, tretji tradicionalni turnir prijateljstva, na katerem so se invalidi pomerili v sedeči odbojki, je bil kakor vsako leto v Zagrebu. Na letošjem turnirju so sodelovale štiri ekipe. Lanskoletnih prvakov, ekipe iz Ljubljane ni bilo, ker so na mednarodnem tekmovanju v Švici. Na turnirju v Zagrebu so nastopile naslednje ekipe: OK Hrabri I (Zagreb), OK Hrabri II (Zagreb), OK Tripko Žugič (Zagreb) in OK ZUIM Kamnik (Kamnik).
Tokrat so Kamničani igrali izredno slabo in zasluženo zasedli zadnje mesto. Kaj je vzrok tako slabi igri v izredno oslabljeni^ konkurenci smo vprašali kapeta-na kamniške ekipe Andreja Lampreta, ki je dejal: »Glavni vzrok slabe igre je prav gotovo v tem, da smo imeli zelo kratke priprave. Ker smo izgubili nekaj standardnih igralcev, smo le-te morali nadomestiti z mladimi, neizkušenimi igralci, ki so dajali tak vtis, kakor da bi se nasprotnika bali. Pravila invalidske odboj-
ke so se spremenila in se dokonč no popolnoma približala pravi lom odbojke pri zdravih športnikih. Mi se v zelo kratkem času nismo uspeli prilagoditi tem pra vilom. Eden od vzrokov za slabo igro pa je tudi velika neresnost in nezbranost igralcev.«
Rezultati: ZUIM Kamnik : Tripko Žugič 0:2 (12:15, 7:15), ZUIM Kamnik : Hrabri I 0:2 (4:15, 6:15), ZUIM Kamnik : Hrabri II 1:2 (15:10, 4:15, 9:15), Tripko Žugič : Hrabri 1 0:2(9:15,12:15), Tripk) Žugič: Hrabri II 1:2 (15:18, 10:15, 13:15), Hrabri II : Hrabri I 0:2, (2:15, 13:15).
Končni vrstni red: 1. mesto Hrabri I 6 točk, 2. mesto Hrabri II 4 točke, 3. mesto Tripko Žugič 2 točki, 4. mesto ZUIM Kamnik 0 točk.
Na koncu je treba pohvaliti organizatorje turnirja. To so člani ŠQI Hrabri iz Zagreba, ki so tur-r odlično organizirali.
IVICA VUKADIN
PROGRAM ŠPORTNE ZNAČKE I. v šol. letu 1980/ffl
V Krajevnih skupnostih pri OŠ,
WO (popoldanski program) Zg. Tuhinj - Tanja Štele Motnik - Franc Svetelj
Šmartno - Marija Turkalj Sela - Julija Klopčič Yranja peč - Franc Debevc Tunjice - Marjeta Slabe Nevlje - Helena Žlindra (2
skupini) Nevlje - Majda Uršič Sr. vas-Loke - Jana Pavlic Komenda-Moste - Anka Za-
mernik
Komenda-Moste - Ema Hacin
Komenda-Moste - Roman Grošelj (2 skupini)
Kamnik - Marjeta Košir Kamnik - Franci Košir Kamnik - Franci Sitar Kamnik - Majda Kokovnik Mekinje - Jana Teran Duplica - Ančka Cevka Duplica - Metka Kranjc Stranje - Jožica Hacin Stranje - Milena Hribar Gozd - Milena Romšak
Komisija za delovna razmerja
KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK
Delovne skupnosti skupnih služb
objavlja
prosta dela in naloge
STRAŽARSKA IN KONTROLNA SLUŽBA
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- gasilec
- 1 leto delovnih izkušenj
Kandidatom je osebni dohodek določen s Pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter merilih za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov.
Ostale pravice in obveznosti so določene s Pravilnikom o delovnih razmerjih Delovne skupnosti skupnih služb. Navedena dela sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Kemijske industrije »Kamnik« 15 dni od dneva objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
FOTOGRAF JOSIP Fl LIPPINI
KAMNIK, Borisa Kidriča 58
Izdelujem fotografije za vse vrste legitimacij, amaterska dela v čmo-beli in barvni tehniki ter druge fotografske usluge. Nujna naročila sprejemam po telefonu 831-139.
VVO »Antona Medveda«
- v skupinah male šole: Sli ka Žlebir, Jana Novak, Joži helič, Ivanka Kuhar, Darja krep, Martina Rifelj, Jana boda
- v skupinah starejših sredi! cev: Olga Prešeren, Martina Ms" helič, Cveta Tršinar, Saša Pol ja5 šek, Marija Pančur
V vrtcu Komenda
mala šola - Mojca Svete' sredinci - Vlasta Horvat
K   organizaciji ŠPOR ZNAČKE  I  v šolskem 1980/81 smo povabili tudi pr< stavnike krajevnih skupnosti večini KS smo dobili pomoč formiranju skupin in izbiri mernega kandidata za voden ŠZ.
