Poštnina pTacana v gotovini cena 1 Dih n Leto II. (IX.), štev. 235 Maribor, pondeliek 15. oktobra 1928 »JUTRA « Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani žt 11.409 Valja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. ♦ Zeppelin v burji in viharju ZRAKOPLOV DO DANES OPOLDNE ŠE NI DOSEGEL AMERIŠKE OBALI. — SILNI VIHARJI SO MU P OŠKODOVALI STABILIZACIJSKO KRILO. - IZPREMINJANJE SMERI. — PRIČAKUJE SE, DA BO ŠELE DREVI PRISTAL V LAKEHURSTU. BERLIN, 15. oktobra. Radi izredno močnih nasprotnih vetrov je bil zrakoplov »Grof Zeppelin« približno 80 milj od Bermudskih otokov prisiljen, da je poletel nazaj proti jugozapadu in iskal ugodnejše ozemlje, kjer se mu nc bi bilo treba boriti z vetrovi. Zato se je pričakovani prihod v Lakehurst tako zelo zategnil, da Zeppelin najbr-žc pred pondeljkom popoldne ne bo mogel pristati. Med vožnjo ob viharju in deževju so bile stabilizacijske ploskve zopet močno poškodovane, vendar so monterji poškodbe kmalu popravili in je na krovu vse zdravo. Tudi goriva ima zrakoplov še dovolj. Popravila poškodovanih delov so bila izvršena ob izredno velikih tež-kočah in so bila spojena deloma z živ-ljensko nevarnostjo. Mestoma je zaposleno osobje naravnost viselo nad oceanom in bilo stalno v nevarnosti, da pade v morje, lnženjerji Knud Ecke ner, siiudr. Eckencsja, ter Beuerle in Siegl so dokazali pri tem velik pogum. * LAKEHURST, 15. oktobra. Grof Zeppelin je v stalni zvezi s tukajšnjo brezžično postajo, ne da bi navedel lego, v kateri se nahaja. Do včeraj popoldne vsekakor zrakoplova še niso opazili nad ameriško kopno zemljo, vsled česar je zavladalo precejšnje vznemirjenje. Ker so se vetrovi kasneje razvili v pravcati orkan, je skoro izključeno, da bi mogli pri takem ozračju spraviti zrakoplov v hangar in ga bodo morali najbrže privezati. NEWYORK, 15. oktobra. Proti vsemu pričakovanju »Grof Zeppelin« tudi še do danes opoldne ni dosegel ameriške celine, čeprav se je z vso gotovostjo računalo, da bo pristal danes zjutraj v Lakehurstu. Polet od Azorskih otokov dalje proti Bermudskim otokom je postal namreč radi silnih viharjev izredno težaven, tako da je moral zrakoplov ponovno izpre-meniti smer in leteti nekaj časa celo nazaj. Boreč se z viharji je moral dalje zmanjšati hitrost na minimum, ta- ko da silno polagoma napreduje. Vihar je težko poškodoval desno stabilizacijsko krilo. Po zadnji vesti, ki je bila oddana danes ob 10. dopoldne, se nahaja »Grof Zeppelin« trenutno šele 80 milj severovzhodno od Bermudov. NEWYORI<, 15. oktobra. (Ob 11. ponoči ameriškega časa, ali ob 5. zjutraj po evropskem času). Zeppelin je bil v tem trenutku že 150 milj zahodno od Bermudov. Zašel pa je nenadoma v tako silne viharje, da je moral popolnoma izpremeniti smer. Prvotno je dr. Eckener skušal obiti viharno cono v velikem loku, da prispel v Ne\vyork po kopnem, vendar pa se mu ta manever ni posrečil. Po daljšem manevriranju se je moral nato obrniti nazaj proti Bermudom. Opolnoči po ameriškem času se je zrakoplov zopet približal Bermudom in šele nato krenil 'nazaj proti Newyorku. Po vesteh iz Bermudov je Zeppelin krožil več ur skoro na istem mestu in je. šele proti jutru začel polagoma prodirati proti Newyorku. Ob 1. zjutraj je sprejela radio-postaja v Norfolku od Zeppelina vest, da je 80 milj severovzhodno od Bermudov in da gre proti jugozapadu, da bi tako dosegel ugodnejšo atmosfero. Na uro leti največ 