PLAČANA PRI PCmifi| cm 41. OD STANTA DO ŠTANTA V LUČAH (stran 17) (mš) Debeli nogometaši premagali suhe S pomočjo sokrajanov nad posledice uničujočega požara STRAN 22 STRAN 20 IF ^ j|' ^000032__ 1 osrednja knjižnica büe , Q I Muzejski trg l a š\ J I3OOO Celje /WB?' . ŽIVILSKE TRGOVINE Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, SP Ljubno, Plac, Plac 14, Ljubno SP Luče, Luče 105, Luče, SP Solčava, Solčava 17, Solčava 584-51-32 584-50-05 839-43-20 584-75-09 838-80-84 838- 80-42 584-10-35 584-11-74 839- 43-10 839-43-30 PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje, 837-07-80 837-07-81 837- 07-82 839-44-20 584-12-41 584-40-24 838- 80-43 584-10-20 584-30-36 Zadruga mozirje Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, Železnina Luče, Luče 34, Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. a www.zkz-mozirje.com V vseh neživilskih poslovalnicah: UGODNO! Krmni dosevki - Inkarnatka - Ogrščica - Fa ćelija - Bela gorjušica Voda Za Harmony, 1,5 I 0,59 EUR \ Alpsko mleko 3,5%, 11 Riž Zlato polje Sant Andreja, 1 kg Olje Zvezda sončnično, 1 I, PET GEA Det. ARIEL, 6 kg 14,39 EUR Pralni stroj Körting WA 50120 Zamrzovalna skrinja Whirlpool AFG 070 Hotel Plesnik Vabimo vas v našo papirnico, kjer smo pripravili zelo veliko izbiro šolskih potrebščin po ugodnih cenah. ^ Zvezek 10/1 fBSMM 3,50 € Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni io,oo EUR. Otroci do io. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tel.: 03-839 2300 Zvezek črtasti, 80 g 0,40 € Jolly barvice Kinderfest AKCIJA 6,99 € za osebna in lažja tovorna vozila traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle Velika izbira nahrbtnikov Schneider, Hike, Target... Vsi nahrbtniki iz preteklih sezon so od 25% do 50% znižani! KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in motaža MARIM s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03 Trgovina in papirnica Boiiač Prcomna Bonač d.<>.<>.. Šmiiii i ska c. 2. Mo/.iiu Obiščete nets lahko od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, v avgustu od 8. do 19. ure, in v soboto od 8. do 12. ure. OSREDNJA KNJIŽNICA —est*!— Tretja stran Rdeli križ danes še, kaj pa jutri? Rdeči križje mednarodna organizacija kije bila ustanovljena pred 147 leti všvici. Zaživela je leto kasneje, njen poglavitni prvotni cilj pa je bil nevtralna pomoč vsem udeležencem vojn. Simbol organizacijeje postal rdeči križ na belem ozadju, kasneje pa tudi rdeči polmesec in rdeči kristal. V Sloveniji je bil Rdeči križ ustanovljen leta 1944, od leta 1993 pa je enakopraven član Mednarodnega odbora Rdečega križa in deluje kot neodvisna, humanitarna organizacija nacionalnega pomena. Rdeči križ Slovenije je organiziran kot enotno društvo, ki deluje v 12 regijah, 56 območnih združenjih in 916 krajevnih organizacijah. Rdeči križ pridobiva sredstva za financiranje svoje dejavnosti in uresničevanje programov na podlagi članarine, dohodkov Loterije Slovenije, ki so namenjeni humanitarni dejavnosti, dohodkov od pridobitne dejavnosti, ki jo izvaja v skladu s statutom, javnih sredstev Republike Slovenije in občin, donacij, dohodkov, zbranih v tednu Rdečega križa, tednu solidarnosti terdrugih stalnih in občasnih akcijah, prostovoljnih prispevkov in drugih virov. Čepravje nabor virov za financiranje te humanitarne dejavnosti kar zajeten, se v Mozirju, kjerje sedež območnega združenja RK za Zgornjo Sav- injsko dolino, spopadajo z resnimi finančnimi težavami, ki bi lahko v primeru neugodnega razpleta okoliščin povzročile, da bi morala pisarna zapreti svoja vrata. Župani so po seznanitvi z omenjeno problematiko sicer enotno ugotovili, daje Rdeči križ v Mozirju potreben, toda v tem trenutku vprašanje obstoja še ni v celoti rešeno. Ker bo pred oktobrskimi lokalnimi volitvami (vsaj) še ena seja županskega kolegija, bo odločitev o modelu (sofinanciranja sprejeta morda takrat. V obdobju zaostrenih razmer na trgu dela, kakršno je sedaj in bo še nekaj časa, je pritisk na humanitarne organizacije še posebej izrazit. Žal nekateri občani zmotno mislijo, da so drugi dolžni poskrbeti zanje injim zagotoviti primeren življenjski standard, marsikdo izmed tistih, ki so pomoči zares potrebni, ker nimajo možnosti, da bi sami ustvarjali zadosten obseg prihodkov, pa iz sramu ne potrka na vrata Rdečega križa ali kakšne druge socialne ustanove. Morda bi morale v prihodnje tudi humanitarne organizacije več pozornosti nameniti učenju »kako uloviti ribo« kot pa samo »deliti ribe«. IZ VSEBINE: Tema tedna: Ali bo Rdeči križ v Mozirju zaprl vrata?.4 Luče: Namenu predali tri pomembne pridobitve......................6 Poletna šola slovenskega jezika na Ljubnem: 14 dni je minilo kot en sam lep trenutek 8 4. festival narodnozabavne glasbe v Lučah: Komisija izbrala Vikend, občinstvo Golte ... 