Zborovanje glavnega odbora UJU v Beogradu. (Konec.) Seja 6. maja popoldan. III. PoročHo blagajuiko v o. Bia^ajnik «. Steva U j o r &s j e v i č poda obširno poročilo o stanju biasiajne UJU od 1. septeinb-ra 1922 do 1. maja 1923. Ker bo to poročilo. pozneje še lzpopoinjeno. podano na Rlavni skupščini, se za danes vzdržujemo p-odrobnc razprave. — U. Sii ctanovic (Vel. Bečkerek) žeii za .davno skuipščino celokupno, točno b.lanco o imovini UJLJ. — Anton Kačič(Split) predlajia. naj se vrši denarno po-s-ovanje UJU potorn poštnc luanKnice. Pojasui se. da je nemotfoč-, ker poštnočekovni urad v Beosradu sedaj še ne obstoja. IV. I) o 1 o č i t e v 1 c t o š n j e g a k o n .. r e s a. Predsednik Stankovič javi, da se morata po čl. 18. in 21. Pravil vršiti le-tos ,^'avna skupščina in koiisres in se morajo na podlatfi pravil vršiti letos nove volitve. Otvarja o teni preddiietu razpravo. Po dolRoiraini debati. v katero posežejo: Škavič. Radovanovič, Devčič, Jeienc, Dostal. Jovič. Petiov.č. sledi soillasni skiep da se vrši letošnja glavna skupščina in kongres začetkom avgusta v L.tubljani. Slovenska delegacija ie hotela iz raznih vzrokov za letos zadržati, da bi se kongres ne vršil v Ljubliani. toda pritisk je bil tako silen iti navdušenje tako vseobče, da se je morala udati. Točen datum in dncvni red bo določila centra.a sporazumno z ljubljanskim uoverjeništvom. V. Prememba piravH!' UJU. Predsednik naznani sklep izvršilnesa cdbora da se za enkrat do končne ureditve .rilik v državi in razdelitve v oblasti ne izvrši nikaka večja premcmba pravil. Tov. M. Jovič referira o namcravani preinembi oravil: določnejšo stilizacijo o cilju Udruženja: povečanje izvršilne^a odbora na 12 članov: tajnik. blasajnik in uredtiiki listov so lahko izven izvršilnesra odbora. Vsa poverjeništva na.i izdelajo svoia pravi'!a v sotrlasju in z odobrenjem centrale. Sprejme se predlos. da se premembe v principu navajajo o podrobnostih sklepajo oosamezna poverjeništva in izdelaio definitivni predlogl Sestavi se odbor za izdelavo reso.ucije. predsednik in poverjeniki: Stankovic. Devčič, Jelenc. Škavič. Šušljič. Seja 7. maja. VI. H r v a t s k o v p r a š a n j e. Na seji so pole« ostalih članov ^lavne^a odbora navzoči tudi Kostje iz Zavrreba: tova-iši Joca Miiojevič, Blaž Štetič in Pero' Horvat. Predsednik Stankovič v uvodnili besedah pojasnuje prilike v Hrvatski, kjer je na temelju UJLJ udruženih že nad 1700 učiteljev v 41 društvih. I>i)'!z_iost centrale je. da se zanima za razmere v katerih živi tamošnje v UJU udruženo U-iteljstvo. Do-žnost centrale je, da pavzdi.une rfas proti separatističnemu delovanju fiotovih elementov. Sledi referat zaKrebškega tovariša J- Milojeviča. V drastičnih potezah siika šolske in učiteljske razmere in prilike v Hrvatski. Rcči moramo, da s_no že nnioffo slišali o teh hrvatskih razmerah, a Milojevičeve eksplikacije so daleč nadkri-lile vse. kar srao čuli doslej. V uvodnih besedah ,-iovon o razmcriu onesra dela učiteJjstva, ki ¦ je včlanjeno v UJU in odnošaju manjšine, ki je udružena še v Savezu hrvatskih iičiteljskih društcv. Prvi na stališču ujedinjenja, dru^i separatisti. Položaj ujedinjenega učiteijstva pa je postal nevzdr/.en po volitvah po padcu koalicijske vlade. Nastale so nove borbe čisto politione narave. Govornik navaja Rorostasno ¦ iziaive seioaratističmeffa učiteljstva. Tako so n. pr. te vrste učitelji sprcjemali lir.vatske seljake. ki so se vračali s kraljeve svatbe z besedami: »Zakaj ste šli v Beosrad. ko se še ne ve, da li je Aleksander tudi hrvatski kralj?!