32—40 km. BERLIN, 15> oktobra. Poročevalec berlinskega »Lokalanzeigerja«, Rudolf Brandt, ki potuje na Zeppelinu, je poslal danes ob 1.30 ponoči brezžično brzojavko, v kateri pravi, da se je na zrakoplovu zopet pokvarilo stabilizacijsko krilo, kar zahteva večja popravila. Zato plove zrakoplov zelo počasi in se mora vrh tega boriti s težkimi vetrovi, kakršnih dosedaj še ni bilo. Dr. Eckener računa, da bo šele danes zvečer dosegel ameriško obal, ako se ne posreči že prihodnje ure dobiti ugodne vetrove, ki bi omogočili maksimalno hitrost. HAMILTON, 15. oktobra. Ameriški parnik »Lascone« poroča, da je ob 3.55 zjutraj opazil Zeppelina 62 milj vzhodno od otoka San Davisa. Zrakoplov je plul zelo nizko in počasi. Davidovi« - /avlK VAŽEN DANAŠNJI POLITIČEN SESTANEK V BEOGRADU. BEOGRAD, 15. oktobra. Veliko pozornost v vseh političnih krogih je vzbudil danes poset beograjskega vodje samostojnih demokratov, industrijalca Miloša Savčiča. pri Ljubi Davidoviču. Sestala sta se v demokratskem klubu v narodni skupščini ter imela nad dveurno zaupno konferenco. Novinarji so se obrnili na Savčiča za pojasnilo, ta pa jim je odgovoril, da je posetil Davidoviča samo kot starega prijatelja in znanca in da je razpravljal ž njim tudi o političnem položaju. Istotako je tudi Ljuba Davidovič odklonil vsako informacijo, češ da se popolnoma strinja s Savčičevim odgovorom. O sestanku so razširjene najrazličnejše verzije. Na eni strani se govori o ponudbi KDK, na drugi strani pa, da je prišlo med Marinkovičem in Davidovi-čem < zapeMo, nesoglasij in da se skuša zato Davidovič zopet približati Hrvatom, Dr. Marinkovič je imel dopoldne sestanek z demokratskimi ministri. Če pijanec kliče rešilni avto... Kaj često se dogaja, da razni pijančki in nezmerni dobrovoljčki v skrbi za svojo tuzemsko eksistenco kličejo rešilni avto, ki služi čisto drugim svrham. Brez ozira na to, da je to silno drag »špas«, je to tudi lopovstvo, ki se mora z občutno takso preprečiti ali omejiti. Kakor čujemo, bo rešilni oddelek v takih slučajih podvzel energične korake; kajti klicati moštvo ponoči in trošiti bencin v času, ko kličejo rešilni avto v zelo nujnem slučaju, ni šala, ki bi spadala v repertoar vinskih orgij. Enak slučaj se je včeraj zvečer dogodik J?ekrah, —> Dr. Žerjav o volilnem sporazumu v Slovenili SPORAZUM MED SAMOSTOJNIMI DEMOKRATI IN KMETSKO STRANKO GOTOVA STVAR. Narodni poslanec in bivši minister dr. Gregor Žerjav je na vprašanje novinarjev, kako je bil sprejet pokret KDK v Sloveniji in kakšni so odnošaji med stran kami koalicije, podal sledečo zanimivo izjavo: »V Sloveniji je bilo gibanje KDK sprejeto z največjim navdušenjem. Razpoloženje v samostojni demokratski in slovenski kmetijski stranki je zelo borbeno in optimistično, kakor še nikdar dosedaj. V vseli krajih Slovenije se dvigajo in rastejo nove naše organizacije, ki so trdno odločene, da vodijo v sedanjih najtežjih razmerah boj za ideale KDK. Čeprav volitve še niso razpisane, pa ;e želja pristašev samostojne demokratske in slovenske kmetijske stranke, da se že sedaj dogovorijo slavni temelji volilnega sporazuma, da bi se moglo delo za volilno agitacijo pričeti že setiaj in da se v slučaju razpisa volitev ne bi tratil čas s pogajanji. Čim je poslovni odboi KDK v Zagrebu izrazil željo in priporočil samostojni demokratski in slovenski kmetijski stranki v Sloveniji, da naj skleneta že sedaj volilni sporazum, je