10 Občina Luče: Sklenjen obsežen cikel investicij v infrastrukturo......11 VUersko tekmovanje: Utrjevanje znanja za varnejše delo v gozdovih.........12 32 41. Lučki dan: Etnografsko popotovanje od štanta do štanta.....................17 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 31,13. avgust 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Grocer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključna pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA V RDEČIH ŠTEVILKAH Ali bo moral Rdeči križ v Mozirju zapreti vrata? Finančno poročilo Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline (OZ RK ZSD) za leto 2009 izkazuje izgubo ali točneje: presežek odhodkov nad prihodki znaša 899,79 evra. Kljub izredno racionalnemu obnašanju v poslovanju s sedanjimi prihodki ni mogoče kriti stalno naraščajočih stroškov. Sredstva, ki se zbirajo v humanitarne namene, niso namenjena za osnovno delovanje. Rdeči križ Slovenije ne financira združenja, pač pa le posamezne programe. Kje torej dobiti denarza delovanje? BO ZDRUŽENJE MORALO PRENEHATI? Potrebe po programih in dejavnostih RK iz leta v leto naraščajo. Sekretarka, ki je bila pred časom zaposlena za štiri ure, dela vtem omejenem času ni več zmogla. Kljub pomoči prostovoljcev je celotna organizacija in logistika na njenih ramenih. Tako seje zaposlila za poln delovni čas, kar je stroške poslovanja seveda precej zvišalo. K temu je treba prišteti še stroške pisarniškega in drugega materiala, najemnine, energije, poštnih, bančnih ter drugih storitev, ki iz leta v leto naraščajo. Združenje kot humanitarna organizacija ne sme imeti dobička, vendar tudi izgube ne, saj je nima od kod pokrivati. Če bi bilo treba z delovanjem v Mozirju prenehati, katero združenje bi potem pokrivalo področje sociale v naši dolini? Žalec, Celje, Velenje? Vsaka od teh organizacij je še bolj oddaljena, kar bi stroške delovanja le še povečalo. Vprašljiva je tudi logistika razdeljevanja pomoči in komuniciranje s prostovoljkami v krajevnih odborih. ZAPRTJE NE BI BILA USTREZNA REŠITEV Predsednica OZ RK ZSD Ana Kladnik in sekretarka lika Kramer Marolt sta se z opisano problematiko obrnili na zgornjesavinjske župane. Pripravili sta podrobno analizo, podprto s številkami, za posamezne občine. Pokazalo seje, da preko različnih programov, kot so razdeljevanje hrane, letovanje otrok in pomoč pri nabavi šolskih potrebščin za socialno šibke, v posamezno občino priteče veliko več sredstev, kot jih slednje prispevajo za delovanje območnega združenja. Omenjeno tematiko so župani obravnavali na zadnjem kolegiju. Strinjali so se, da Zgornja Savinjska dolina Rdeči križ potrebuje in da le-ta mora ostati. Konkretno odločanje o tem, koliko sredstev so v ta namen pripravljeni nameniti, so prestavili na jesensko sejo kolegija. PRECEJ PRIHODKOV IZ USTNE DEJAVNOSTI Medtem ko je združenje od občin v lanskem letu prejelo nekaj več kot 12.000 evrov, so z lastno dejavnostjo, to so prihodki od tečajev prve pomoči in krvodajalskih akcij, kijih organizirajo, po odbitku stroškov dobili okoli 10.000 evrov. Pri- (foto: Marija Lebar) hodki za delovanje od iger na srečo, ki jih je bilo lani 6.300 evrov, so delno namenjeni za izvajanje dejavnosti, delno pa za konkretne humanitarne namene. Iz akcije Teden RK so lani dobili nekaj čez 1.000 evrov, donacije pa so prinesle 1.637 evrov. OBČINE VSAKA PO SVOJE Proti koncu preteklega leta sta predsednica in sekretarka obiskali vse zgornjesavinjske župane in poleg izčrpnih poročil predstavili plan za letošnje leto s predlogom, da bi občine svoje dotacije oblikovale tako, da bi na vsakega občana nakazale nekaj več kot 1 evro sredstev za RK. Dogovor ni povsem uspel, saj štiri občine take višine sredstev niso potrdile. Nekatere med njimi niso letos nakazale še nič, nekatere nakazujejo mesečne obroke, druge le poravnavajo mesečne zahtevke, kijih pošlje OZ RK. PROBLEMI NE VPLIVAJO NA HUMANITARNO DEJAVNOST Kljub nenehni skrbi, kako zakrpati finančno luknjo za delovanje, osnovo poslanstvo ne trpi. Število prošenj za pomoč v različnih oblikah se iz leta v leto veča. Še posebej veliko število jih pričakujejo vjesenskem času, ko je treba nakupiti šolske potrebščine, kurjavo, ozimnico. »Škoda bi bila, če bi se pisarna Rdečega križa v Mozirju zaprla, ker je potem vprašanje, če se bo kdaj v takšni obliki še aktivirala. Če v enem letu poleg vseh ostalih dejavnosti, ki jih izvedemo, pomagamo ljudem za več kot 60.000 evrov, to le ni tako malo,« je povedala lika Kramer Marolt in dodala, da so samo letos s hrano pomagali že skoraj 700 prejemnikom. Marija Lebar Predsednica OZ RK ZSD Ana Kladnik: »Naše delovanje je racionalno in skromno. Zares pazimo na vsak evro. Večino dela opravimo prostovoljno. Za vse programe imamo tudi točne sezname prejemnikov, kar pregleda nadzorni odbor, občasno pa tudi nadzorni odbor RK Slovenije. Naj omenim še, da se v zadnjem času pri razdeljevanju pomoči dogovarjamo tudi s Karitas in Centrom za socialno delo, da se seznami ne bi podvajali. Velikokrat pa je tako, da moramo pomoči potrebne poiskati sami, saj ti le težko prosijo za pomoč, čeprav so v stiski. Prostovoljci dobijo le delno povrnjene potne stroške, vse ostalo delo in čas, ko se trudijo za dobro občanov, je zastonj. Žal nekatere občine ne kažejo dovolj razumevanja in posluha za naše potrebe. Včasih se počutimo, kot bi prosili denar za sebe. Naše delo ni namenjeno nam samim, pač pa tistim najranljivejšim v naši družbi, med katerimi pa se kaj hitro lahko znajde marsikdo izmed nas.