Program dela želimo s pomo jo KS prirediti tako, da bo osv jitev športne značke I in diplor »dobrega športnika« doseglji vsem otrokom, ki obiskujejo 1 urni program priprave na šolo občini Kamnik. Dodatnih 50 pa je namenjenih za izvajan nalog programa športne značk DARJA NEKRI
Zimske sobe
Že v prejšnji številki Kamniškega občana smo objavili novico o zimskih sobah. Tokrat jo samo dopolnjujemo. Na Kokrškem sedlu je zimska soba založena z nekaj odejami in tudi drva so še. Na Kamniškem sedlu so v zimski sobi odeje, okvara žičnice pa je preprečila, da .bi jo oskrbeli z
Lep uspeh domačih tekmovalk
•V organizaciji kegljaškega kluba Kamnik je bilo na kegljišču Planinke republiško prvenstvo v parih za mladinke. Med sedmimi nastopajočimi vrstami sta bili najuspešnejši domačinki Kotnikova in Beletova. Slednja je bila premočno prva tudi med posameznicami, saj je za sabo pustila dru-gouvrščeni tekmovalki mariborskega Konstruktorja Blažičevo in Beberjevo kar za 19 kegljev. Vodja mladink pri kegljaškem klubu Janez Sedušak je zadovoljen, saj je uspeh plod večletnega trdega dela, ki ga terja tudi kegla-nje.
Za res vzorno organizirano tekmovanje gre kegljaškemu klubu Kamnik vsa pohvala.
Zato ni čudno, da jim je Keg-Ijaška zveza Jugoslavije zaupala tudi izvedbo državnega prvenstva za mladinke v parih, ki bo 22. novembra. Nastopilo bo od 25-30 dvojic, odvisno od prijav.
Upajmo, da se bodo za vrh razpredelnice borile tudi domače predstavnice, kar bo dokaz več, da prejšen uspeh ni bil zgolj slučajen.
Rezultati 2 x 100 lučajev: 1. BELE-KOTNIK (Kamnik) 762 (396, 366), 2. BEBER-BLAŽIČ (Konstruktor MB) 754 (377, 377), 3. PETAK-BELAK (Celje) 716 (345, 371), 4.ŠE-ŠKO-POŽGAJNAR (Celje) 710 (345, 371), 5. POLANEC-JODL (Konstruktor MB) 696 (364, 332), 6. KARTELI-ŠTRANCAR (Tekstina Ajd.) 688 (347, 341), 7. VUKOMA-NOVIČ-KACJAN (Konstruktor MB) 636 (328, 308).
ANDREJ PERČIČ
drvmi, ki so že pripravljena t spodnji postaji. Zimska soba r Korošici pa nima ne peči, ne dl in tudi odej ne.
Ponovno prosimo vse, ki bod še obiskali zimske sobe, da pO spravijo za seboj, smeti pa odri* sejo v dolino tja, kamor spadaj Vrata naj dobro zaprejo, da flj bo naneslo noter snega. To se ji namreč to sezono že zgodilo, kj so malomarni obiskovalci Kaj mniškega 'sedla pustili odprt vrata zimske sobe in je bilo zatt v njej polno snega.
Plezalna šola
Letošnja plezalna šola kamniškej ga alpinističnega odseka že dob mesec aktivno deluje. Poleg prfj davanj, ki so redno vsak četrtek je bilo opravljenih tudi več pleii žalnih vaj v Starem gradu. Tečaf p| niki hodijo na treninge ob sr^ J dah. V soboto 15. novembra pj je bila prva skupna tura, ki se ji |j udeležilo kar 9 od skupno 10 vpijec, sanih. Najprej je bila delovna akt Sc cija priprave drv, nato pa nošejg | nje kolov iz Kamniške Bistriclrij do spodnje postaje žičnice. Sledijti , la je hoja po brezpotju in snegtoe do Sivnice, kjer je bil pouk iMe orientacije. Pri Žagani peči pa s|nj| se učili zakuriti ogenj in se naučil« |, Ii spuščati po vrvi. In za konec jfi s bila v domu v Kamniški Bistrita, še razprava o alpinizmu. Hi„ Če bodo novi tečajniki vztrajk0, ni, se Kamničanom ni potrebni j, bati za nadaljevanje kvalitete h|j alpinizmu. B. POLLAli;,,
»ia
'KAMNIŠKI OBČAN
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo "« občinske konference SZDL f*l Kamnik - Ureja uredniški | ( odbor - glavna in odgovor- laj na urednica Jana Taškar - e tehnični urednik Franc Mi- V hevc - strokovna sodelavka Olga Brulc - Izhaja dvakrat ■ mesečno - Naslov uredniš- m tva: Kamnik, Tomšičeva 2, § telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.