sklical izvrševalni odbor oblastne organizacije SDS v Ljubljani in Mariboru ter predsed stvo SKS v Ljubljani na sejo, na kateri so bili določeni delegati, ki bodo pričeli te dni končna pogajanja. Slovenska kme tijska stranka je poslala v ta odbor poslanca Ivana Puclja in novinarja Albina Prepeluha, za namestnika inž. J. Zupančiča, samostojna demokratska stranka pa g. Adolfa Ribnikarja in oblastnega poslanca Ivana Tavčarja. Ni nobenega dvoma, da pride na teh pogajanjih do sporazuma. Smrt ruske carice matere KOPENHAGEN, 15. oktobra. Na svojem posestvu pri Kopenhagenu jc umrla'Včeraj ruska carica-mati, Marija Feodorovna, vdova po ruskem carju Aleksandru III., ki je umrl 20. oktobra 1894 in mati zadnjega ruskega carja, Nikolaja II., ki so ga 1. 1917. boljševiki z vso njegovo družino vred ubili. Marija Feodorovna je bila rojena 14. oktobra 1847 kot danska prin-cezinja Dagmar in je bila hčerka danskega kralja Kristijana IX. Ko se je 1. 1866. poročila, je prestopila v rusko-pravoslavno cerkev. Po smrti svojega soproga, carja Aleksandra III. je živela deloma v Petrogradu, deloma v svoji vili pri Kopenhagenu. BEOGRAD, 15. oktobra. Povodom smrti carice-matere jc odredil kralj Aleksander desetdnevno žalova nje na dvoru. V tem času se ne bodo vršili na dvoru nobeni sprejemi in svečanosti. Tudi zamenjava dvorne straže se bo vršila brez godbe. Carica-mati je dosegla starost 81 let. Franchet d’ Esperay u 5plitu SPLIT, 15. oktobra. Semkaj je prispel iz Zagreba francoski maršal in naš častni vojvoda, Franchet d’ Espeay. Sprejem je bil nad vse veličasten. Vse mesto je v zastavah. Zvečer priredi občina maršalu in vojvodi na čast svečan banket. Kronanje albanskega kralja BEOGRAD, 15. oktobra. Kakor poroča beograjska »Politika«, se bo vršilo kronanje albanskega kralja Ahmeda Zogu dne 28. novembra v Kroji, stari prestolici Skanderbega. Praško grobišče PRAGA, 15. oktobra. Do danes zjutraj so potegnili izpod razvalin porušenega poskitpja na PoFiču 42 popolnoma zmečkanih In razmesarjenih trupel. Domneva pa se, da je pod ruševinami pokopanih še okrog 30 žrtev te- strašne gradbene katastrofe. Generalna stauka u Ločzu VARŠAVA, 15. oktobra. Danes zjutraj je izbruhnila y,Industrijskem okraju me- sta Lodza generalna stavka tekstilnih de lavcev, kateri so se pridružilo tudi vse druge industrijske panoge, bančni uradniki, gledališki igralci in privatni nameščenci. V Mrebenih je prišlo do spopada med policijo in stavkujočim delavstvom. Drobiž iz Prekmuria Sebeborei. V stanovanje Vilme Katko, posestnice v Sebeborcih št. 54, so pred kratkem ponoči vlomili dosedaj še neznani zlikovci skozi z železnimi križi zamreženo okno in pokradli razno obleko in perilo v skupni vrednosti nad 2500 Din. Kakor vse kaže, imajo tudi tukaj vmes svoje tatinske prste cigani, katerim so že na sledu. Murska Sobota. Prejšnji teden je biio posestniku Miklavžu Vratariču iz Pre-danovcev št. 20 ukradeno izpred sreske-ga poglavarstva, kjer se je mudil po opravkih, novo »Singer« dvokolo, vredno 1500 Din. Tat, ki je sicer znan, je s kolesom zbežal in ga orožniki sedaj išče- i°- — V bolnici v Murski Soboti so pred par dnevi pripeljali viničarjevega sina Vinka Hojnika iz Slamnjaka, ki si je med igranjem z drugimi otroci zlomil desno nogo. — Na našo občino si dovoljujemo nasloviti ponovno opozorilo, naj sc vendarle enkrat usmili mizerne Kolodvorske ulice in jo spravi vsaj malo v