« Sekretarka območnega združenja lika Kramer Marolt v skladišču oblačil (foto: Marija Lebar) LJUBNO OB SAVINJI Planinko čakajo lepši časi Propadanja Planinke je konec, novi lastniki bodo v njej uredili restavracijo, turistično agencijo ter sobe in apartmaje (foto: Štefka Sem) Planinka je bila nekdaj ponos Ljubnega ob Savinji. S svojo lego, dobro gostinsko ponudbo in teraso, kjer so se radi zadrževali tako domačini kot turisti, je bila priljubljeno zbirališče. Sedaj je že leta zaprta in počasi a neustavljivo propada. Pred dokončnim propadom bo Planinko rešilo podjetje Rihter z Ljubnega, kije pred časom objekt kupilo. Po preureditvi bo njen lastnik in upravljavec postalo družinsko podjetje iz Kamnika. Podjetje Rihter trenutno pridobiva še zadnja dovoljenja za projekt. Po načrtih bodo porušili prvo in drugo nadstropje objekta, ki pa se po ponovni izgradnji ne bo veliko razlikovalo od sedanjega, z izjemo nekaj sprememb na zahtevo zavoda za spomeniško varstvo. Zunanja podoba bo prilagojena trškemu jedru. Za prvo fazo del ima kupec sredstva že zagotovljena, za drugo fazo se bodo prijavili tudi na razpise za evropska sredstva. Po predvidevanjih investitorja naj bi bil prvi del obnove, to je ureditev restavracije in turistične agencije, kateri naj bi se po dogovorih z občino pridružil tudi sedanji TiC, zaključen do sredine prihodnjega leta, ko naj bi omenjeni dejavnosti tudi zaživeli. Zgornji nadstropji s sobami in apartmaji bosta dokončani nekoliko kasneje. Želja podjetja Rihterje, da objekt zaživi v stari slavi, predvsem pa so veseli, da seje vprašanje propadajoče Planinke z nakupom rešilo, saj bo ureditev objekta polepšala središče kraja. Dejavnosti v objektu bodo pozitivno vplivale na razvoj turizma, poleg tega pa bo v Planinki našlo zaposlitev nekaj ljudi. Štefka Sem DAVEK NA NEPREMIČNINE Številke še zdaleč niso dokončne Ministrstvo za finance (MF) je občinam na podlagi njihovih podatkov o odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) in davka na premoženje pripravilo izračune efektivnih davčnih stopenj in oceno finančnih učinkov ob njihovi uporabi. Davčne stopnje za leto 2011 so pripravljene na podlagi simulacij, s katerimi se ugotavljajo danes veljavne efektivne stopnje iz razmerja med odmerjenim nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč in 80 odstotkov neuradno ocenjene posplošene tržne vrednosti nepremičnin po podatkih iz Registra evidentiranja nepremičnin (REN) glede na stanje konec januarja 2010. Ocena prihodkov z upoštevanjem predlaganih davčnih stopenj je po posameznih občinah zelo različna. MF opozarja, da ocene prihodkov iz naslova novega davka na nepremičnine, kottudi davčne stopnje, še zdaleč niso dokončne, česar se zavedajo tudi v občinskih upravah. Na Občini Gornji Grad ob tem opozarjajo, da za izračun davčne obremenitve ni pomembna samo davčna stopnja ampak tudi vrednost nepremičnin, ki pa se od občine do občine precej razlikuje. Simulacija MF za gornjegrajsko občino kaže, da je potrebno za 30 let staro stanovanje z uporabno površino 50,5 kvadratnih metrov plačati 20,14 EUR NUSZ, nepremičninski davek pa bo znašal 20,74 EUR, torej slabe tri odstotke več. Za 149,1 kvadratnega metra veliko stanovanje enake starosti je treba plačati 57,96 EUR NUSZ, davek pa naj bi znašal 63,08 EUR oziroma slabih devet odstotkov več. Višina NUSZ seje doslej povečevala približno za višino letne inflacije. Franci Kotnik PROJEKT TRADICIONALNO, NARAVNO, USTVARJALNO Kulinarika, solčavska ovca in sodelovanje Projekt, katerega nosilec je Zadruga Solčava s partnerji, sofinanciran pa je iz 4. osi evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, je razdeljen v tri sklope. Drugi sklop, ustvarjalne enodnevne delavnice za otroke, so bile v zadnjem mesecu izvedene na petih lokacijah: v Logarski dolini, Solčavi, na Ljubnem, v Gornjem Gradu in Nazarjah. Namen delavnic je spodbujati ustvarjalnost otrok in jih seznaniti z naravnimi materiali ter njihovo uporabo. Največji poudarekje bil na volni in kamnu, delavnice pa so praviloma potekale na prostem, kjer so se otroci istočasno spoznavali z okoljem, naravo in slišali kakšno pripovedko. Prvi, že zaključen sklop projekta je bil kulinarični, in sicer preveritev kakovosti lokalnega kulinaričnega produkta - solčavskega sirneka in priporočila za izboljšanje kvalitete. V tem sklopu so izvedli vzorčenja izdelkov, opravili anketo o postopku izdelave za vsako kmetijo, ki je sodelovala, predstavili so vmesne analize stanja in izdelali končno analitično oceno izdelkov. Sirnek je tradicionalna solčavska jed, ki jo domačini izdelujejo izključno za lastne potrebe na območju Solčavskega. Kemična analiza za sirnek še ni bila opravljena. Cilj projekta je bil vzpodbuditi predelovalce mleka za vključitev v projekt in doseganje boljše kvalitete sirneka ter ugotoviti prehransko in biološko vrednost tega živila. Tretji sklop projekta je namenjen avtohtoni solčavsko-jezerski ovci. Jeseni bodo v tem sklopu izvedli študijsko pot na Finsko. Z ogledom dobre prakse na Finskem in izidom knjige želijo omogočiti, da bodo ohranjene in nakazane možnosti predelave volne. Dolgoročni cilj projekta je poudarjati ekološko pridelavo hrane, popularizirati uporabo domače volne, spodbuditi spoštovanje do doma pridelanih produktov, pri sirneku standardizirati kvaliteto, razvijati ustvarjalnost mladih in jih odvračati od negativnih vplivov okolja ter krepiti medgeneracijsko sodelovanje. Štefka Sem V Ne prepirajte se z bedaki. Opazovalci ne bodo videli razlike. J LUČE Namenu predali tri pomembne pridobitve Otvoritveni trak sta prerezala lučki župan Ciril Rose in direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Ida Kramer Pustoslemšek (foto: Marija Lebar) V Lučah je v četrtek, 5. avgusta, v okviru 41. Lučkega dne in občinskega praznika potekala otvoritev pokritega parkirišča in nove ureditve trga pred občino ter prenovljenih prostorov zdravstvene postaje. Trak sta slovesno prerezala župan Ciril Rose in direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Ida Kramer Pustoslemšek. Direktorica zdravstvenega doma je ob tej priložnosti dejala, da imajo prebivalci Luč in okolice pravzaprav srečo, da imajo svojega zdravnika, saj ga mnogi manjši kraji v Sloveniji nimajo. Zahvalila se je vsem, ki so pripomogli, da bodo sodelavci, ki so zaposleni v Lučah, poslej lažje delali, saj so prostori