« V hrvatski prosvetni politiki je nastal nov kurz. ki mu načeluie dr. Stjepan Bosanac. Začelo se ie presrainjanie liacionalne.vja učiteljstva v obliki samovoljneffa in poljubiieffa premeščanja. Bilo ie to presranjanje. ki se ne oomni niti v predvo.ini dobi. Za orosvetne referente so postavljene osebe ki niso člani central.ieica j udruženja nasprotno celo niesovi od- . kriti in strastni sovražniki. Ako se bo eodilo to še v bodoče. ne more se prevzeti jrarancije. da se obdrži maso nacionalnetca učiteljstva v pravcu jedinstva ... Golvornik opozarja. da so se mnoLre stvari doirajale zaradi neinformiranosti prosvetnejja ministrstva. Tov. Milojevič končuie: »Znajte, če hočete voditi borbo v Hrvatski. morate imeti vojsko. A ta vojska to smo mi učitelji. Brez nas ne dosežete ničesar oroti nam pa še hujše.« K stvari so govorili še Blaž Štetič, Josi,o Škavič in podpredsednica Jelisaveta Vavra. ki ie v teinperamentnem novoru izvaiala, da je položai ujedinjeiieKa učiteljstva v Hrvatski v istini težak, ponraviti na se da samo ako bo za to sinis!a in z urejenim sisteimom, k e r li r vatska š e n i i z s u b 1 j e n a. Na vse to so od8.ovar.iali člani glavneffa odbora tov. Jovo P. Jovanovič. Milan V. Popovič Mihajlo Stanojevič. referenti v ministrstvu prosvete, izvaiali so. da nikoli ni obstoiala tendenca proti onim. ki so nosilci ideje d,ržavne.-ra edinstva priznavali. da so se irodile ipoereške iz nepoznavanja stvari nove poereške Ra bodo odslei netnotroče. Izjavili so. da bodo kct člani sjlavneira odbora UJU in kot funkcicnarji v ministrstvu prosvete vlci/ili vso voilfo vso avtoriteto, da c!ie-moir(.iii(> di ouaiijanic svojih tova- rišcv. da jim pomasajo.v njihovi veliki misiii. Po »k.eiMiih besedah tov. Ivo Radovanoviča. Spasoje Hadži-Popoviča in prcdsednika Stankoviča je bila formulirana s>ledeča resolucija: Zastopniki Udružen.ia iu.iroslovanskeira učitel.istva smatraio za največje vprašanje današnji položai narodneffa učitelistva na Hrvatskem. ki ie v offromni večini vstopil'0 v Udruženje iuRoslovenskeea učiteljstva in se eksponiralo za ideale narodnesra edinstva. Zastopniki učiteljstva ne vidiio v teh svoiih tovariših samo wosvetnih in narodnih delavcev, aimjoak tudi tBožd !ki hdčejo uresničiti državne ideale v onih krajih svoie domovine kje-r je to najbolj potreihno. in se zato obračai« na ministra za prosveto, na vlado in na pristoine činitclje s prošnio. naj bi posvečaili večjo pažnjo njihovim razmeram in jih osvobodili napadov. katerirn ie tarn izpostavljeno niihovo patriotično in narodno delovanje. Vlada naj tudi jDrepreči. da se taki do^odki več ne Donove tudi v drusfih krajih ne. * Popoldan je bilo zborovanje zakiju-čeno. Glavni odbor ie izročil resolucije, ki smo jih priobčili začetkom našcc.a poročila. ministr.u prosvete e. Miši Trifunovičii ki je obl.iubil prisostvovati kontrresu UJU v Ljubljani. Potek zborovanta irlavnesra odbora ie mnotro pTipomogel k bližnjfeanu mcdseboane.nu poznavaniu i.rLlik in razmer v posameznih pokraiinah Dokazal ie pa tudi da ni več da!eč čas. ko bo vladal na naših zborovaniili in skupščinah popoln red in prava sokolska disciplina. R. D.