red, da ne bodo ljudje in vozovi oz. živina tonili v njej ob malo deževnem vremenu v blatu do kolen, ob nekoliko lepšem pa se izgubljali v oblakih prahu. Sicer so tud! druge soboške ceste potrebne pozornosti občine, vendar ta, ki je ob enem najprometnejša, najbolj. Mislimo namreč, da n! baš v interesu ugleda in slovesa občine, če mora tujec prvi korak, ki ga napravi v Soboti, storiti v blato in biti izročen avtomobilom in drugim vozilom na milost in nemilost, da ga poškropijo z blatom od pete do vrha. In tujcev prihaja v Mursko Soboto čimdalje več. Upamo, da bo ta apel, ki je le v interesu občino same, pomagal in bo naša skromna želja, ki je obenem želja vseh tukajšnjih' občanov, kmalu uslišana, za kar bomo našim občinskim možem od srca hvaležni. Spominjajte seCMD Nov fond Državne hipotekarne banke V »Uradnem listu« je izšla U- junija uredba, kako je upravljati fond za zdravstveno zaščito učencev in porabljati njegova sredstva. Ta uredba določa, da morajo učenci in učenke vseh šol, razen osnovnih, plačati ob vpisu v šolo v omenjeni fond Din 20, slušatelji univerz pa Din 30. Oproščeni te takse so samo oni učenci in slušatelji, ki so siromašnega stanu. Denar se mora pošiljati v drž. hipotekarno banko v Beogradu. Fond upravlja minister za narodno zdravje, ki mu je radi lepšega dodeljen posvetovalni odbor, kojega član stvo je častno. Čl. 11 uredbe navaja, da se morajo sredstva fonda za zdravstveno zaščito učencev uporabljati: »a) za zdravstveno poučevanje, b) za ustanavljanje šolskih poliklinik, c) za razširjanje treznosti na univerzah in šolah, č) za pospeševanje in podpiranje zdravega športa, d) za zdravljenje slušateljev in učencev, e) za ustanavljanje preventorijev, sanatorijev in okrevališč, f) za podpiranje počitniških kolonij, g) za vzdrževanje novoustanovljenih in že obstoječih naprav za zdavstveno zaščito učencev, h)" za izboljšanje higijenskili razmer v šolah — vse to v prid zdravstveni zaščiti slušateljev na univerzah in učencev srednjih ali njim podobnih šol.« čnem predpisu, nakar se jim je po ostalih ugotovitvah takoj izdalo potrdilo o siromaštvu, s katerim so bile oproščene takse za fond za zdravstveno zaščito učencev. . Sedaj je to nemogoče in prosilci lahko čakajo neuradno pot cele tedne. Toda temu bi se še dalo kako odpomoči, recimo s tem, da stranke pravočasno zaprosijo za taka potrdila. Tu pa pride zadnji odstavek okrožnice, ki pravi, da se mora upoštevati tudi službensld davek. Dosedanja praksa, ki jo točno fiksira taksni zakon, je bila ta, da je smatrati za siromašne osebe vse one, ki ne pla čujejo več nego 10 Din neposrednega davka letno, razen, če posedujejo kljub temu premoženje v hranilnicah itd. Služ-benski davek se ni nikdar smatral kot neposredni davek, ker bi postala sicer pravica, ki se jo daje revnim slo jem, iluzorna, kajti dandanes že vsaka služkinja plačuje najmanj 4 Din mesečnega službenskega davka, torej zdaleka več nego 10 Din letno. Tako postopanje pa ni v duhu taksne ga zakona, temmanj, ker se revnim učen cem, iz vrst katerih so vzrasli naši naj-večji možje, naravnost onemogoča šolanje. Tako tolmačenje, ki si ga je prilastila delegacija ministrstva financ v Ljubljani, pa je tudi protivno vidovdanski Mariborskim dnevni drobil Obljub cel koš torej. Ta uredba pa nam ustavi, ki v čl. 22 izrecno naglasa, da se je nesimpatična predvsem radi tega, ker f mora urediti stalno podpiranje šolanja