adaptirani in opremljeni z najsodobnejšo opremo. Dolga desetletja je zdravstveni dom v Lučah vodil Tonč Žunter, zasebni zdravniks koncesijsko pogodbo. Žunter je oktobra lani odšel v pokoj, zdravstvena postaja pa je prešla pod okrilje Zgornjesavinjske- ga zdravstvenega doma. Tam je zaposlena zdravnica, ki bo odslej skupaj z osebjem delala v prenovljenih prostorih. Kotje povedal župan Ciril Rose, je bila prenova načrtovana že nekaj časa, letos pa končno realizirana. Občina je v ta namen uspela zagotoviti okoli 100 tisoč evrov proračunskih sredstev. »Z novim pokritim parkiriščem bo kronično pomanjkanje mest za mirujoči promet precej manjše. Novih 42 parkirnih mest bo skupaj z obstoječimi in tistimi, kijih bomo v kratkem še zgradili, zadostovalo za normalne potrebe v kraju. Ureditev trga pred občinsko stavbo vključno s prestavitvijo spomenika NOB pa daje občinskemu središču nov, svež izgled,« je še dejal Rose in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspešno izpeljani investiciji. Zahvalil se je tudi bližnjim stanovalcem za potrpežljivost v času gradbenih del, ki so nekoliko motila vsakdanji utrip tega dela Luč. Marija Lebar TRADICIONALNA POLETNA RAZSTAVA V MOZIRSKEM GAJU Tropski svet rastlin in razstava plazilcev Člani Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj so tudi letos pripravili tradicionalno poletno razstavo cvetja, ki bo potekala od 14. do 22. avgusta. Osrednja nit letošnje razstave bo tropsko cvetje, za "posladek" pa dvodnevna razstava pitonov in strupenjač. Sprehod med skrbno urejenimi nasadi rastlin bo dosegel svoj vrhunec povsem na koncu parka. Vstop v tropski svet bo tokrat nekoliko drugačen, saj bo pridih divje nerazporejenosti rastlin tokrat zamenjal urejen slog postavitve posameznih rastlinskih vrst. Ob nabrežju Savinje se bodo v tropski megli v posebej pripravljenem okolju dopolnjevale rastline iz družin bromelijevk, flamingovcev, različne mesojedke in orhideje. Da bo prostor še pestrejši, bodo v velikih okrasnih posodah predstavljene visoke rastline iz družine zmajevk, fikusov in palm. Počitka željni bodo lahko posedeli ob fontani, z informacijami o rastlinskih vrstah, predstavljenih na tropskem razstavišču, pa se bo lahko vsakdo oskrbel na info točki. Namen tokratne razstave je namreč poleg uživanja ob cvetju tudi izobraževanje. Zelo pomembno je vedeti čim več o posameznih cvetlicah, o njihovih karakteristikah, obnašanju v okolju in pomenu iskanja pravega mesta za vsako izmed njih. Obiskovalce bodo v parku čakale še druge vsebine. Ena izmed njih bo poročna dekoracija v cerkvici sv. Valentina. Tisoče vrtnic bo pove- Vikend, kije pred nami, bo v Šmihelu nad Mozirjem v znamenju 34. Ovčarskega praznika. Člani šmihel-skega društva podeželske mladine pod vodstvom Boštjana Goličnika bodo tudi letos poskrbeli za pristno domače vzdušje, prikaz starih opravil in obilno mero razvedrila. Prvi dan prireditve bodo prikazali življenje kmečkih ljudi pod Mozirsko planino. Na prireditvenem prostoru bodo postavili turški plot, skorjevko, osek, pripeljali bodo ovce. Na šaljiv način bodo predstavljena kmečka opravila, od pranja in striženja ovac, predelave volne, priprave skodel in zanih v zanimivo cvetličarsko zgodbo, poleg tega pa bo postavljen zen vrt. Največja atrakcija tokratne razstave bo dvodnevna razstava pitonov in najbolj strupenih kač našega planeta. Atraktivni plazilci bodo na ogled samo v soboto in nedeljo, 14. in 15. avgusta. Benjamin Kanjir stelje do postavitve turškega piota. V stari pastirski skorjevki bo pastirica kuhala pastirske dobrote. Oba dneva prireditve, 14. in 15. avgusta, bo potekal sejem domače obrti. V večnamenskem prostoru podružnične osnovne šole bo na ogled razstava šiviljskih izdelkov ročn-odelskega krožka Vrtnice iz Mozirja. Nedelja bo namenjena vaškim igram. Organizatorji obljubljajo obilo smeha in zabave, za kar bodo v soboto zvečer poskrbeli člani ansambla Modrijani, v nedeljo popoldan pa skupini Happy band in Golte. Benjamin Kanjir CITYCENTER CELJE »V šoli mi nič ne manjka!« Cilycenter Celje skupaj z območnim združenjem Rdečega križa Celje pričenja akcijo zbiranja šolskih potrebščin za socialno ogrožene družine na Celjskem. Gre za šolske potrebščine, ki so potrebne pri pouku v nižjih razredih osnovne šole, kot so zvezki, barvice, flomastri, ravnila, voščenke, peresnice, šolske torbe... Starši lahko primerno ohranjene potrebščine, ki so še uporabne, pa jih njihovi šolarji ne uporabljajo več, prinesejo k informacijski pisarni v Citycentru do vključno 25. avgusta. NH ŠMIHEL NAD MOZIRJEM 34. Ovčarski praznik pred vrati LUČKE VISTORIJE w Šaljiv skok v preteklost brez televizije V lučkem gasilskem domu se je prvo soboto v avgustu zbralo »štk ljudi, da jih še preštjet nis mugli«. Slišali so namreč, da sta se »preš-njl kedn Polona in Cilka zgvarjale, da maju ne Bile - bale večir Lučkih ustorij. Takih k sta si jih tudi uni dve časih prajle, k sta ble še bij mladi. Kak je blo čidno...« Lučani so se nekoč ob večerih zbrali ob peči in si »usturije prajli«, zraven pa so luščili koruzo ali fižol ter pri tem tudi kakšno zapeli. »To so bili »čist drgačni cajti«, nobene televizije in radia, zato so si z različnimi zgodbami krajšali čas. Največ zgodb so vedeli popotni čevljarji in berači. Tokratni večer v Lučah je v eni od družin sooblikoval prav »berač«, ki je visforije stresal kar »iz rokava«. Tako so gledalci zvedeli veliko zgodb o Žalik ženah, coprnicah, hudiču, »butasti babi«, pretkanem pastirju... Mladi lučki glumači so popeljali obiskovalce “u čist drugačne cajte” (foto: Marija Sukalo) Dotaknili so se tudi dogodkov v Solčavi, kjer naj bi bilo vse po starem, le da Solčavani še vedno govorijo o črnem biku, ki so ga pripeljali v vas. Misleč, daje umazan, so ga vaške gospodinje postavile sredi Savinje in ga z milnico oprale. »Drek so sprali, črne barve pa ne.« Ob tem je nastala tudi zanimiva pesmica: »Je žajfnca tekla od usranega bika, v Luče pritekla kar mimu korita, k s Lučani vidli belo reko, so rekli, daje v Solčavi skipelo mleko, po vrhu je splavala smetana bela, živela od nje bo zdej lučka vis cela, s p piskre leteli, pa pene posneli, vešani Lučani so se zredili, k s od črnega bika smetano pili.« Marija Šukalo KONCERT ETNO GLASBE V LUČAH Prifarski muzikanti pričarali nepozaben večer Prifarski muzikanti niso »običajen« narodnozabavni ansambel, saj gojijo bolj koncertno kot plesno glasbo (foto: Marija Lebar) V Lučah so ob praznovanju občinskega praznika v četrtek, 5. avgusta, pripravili etno večer. Glasbeni nastop Prifarskih muzikantov, kije bil prvotno zamišljen na prostem, je krojilo vreme. Dogodek je bil prestavljen v dvorano kulturnega doma, vendar zaradi tega razpoloženje ni bilo nič manj odlično. Prifarski muzikanti niso »običajen« narodnozabavni ansambel. Za njihov drugačen zven poleg harmonike poskrbijo tamburice - bisernica, bu-gara, brač in berda - in violina. V Lučah so iz minute v minuto dvigali razpoloženje z občuteno zapetimi slovenskimi narodnimi pesmimi iz različnih pokrajin v različnih narečjih. Na spored so uvrstili tudi nekaj lastnih uspešnic, s katerimi so zmagali na različnih festivalih. »Naša glasba ni tipično plesna, je bolj koncertna,« je povedal član ansambla Martin Marinč. »Kljub temu se ljudje, če je prostor, ob njej tudi zavrtijo. Tako je bilo tudi na Ljubnem ob Savinji, kjer smo gostovali pred nekaj dnevi. V enem tednu smo bili kar dvakrat v Zgornji Savinjski dolini, kjer prej še nikoli nismo gostovali. Veliko sveta smo v teh 20 letih, kar delujemo, prepotovali, a vedno znova spoznavamo, da je najlepša vendarle Slovenije. Vaši kraji so nekaj posebnega, zato se veselimo še kakšnega obiska.« Marija Lebar KULTURNO DRUŠTVO SLAP Delovno srečanje v Robanovem kotu Člani in članice kulturnega društva SLAP so konec julija obiskali turistično kmetijo Govc-Vršnik v Robanovem kotu, kjer so analizirali realizacijo polletnega plana in ugotovili, da so bili vsi zastavljeni cilji v celoti izvršeni. Tudi delovni plan za drugo polletje je zelo obširen. Najprej nameravajo dopolniti gradivo za enajsti zbornik in ga v bližnji prihodnosti predstaviti javnosti. Vse javne nastope bodo skrbno beležili in vnesli v društveno kroniko. Članice in člani SLAP-a so hvaležni vsem ljubiteljem slovenske besede v prozi in pesmi, prav tako pa tudi vsem tistim, ki jim pomagajo pri njihovem delovanju. Rozalija Tkavc »Slapovci« v Robanovem kotu (foto: Rozalija Tkavc) POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA NA LJUBNEM OB SAVINJI Štirinajst dni je minilo kot en sam lep trenutek S sklepno prireditvijo v avli ljubenske osnovne šole so v soboto, 7. avgusta, zaključili poletno šolo slovenskega jezika za slovenske otroke in mladostnike iz tujine. Udeleženci poletne šole so v zanimivem nastopu predstavili, koliko so v tem času osvojili ne samo jezika, pač pa tudi drugega znanja o Sloveniji. Udeleženci šole so imeli različno predznanje slovenščine, zato so bili razvrščeni v različne skupine - od začetnikov do tistih, ki so nadgrajevali in izpopolnjevali že prej pridobljeno znanje. Svoje znanje jezika so razen pri pouku bogatili tudi med prostočasnimi dejavnostmi, ko so obiskovali slikovite kraje naše doline. Marsikaj so se naučili tudi od svojih ljubenskih vrstnikov in njihovih družin, pri katerih so gostovali štirinajst dni. Dragica Motik, svetovalka Zavoda RS za šolslvo: »Letos je bila poletna šola slovenskega jezika na Ljubnem zato, ker so se tukaj otroci imeli lepo že pred dvanajstimi leti, koje šola tu gostovala prvič, in ker so se organizatorji res potrudili in pripravili odličen program dejavnosti. 64 otrok iz osmih držav je poleg jezika spoznavalo okolje, kulturo, športne dejavnosti... Zahvala gre ravnatelju Rajku Pintarju, ki mu je uspelo najti gostiteljske družine, kjer so gostje poleg jezika spoznavali tudi dušo slovenskega človeka.« Rajko Pintarje poudaril pomembno delo, ki so ga opravili njegovi sodelavci - učitelji iz OŠ Rečica ob Savinji in OŠ Ljubno ob Savinji. Ti so otrokom na zanimiv način podajali učne vsebine. Pohvalil je udeležence, saj se ves čas šole ni zgodilo nič takega, da bi bil potreben »poseben« pogovor. Tudi s strokovnega stališča so bili cilji šole doseženi. »Štirinajst dni je minilo kot en sam lep trenutek,« je še dejal Pintar. V imenu staršev seje zahvalila Milica Kubiak iz Frankfurta: »Ganjeni in presenečeni smo, koliko so se naši otroci naučili in kako gostoljubno ste jih sprejeli. S seboj bodo odnesli prelepe vtise in nepozabna prijateljstva«. Tudi udeleženci šole so dejali, da so se imeli odlično, spoznali so zanimive kraje, srečali stare in spoznali nove prijatelje. Stike, ki so jih navezali, bodo skrbno vzdrževali, skupaj s starši pa bodo še radi prihajali v našo dolino. Marija Lebar (foto: Marija Lebar) 50. FLOSARSKI BAL Za flosarijo na Ljubnem se ni treba bati Letošnji Flosarski bal je bil nekaj posebnega že zaradi jubileja, ki ga je praznoval. Številne prireditve, ki so potekale deset dni, so bile zelo dobro obiskane. Po besedah Stanka Rihterja, predsednika turističnega društva Naš kraj, velja še posebej izpostaviti nedeljske dogodke, ki so bili