odreja, da se ves denar steka v drž. hi potekamo banko v Beogradu. Skušnje nas uče, da postajamo oprezni. Tudi okrožni urad za zavarovanje delavcev že več let pobira gotove zneske za brezposelni fond, ki se istotako nahaja pri drž. hipotekarni banki in katerega v določeni namen nikakor ni mogoče uporabiti, kakor dokazujejo neprestani protesti strokovnih organizacij in Delavskih zbornic. Druga napaka je ta, da dejansko razpolaga s fondom ena sama oseba, pa če je to tudi sam minister za narodno zdrav je, kateremu je dano na prosto, da se ozira na mnenje članov posvetovalnega odbora, ali pa tudi ne. Uredba je torej taka, da daje upravičeno povod za nezaupanje. Naše šole oziroma naši učenci pač nimajo pričakovati ničesar od takega fonda in je le vprašanje, če bodo šole v ostalih krajih države v tem pogledu na boljšem. Ta dvom se je polastil marsikoga, čim je^uvodoma omenjena uredba zagledala luč sveta. Danes, ko so vpisi v šole večinoma že za nami, bi bilo zanimivo vedeti, kake denarne uspehe izkazuje fond za zdravstveno zaščito učencev. . Po najnovejši okrožnici, ki jo je izdala delegacija ministrstva financ v Ljubljani dne 22. septembra vsem davčnim uradom, bi človek sodil, da uspeh ni bil najsijajnejši. V tej okrožnici se dajejo navodila, kako je postopati pri izdaji potrdil o siromaštvu onim učencem, ki so Po členu 7 uredbe oproščeni fakse. V glavnem je v njej povedano, da davčni uradi ne smejo izdajati neposredno stran •kam kolka prosta potrdila o višini predpisanega davka radi izdaje potrdil o siromaštvu v gornji namen, ker so za izdajanje kompetentna izključno le županstva, ki morajo uradno ugotoviti vse predpogoje in zbrati vse podatke, ki so potrebni za podelitev oziroma odklonitev potrdila o siromaštvu. Zaključuje pa okrožnica sledeče: »Pri tej priliki se opozarja, da je pri izdaji potrdil o višini neposrednega davka upoštevati tudi davek na dohodek od nesamostalnega dela in poklica (službenski davek).« V tem grmu torej tiči zajec. Preveč potrdil o siromaštvu se je izdalo in denar, ki so ž njim že sigurno računali, je s tem splaval po vodi. V mestu Mariboru je bilo po naših informacijah izdanih preko 200 takih potrdil, mnogi zunanji pa so prinesli potrdila s seboj. Predvsem so se takih pravic posluževali delavci in uslužbenci vseh vrst od sodnika in profesorja do služitelja, kajti 20 ali 30 Din za osebo domeni dandanes težko obremenitev zlasti tam, kjer študira več družinskih članov obenem. Naravno, da so se taka potrdila izdajala pravočasno, sicer bi bila brezuspešna. To pa. je bilo mogoče le na ta način, da so prizadete sposobne siromašne dece. Neuspeh nabiralne akcije za novi fone državne hipotekarne banke-v Beogradu pač r,e upravičuje takega postopanja, temmanj pa ima povoda naša delegacija v Ljubljani, da navija davčni vijak pri naših revnih šolarjih, ko je vendar jasno ko beli dan, da tudi od novega fonda, kakor od vseh dosedanjih, ne bomo ime li Slovenci ničesar, dokler se ne bo uprav ljal avtonomno mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 15. okt. Zaprto. Torek, 17. okt ob 20. »Ognjenik«. Go stovanje v Celju. Sreda, 17. okt. ob 20. »Moj oče je imel prav«, ab. B. Kuponi. Četrtek, 18. okt. ob 20. uri »Moj oče je imel prav«, ab. C-, Kuponi. Celjska gledališka sezona se otvori : dvema gostovanjima mariborske dra me: v torek 16. oktobra z moderno komedijo Ludviga Fulde »Ognjenik«, na-daljni