izjemno dobro obiskani, nekaj posebnega je bilo sobotno srečanje flosarjev in njihovih potomcev, razstava starodobnikov, ki je bila ves teden na ogled v šoli, pa je požela številne pohvale. Tudi Flosfest je v kraj pripeljal številne obiskovalce. Tako obsežen program prireditev, kot je bil letošnji, bo težko ponoviti, meni Rihter, saj je bil letošnji proračun izjemoma večji zaradi okrogle obletnice prireditve. Mlado turistično društvo, ki deluje manj kot leto dni, seje odlično odrezalo pri organizaciji vseh prireditev. Radenko Tešanovič je vodil organizacijo Flosfesta, Ivo Sovinšek razstavo starodobnikov, Urša Solar in Primož Budna sta urejala vse v zvezi s povorko, Anja Pu-kartin Stanko Rihter pa sta bila »deklica in dečko za vse«. Kako cenjena je prireditev v Sloveniji, kaže veliko število obiskovalcev od vsepovsod, za sam kraj in obujanje zgodovine pa je neprecenljiva, kar kaže tudi laskavi naziv evropskega splavarskega mesta. Letošnji Flosarski bal je pokazal, da turistično društvo v kraju dela dobro, da ima še mnogo idej in načrtov, zato bodo po besedah Rihterja veseli novih članov, še posebej lokalnih gostincev. Tudi županja Anka Rakun se strinja, da je letošnji bal presegel vsa pričakovanja. Za to so zaslužni številni posamezniki, predvsem pa turistično društvo, kije pri organizaciji nasledilo Za- vod Savinja. »Pomembni pa so vsi-od Jožeta Mermala, kije prvič pripravil to prireditev, do mnogih drugih. V petdesetih letih seje zvrstilo veliko število organizatorjev in dogodkov, vsi pa so zaslužni, da se zgodovina flosarije ohranja,« meni županja. Veliko zaslug za pridobitev naziva evropskega splavarskega mesta ima tudi flosarsko društvo, ki skrbi za ohranitev tradicije. Največje presenečenje Flosarskega bala je bila torta velikanka, ki sojo spekle članice društva Komen, v obliki flosa pa jo je izdelala Ida Voler. Torto so pripravili ob občinskem prazniku, ko se v Vrbju na večeru domačih godcev in pevcev tradicionalno zbere veliko občanov. Kot kaže, se turizem skozi široko odprta vrata vrača na Ljubno ob Savinji. Anka Rakun: »Letošnja povorka je bila najlepša in največja, kar se jih spomnim. Upam, da bodo Ljubenci še naprej ohranjali kulturno in etnološko zgodovino kraja. Sicer pa bo turiste in domačine v kratkem ob vstopu v kraj pričakala tabla, na kateri bo označeno, da je kraj evropsko splavarsko mesto, na kar smo lahko vsi ponosni.« Štefka Sem ZAHVALA Društvo Komen se zahvaljuje Tončevi Idi za pomoč pri izdelavi flosarske torte. Drušlvo Komen, Primož 79,3333 Ljubno ob Savinji. NOVA ŠTIFTA Peš iz Vodic za dobro letino K cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti so v soboto, 7. avgusta, popoldne prispeli romarji iz Vodic. Skupinica štirih ljudi ne bi bila nič posebnega, če se ne bi ena od njih na to pot podajala že 75 let. 83-letna a izjemno vitalna Frančiška Zorman je na romanje prvič šla s svojo mamo, koje bila stara osem let. Vse od takrat hodi v Novo Štifto redno, vsako leto. Le tri vojna leta soji preprečila pot. »Zdaj ne morem več hoditi toliko peš, zato smo se iz Vodic do Kamnika pripeljali s kolesi, od tam naprej pa peš do Nove Štifte,« je povedala Zormanova. Vodiški romarji pred cerkvijo Marije Zvezde v Novi Štifti (foto: Marija Lebar) Iz Vodic in še nekaterih okoliških župnij so nekdaj k Mariji Zvezdi prihajali številni romarji. Frančiška Zorman: »Romanja so se začela že pred davnimi leti, koje naše kraje prizadelo velikansko število belega črva, ki živi v zemlji, kar je povsem uničilo celotno letino poljščin in krme. Takrat so se naši predniki zaobljubili, da bodo vsako leto poromali v Novo Štifto s priprošnjo za dobro letino.« Verjetno je takrat šlo za izbruh ličink majskega hrošča, čemur smo bili na Tolminskem priča pred nekaj leti. Vodiški romarji se na pot podajajo prvo soboto po 5. avgustu, ko goduje Marija Snežna, ki sicer ni zavetnica novoštiffne cerkve. Prespijo vedno pri istih gostiteljih, v nedeljo se udeležijo maše, nato pa se vrnejo domov. Marija Lebar ŽUPNIJA NOVA ŠTIFTA Novoštiftno romanje vabi tudi Zgornjesavinjcane Na veliko gospodnico ali veliki šmaren je v Novi Štifti še posebej slovesno, saj takrat prispejo k Mariji Zvezdi romarji, ki se vsako leto peš podajo na dvodnevno pot iz Zagorja in okoliških krajev. Sprejem romarjev bo v soboto, 14. avgusta, ob 16.30 uri. Ob 19. uri bo maševal kardinal dr. Franc Rode. V nedeljo ob 10. uri bo mašo daroval Franci Trstenjak, sicer urednik Radia Ognjišče. »Tradicija romanja k naši cerkvi je stara že več kot dvesto let,« pravi novoštiftni župnik Lojze Ternär. »Včasih so sem peš prihajali številni romarji tudi izZgornje Savinjske in Zadrečke doline. Škoda je, da so se ta romanja opustila. Ni šlo zgolj za versko vsebino, romarji iz posameznih krajev so se zbirali ob točno določenih kapelicah in nato skupaj nadaljevali pot ter se tako družili.« Župnik Ternar ob tem dodaja, da si zelo želi, da bi na romarsko pot spet privabili tudi Zgornjesa-vinjčane: »Ti sicer pridejo, vendar večinoma z avtomobili. Moram pa reči, da se je zadnja leta zelo okrepilo sodelovanje domačinov, ki pomagajo pri sprejemu in postrežbi romarjev. To je razves- Lojze Ternar (foto: Marija Lebar) eljivo, saj se tako družimo med seboj, vzpostavljamo pristne medčloveške vezi in odnose in se s tem tudi sami bogatimo.