teden pa z Zolajevo dramo »Tereza Raquin«. Koncertni biro Glasbene Matice oblastno priznan. V svrho smotrenega razvoja našega koncertnega življenja je Glasbena Matica pred časom zaprosila za koncesijoni-ranje svojega Koncertnega biroja. Na podlagi zadevnega dvornega dekreta je veliki župan te dni izdal Gl. Matici koncesijsko listino. S tem aktom je dobil Koncertni biro izključno pravo prirejanja koncertov. Vodstvo biroja ostane tudi še v bodoče v rokah g. Vaclava Kunsta. Letošnja sezona se bo otvorila prihodnji teden z monstrekoncertom največjega sodobnega mojstra-čelista Španca Gas-parja Cassadč, učenca slavnega Casal-se. To bo največ ji koncert, kar jih je Maribor sploh slišal. Češki klub v Mariboru poziva svoje rojake iz mariborske oblasti, ki nameravajo prositi za državljanstvo kraljevine SHS, da' se takoj javijo imenovanemu klubu v svrho tozadevnih nasvetov. I< proslavi 10-letiiice Češkoslovaške, ki se bo vršila v soboto, dne 27. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani »Narodnega doma«, prispe kot, zastopnik ČSR tudi gospod dr. B. Hub, sekretar češkoslovaškega poslaništva iz Beograda, ki bo ob tej priliki- tudi spregovoril o vezeh med Jugoslavijo in Češkoslovaško. S tem dobi mariborska proslava še posebno oficijelen in svečan značaj, ker bo imela mariborska javnost prvič v svo ji sredini oficijelnega Razdelitev diplom razstavljalcem na vajeniški razstavi. Agilno Slovensko obrtno društvo v Mariboru, ki pa stalno prireja vajeniške in pomočniške razstave, je včeraj dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma razdelilo nagrajenim razstavljalcem na letošnji zelo uspeli razstavi diplome. Gojenci in gojenke obrtno-nadaljevalne šole so pri tej priliki pod vodstvom svojih učiteljev napolnili dvorano Narodnega doma. Predsednik Slov. obrtnega dru štva, g. Mijo Vah tar je najprej pozdravil navzoče zastopnike šolstva in mojstre, nato pa z zadovoljstvom ugotovil, da je pokazala letošnja vajeniška razstava zeio znaten napredek naprain lanski. Rezultat ocenjevalnih komisij posameznih zadrug je bil nad vse razveseljiv in je bilo priznanih izredno veliko število prvih nagrad, kar naj bo gojencem in gojenkam le še v nadaljno spodbudo. Nadzornik prof. Fink je v daljšem govoru pojasnil pomen obrtno-na-daljevalnega šolstva in njegovega razmerja do delavnic ter dal navzočim najpotrebnejši vzgojni pouk. Načelnik Zveze obrtnih zadrug, g. Franjo B u r e š, je navajal v svojem nagovoru številne težkoče, s katerimi se mora boriti obrtništvo v boju za svoj obstoj; Zlasti industrija grozi, da obrtnike popolnoma ubije. Obrtniški naraščaj mora zato gledati, da se čim bolj izpopolni in pri tem strem ljenju ima najboljšo oporo ravno v obrt-no-nadaljevalnem šolstvu. Lep napredek naraščaja ni smo v čast in korist naraščaju samemu, temveč je tudi v ponos mojstrom. ČesiifhT je letošnjim razstavljalcem k velikemu Uspehu in jih bodril k še večji vztrajnosti. Naraščajska mladina je živahno ploskala vsem govornikom. Po skupnem fotografiranju so bi-e nato nagrajenim razstavljalcem razdeljene lične priznalne diplome. Muzejsko društvo v Mariboru. je imelo včeraj dopoldne‘v kazinski dvorani svoj izredni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Vodil ga je podpredsednik g. prof. Vales. Po poročilih odbornikov so bili soglasno sprejeti za častne člane ^društva gg.; prof. prelat dr. Fran Kovačič, predsednik Zgodovinskega