« Marija Lebar MEŠANI PEVSKI ZBOR GORENJE Dvojno srebro na svetovnem zborovskem tekmovanju Mešani pevski zbor Gorenje se je konec julija vrnil s turneje po Kitajski, kjer seje udeležil najmnožičnejše svetovne zborovske prireditve, 6. svetovnih zborovskih igerv mestu Šaoksing, in z osvojitvijo srebra v dveh šampionskih kategorijah presegel vsa pričakovanja. Zborovodkinja Katja Gruber, sicer pedagoginja na Osnovni šoli Nazarje, ob vrnitvi ni skrivala zadovoljstva: »Naš zbor se je pogumno predstavil v dveh šampionskih kategorijah. Komisija 7 priznanih zborovskih žirantov nam je obakrat namenila srebrno kolajno. Tekmovali smo s 33 uveljavljenimi mešanimi zbori, zato smo toliko bolj ponosni na svoj dosežek. Prav tako smo dokazali, da se slovensko zborovsko petje lahko kjerkoli postavi ob bok najboljšim zborom in največjim svetovnim narodom.« VP Mešani pevski zbor pod vodstvom Katje Gruber se je na Kitajskem postavil ob bok najboljšim zborom na svetu (foto: fotodokumentacija Gorenja) 4. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE V LUČAH Komisija izbrala Vikend, občinstvo Golte Občinstvu v Lučah je bil najbolj všeč ansambel Golte (foto: Štefka Sem) V nedeljo, 8, avgusta, so Luče četrtič gostile festival narodnozabavne glasbe. Na festivalu je nastopilo osem ansamblov, ki so se predstavili z dvema skladbama. Ena od skladb je morala biti lastna, druga po izbiri. Na lučkem odru so že tretjič nastopili člani ansambla Golte, drugič ansambel Johna Križmana, ansambli Minutka, Grintovci, Zlati dečki, Vikend, Ta pravih šest in Navdih pa so bili novinci. Njihovo izvajanje je spremljala komisija, ki sojo sestavljali Brane Klavžar, Milan Kokolj, Jože Pančur in Peter Zamernik. Najboljši ansambel so izbirali tudi obiskovalci. Po mnenju strokovne komisije so se najbolje odrezali člani ansambla Vikend iz Vinske gore, sledili so jim Navdih iz Šmartnega ob Paki in Golte. Občinstvu seje najbolj prikupil ansambel Golte, drugo mesto so zasedli Navdih, tretji pa so bili Vikend. Lovorika absolutnega zmagovalca festivala ter Zlati kolovrat Luče 2010 je šla v roke fantom iz zasedbe Vikend. Prireditev je povezoval Andrej Hofer, za smeh je skrbel humorist Klemen Košir, sin legendarnega Franca Koširja, glasbeni gost večera pa je bil ansambel Franca Miheliča. Društvo Gričar in ansambel Ojstrica v funkciji organizatorjev skrbita, daje festival izveden na visokem nivoju in pridobiva na ugledu. Štefka Sem LOVSKA DRUŽINA LUČE Krst novega člana zelene bratovščine predstavili javnosti Člani lučke lovske družine so letosjavnosti predstavili krst novega člana. O tem lovskem običaju je spregovoril starešina Peter Podkrižnik in pri tem poudaril, da običaj izvira iz davne preteklosti inje povezan z Diano, boginjo lova. Lovci so ga priredili malce po svoje. Zelena bratovščina seje navadno po uspešnem lovu podala v domačo gostilno, kjer so se ob kozarčku vina poveselili in pogovorili o poteku lova. To je bila primerna priložnost tudi za sprejem novinca. Slednjega so dodobra izprašali, pri tem pa so sodelovali sodnik, porotniki, tožnik in zagovornik ter seveda bodoči lovec. Glasbeni gostje so s posebnimi instrumenti oponašali jelenov ruk ob iskanju družice (foto: Marija Šukalo) Branko Petek - Seliški je v vlogi novinca dobro prestal krst, saj si je pred tem dodobra »potopljal« zadnjo plat (foto: Marija Šukalo) V vlogi novinca je bil tokrat Branko Petek - Seliški. Pri spraševanju je navzoča javnost izvedela, da je rojen pod »bukovo smreko«, da se ukvarja z mešanjem zraka, daje njegovo premoženjsko stanje »tak za silo«, ali je poročen ali samski pa naj razmišljajo sami. Tudi o skokih čez plot ni bil ravno natančen. Zakaj je obsojen, ni vedel, zato mu je več strani dolgo obtožnico prebral tožilec in med drugim poudaril, da obtoženec ni pogledal niti platnic etičnega kodeksa o lovu, kaj šele, da bi bral, kaj piše v njem. Sledil je krst, ki so ga opravili tako, da so mu naložili »batine« na tisti predel telesa, kjer se konča križ, in sicerz leskovko letošnje rasti. Krst je novinec dobro prestal, saj si je pred tem dodobra »potopljal« zadnjo plat. Hudomušno predstavo je popestrila skupina glasbenikov, ki so s posebnimi instrumenti oponašali jelenov ruk ob iskanju družice, obiskovalci pa so si v lovskem domu lahko ogledali razstavo trofej. Marija Šukalo 10 v___ OBČINA LUČE Sklenjen obsežen cikel investicij v infrastrukturo »Današnje občinsko praznovanje je tudi priložnost, da pogledamo, kje smo. Priložnost, da izrečemo priznanje zaslužnim občanom, in priložnost, da pogledamo naprej. Štiriletno obdobje je minilo hitro, vseeno pa je bilo v tem času veliko postorjenega. Pridno smo koristili možnost pridobivanja evropskih sredstev, kar se pozna pri novih investicijah v občini.« Rose je še povedal, da se asfaltiranje občinskih cest do posameznih domačij zaključuje: »Nekoč le pobožna želja, da bi asfalt prišel vsaj v bližino, če že ne do domačega praga, je večini naših občanov v minulih letih postala stvarnost.« Letos so zaključili dvoletno investicijo obnove lokalne ceste v Rogačnik, v sklopu tega projekta so asfaltirali tudi cesto do meje z občino Ljubno. Po novem asfaltu se bodo v pri- Prejemnika letošnjih občinskih priznanj Franc Kosmač (desno) in Kristijan Germelj (v sredini) z županom Cirilom Roscem (foto: Marija Lebar) infrastrukturo bodo nadaljevali tudi v Zgornji vasi. Spremljajoči kulturni programje govoril o preteklosti Luč in okolice. Oživili so legendo o nastanku Igle, o velikanu z Raduhe in o njegovi ženi velelbabi. Iz nekoliko bližje preteklosti so članice domačega kulturnega društva prikazale opravila gospodinj ob pranju perila. Za glasbeni del so poskrbeli pevci okteta Žetev in glasbena skupina najmlajših z imenom Navihanci, zapeli in zaigrali pa so tudi otroci iz vrtca. Sledila je še podelitev občinskih