in muzejskega društva v Mariboru, konservator Skrabar iz Ptuja in ravnatelj splitskega muzeja dr. Abramie. Vsi trije so vneti, požrtvovalni in uspešni delavci na polju domače zgodovine ter imajo velike zasluge za mariborski in ptujski muzej. Ob priliki obiskanja grobbv na obeh pokopališčih na dan Vseh svetnikov dne 1. novembra se iz prometnih ozirov brezpogojno prepoveduje od 12. do 19. ure vožnja za vse vrste vozil po Pobrežki cesti od državnega mostu na Kralja Petra trgu do pokopališč na Pobrežju. Vozila, namenjena na omenjeni pokopališči, naj vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici doPobrežke ceste, kjer se ustavijo. Trgovcem na znanje. 1 rgovski gremij je založil za mariborske trgovce tablice z napisom, kedaj sc odpirajo in zapirajo trgovine, katere je obesiti na vrata ali izložbo. Dobe se orezplačno v gremijalni pisarni in se trgovci vseh strok pozivajo, naj pošljejo po nje. Delo dobe: Tovarna za izdelovanje kravat v Beogradu išče krojačico za krojenje svile, 3 krojačice za izdelovanje samoveznic in kravat ter eno krojačico poslovodki-njo. Interesenti naj se zglase takoj pri 3orzi dela v Mariboru. Ceneno meso. V torek, 16. tm. od 8. dop. naprej se » na prosti stojnici v uti pri mestni davnici prodalo približno 150 kg svežega svinjskega mesa po Din 10 za kilogram. Prodaja samo na konzumen*e po 1 kg. Nedeljski pretepi, posledica čezmernega uživanja »Šturma« (mešanica vinskega mošta in starega vina) so zopet prišli v nedeljski program. Odlikovala se je predvsem okolica, pa tudi mesto ni zaostalo. Razen par slučajev v Pekrah, Pesnici. Lajteršpergu in drugod, so bili k sreči samo lažji slučaji pretepa brez večjih Posledic. Ponesrečen kolesar. V soboto, ko so delavci električnega podjetja v Cvetlični ulici montirali električno napeljavo, sc je privozil mi mo na kolesu meščansko-šolski učenec Ivan Hočevar. Kolo se mu je zapletlo med žice ter prevrglo. Mladi kolesar se je pri padcu ranil na nogi in tudi možgane si je pretresel. Bil je v nezavesti, ko je prišel rešilni oddelek ter ga odpeljal v bolnišnico. Dolži se delavca, da je naglo spuščal žice na tla, delavec pa pravi, da je deček prehitro in neprevidno vozil. — Še psi niso varni pred tatovi. Neka gospodinja iz Krčevine je prijavila na policiji, da ji je izginil mlad bernhardinec, vreden 500 Din. Tatvine je osumila nekega Mu-sterja, ki je bi! policiji takoj pri roki, ker je bil ravno tedaj gost njenega hotela »Pri Grafu«. Fant je priznal, da je psa odvedel ter prodal za 2 »kovača«. — Za vedno je izgnana iz mesta neka Marija M., ki prekaša v potepuštvu in raznih izgredih več moških klatežev. Zaprta je bila tudi že večkrat radi tajne prostitucije. Kadar jo sredi noči kje primejo, postane divja. Meče in valja se po tleh, ter vpije na vse pretege. To je star trik takih ptic. S svojim vpitjem bi se rade napravile za preganjane žrtve. Zadnjo noč so jo zopet ustavili, ko je pridrla iz neke gostilne. Obnašala se je zopet po stan navadi. Stražnika je psovala in tudi obleko mu je poškodovala. S težavo so jo odpravili v zapor. Ko bo prestala svojo kazen za ta izgred, bo nastopila odgonsko pot. — Požar v Apačah pri Gornji RadgonV. Včeraj popoldne je nastal v odsotnosti gospodarja g dr. Leopolda Potzingerja, župnika v Apačah — v njegovem gospodarskem poslopju požar, ki je uničil škedenj. dočim se je gasilcem (posrečilo, rešiti hleve na desni in levi strani uničenega objekta. Na kraj nesreče so prihiteli poleg domačih gasilcev še gasilci iz gornjeradgonske okolice. Prebivalstvo je simpatično pozdravilo prihod avstrijskih gasilcev iz Radgone, ki so mnogo pripomogli k preprečenju katastrofalnega požara. okoda je krita z zavarovalnino. Na kolesarski dirki, ki se je vršila včeraj, se je ponesrečil član »Peruna« Božidar Vencel. Kakih 200 metrov pred ciljem je padel v najhujšem zaletu ter se pri tem občutno ranil na glavi. Z občudovano srčnostjo se je ves krvav pobral in spustil prott cilju. Spotoma mu je neka dama ponudila svoje kolo, katerega se je urno po-služil ter dospel na cilj. Jadranki! Jutri, ^v torek, pevska vaja. Ro vaji zelo vazni sklepi glede nadaljnega delovanja. Naj nikdo ne manjka. 1973 Večerni komercijalnl tečaj v Mariboru. Društvo zasebnih trgovskih nastav-jencev v Mariboru otvori s 5. novembrom večerni komercijalni tečaj, ki je namenjen predvsem osebam, ki se pripravljajo za vstop v privatne službe, ali pa so že v službah, a si želijo kot obis-kovalci(ke) večernih komercijalnih tečajev razširiti in poglobiti svoje trgovsko znanje. Predavanja se bodo vršila ob ve černih, pri zadostni udeležbi tudi ob popoldanskih urah. Poučevalo se bo: enostavno, dvostavno in amerikansko* knjigovodstvo, trgovsko računstvo, nauk o menicah in trgovini, slovenska in nemška korespondenca, slovenska in nemška stenografija ter strojepisje. Otvorili se bodo tudi še špecijalni tečaji za hrva-ščino, slovenščino, nemščino ter esperanto. Tečaj bo trajal 6 mesecev, vsak Sfe ni 8 Ure da!je- VPisfli«a znaša Din 20, šolnina pa za vse predmete Din 300 mesečno. Priglašene! obis- nhr,Udl Posamezne predmete, za kar znaša honorar mesečno Din 60. Iakse za končni izpit ni. Po zaključnem izpitu d(>bijo obiskovalci izpričevala. Dru stvo bo brezplačno posredovalo obiskovalcem za nastavitev. Prijave za tečaj prejema dnevno od 8.-12. ure g. Pelikan, Ljudska tiskarna v Mariboru, Sod-ua ulica 20. 1074 Gostovanje kulture CESAR JOŽEF V AZIJI. — STARA AZIJA V EVROPI. Vsak večji narod, ki živi samostojno svoje življenje, ima svojega razuzdanega trinoga Kaligulo, svojega domišljive-vega despota Viljema II., svojega zmagovalca Napoleona — ali vsaj nekaj podobnega v svoji domišljiji —in tako mora imeti tudi svojega cesarja Jožefa. Cesar Jožef, ki je odpravil tlako, je postal simbol energičnega prehoda iz starega v novo. On je potni maršal večnih prehodov od včeraj na danes. Azija ima svojega cesarja Jožefa v osebi afganskega vladarja Aman-Ulaha: Odkar je ta vladar potoval po Evropi, se izvajajo reforme v njegovi deželi z rekordno naglico in energijo. To je že precej nad Kemalovo Turčijo, četudi je af-ganski teren za kulturno preureditev desetkrat težavnejši od turškega- In še nekaj! Kemal paša je imel veliko število visokih kulturnih in sposobnih pomočnikov, Aman-UIah je pa pravzaprav sam s svojo soprogo začel uvajati novo dobo in kulturo v svoji deželi. Z orijentalsko vljudnostjo in pestrimi prispodobami poziva Aman-Ulahova soproga afgansko ženstvo k preporodu. Zakon enega moža in ene žene je ženski ideal, — pravi kraljica, — harem, pa ječa brezkončnih verig, ponižanja, vzdihov in tožb. Ječa se mora podreti, verige morajo pasti. Moderniziranje obleke je vidni izraz novega življenja, ženske svobode. Brez starih pajčolanov in turbanov rastejo bohotno nove misli za svo bodnim čelom. Kraljica govori kakor El-len I