priznanj. Marija Lebar hodnjih dneh lahko popeljali tudi v Podveži. Velika investicija je bila tudi ureditev pokritega parkirišča in trga pred občino, kjer so pridobili okoli 40 parkirnih mest. Zaključili so kompletno prenovo zdravstvene ambulante, kije s sodobno opremo za Luče res velika pridobitev. V jesenskem času predvidevajo pričetek gradnje prizidka k občinski stavbi. V pritličje prizidka bodo preselili zobozdravstveno V kulturnem programu je nastopil tudi oktet Žetev (foto: Marija Lebar) Osrednjo prireditev ob letošnjem občinskem prazniku so v Lučah pripravili v četrtek, 5. avgusta. Podelili so občinska priznanja, dogodek pa je popestril bogat kulturni program. Prisotne je nagovoril lučki župan Ciril Rose: ambulanto. V kratkem bodo pričeli z gradnjo pločnika v Strugah, kar bo povečalo prometno varnost v tem delu občine. Z izgradnjo pločnika s pripadajočo razsvetljavo in Zlato plaketo občine Luče je prejel Franc Kosmač. Član planinskega društva je postal leta 1963, predsednik pa je bil v letih od 1990 do 2010. Svojo funkcijo je opravljal zanesljivo, uspešno in s srcem, je bilo rečeno v obrazložitvi. Med njegovim mandatom so kočo na Loki opremili s foto-voltaično napeljavo, leta 2001 pa so zgradili še čistilno napravo. Kosmač je uspešno deloval tudi v Planinski zvezi Slovenije, od katere je prejel zlati častni znak. Priznanje občine Luče je prejel Kristijan Germelj. Deloval je v različnih društvih in na več področjih, najbolj pa seje zadnja leta angažiral v domačem društvu upokojencev, ki ga je vodil devet let. Kot predsednik društva je imel veliko povezovalno vlogo in bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč, kjer je bilo potrebno. o : c - tj :=, a> >’5 > -S s (ti _ CD to 'E' ^ to 03 2 .! 8> € g °i O X3 C O CD > O TO »N O & TO o C/3 E II II -Q_ "O 03 TO S © 03 — 03 C CZ --S— CD TO £; 'E 03 03 -O C/3 Ožbej! En poljub na vsako stran prejmi za svoj rojstni dan. Srček najin pa ti želi še veliko rojstnih dni! Anya & Boštjan Na Hočevarjevih njivah je bilo na ogled več kot 25 traktorjev za delo v gozdovih iz Luč in bližnje okolice (foto: Marija Šukalo) Gabrijeli za 30. rojstni dan Želimo ti srečo, ko delaš kot najbolje zmoreš. Tvegaj in poskusi, tvegaj in se razdajaj, tvegaj in ljubi. Vsi, ki te imamo radi Ireni za 40 let Veselje in zdravje sta bisera dva, naj ti v življenju sledita oba. Ti želijo: Grahotovi varnejše delo v gozdovih tudi ženske. Najboljše ekipe so tokrat biie: Duseti Šoštanj pred Tri SulareSu in Krnico-Moličnik. Med posamezniki so se najbolje odrezali: v kombiniranem rezu Anton Planinšek (Kr-nica-Moličnik), v preciznem rezu in zaseku sin in oče Klemen in Janko Podkrižnik (Jagri), v kleščenju Janko Mazej (Duseti Šoštanj), Največ sreče pri podiranju na balon je imel Jože bodo iz nazorske enote Zavoda za gozdove Slovenije v Gornji Radgoni z najboljšimi slovenskimi sekači pomerili Janko Mazej, Marko Jel-šnik in Anton Planinšek. V ženski konkurenci se bo v Gornjo Radgono poleg Suhoveršnikove in Podkrižnikove odpravila tudi Pavla Voler, ki je v Lučah zasedla 4. mesto, v Gornjem gradu poje bila prva. Tekmovalce naj bi posnemali tudi drugi sekači in v gozdu delali varno ter dobro opremljeni (foto: Marija Šukalo) Občina Luče, nazorska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije in Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje so v okviru 41. Lučkega dne pripravili 2. izbirno tekmovanje z motorno žago za memorial Mlačnik - Voler in tekmovanje za prevoznike lesa z nakladalno napravo ter razstavo gozdarskih traktorjev. Na začetku je ekipe pozdravil vodja nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Anton Breznik in poudaril, da je tekmovanje namenjeno utrjevanju znanja za varnejše delo v gozdovih. Na tek- movanju se vsako leto pomeri »cvet« tistih sekačev, ki so najbolje usposobljeni. Breznik je izrazil upanje, da bo tekmovanje pripomog-loktemu,da bodo tekmovalce posnemali tudi drugi sekači in v gozdu delali varno ter dobro opremljeni, kar bo posledično zmanjšalo število delovnih nesreč. Na poligonu na Hočevarjevih njivah seje v kombiniranem in preciznem rezu, zaseku in podžago-vanju, kleščenju in podiranju na balon pomerilo več kottrideset tekmovalcev v enajstih ekipah, med njimi Tekmovanje prevoznikov lesa z nakladalno napravo je bilo zelo zanimivo (foto: Marija Šukalo) Gomboc (Vrbočnik), pri nakladanju in zlaganju v piramido pa sta bila najboljša člana ekipe Mlačnik 1 Franc Kladnik in Dejan Moličnik. V omenjenih disciplinah so se v ženski konkurenci najbolje odrezale Vlcerke Menina: Majda Suhoveršnik na prvem, Saša Podkrižnik na drugem in Lučka Jelšnik na tretjem mestu. Na osnovi skupnega seštevka obeh izbirnih tekmovanj, prvoje bilo v začetku julija v Gornjem Gradu, se Tekmovanje v Lučah je bilo tudi priložnost za predstavitev traktorjev za delo v gozdovih. Na Hočevarjevih njivah je bilo tako na ogled več kot 25 tovrstnih strojev iz Luč in bližnje okolice, ki so jih kmetje uspeli pridobiti v zadnjih dveh letih s pomočjo sredstev iz programa za razvoj podeželja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Marija Šukalo VLCERSKO TEKMOVANJE ZA MEMORIAL MLAČNIK - VOLER Tekmovanje namenjeno utrjevanju znanja za Piše: Aleksander Videčnik TOŽBA DEKLETA V zadnjem sestavku smo omenili težave kmečkih deklet. Tokrat objavljamo pesem, ki jo je zapela Angela Robnik iz Krnice nad Lučami. Čujte me, čujte, mamica vi, kaj se pri mojem srcu godi. Možila b'se rada, pa sem deklica premlada. Merkaj si, merkaj si, kaj govoriš, zakonski stan je 'n težek križ. Jest se tod'ga križa prav nič ne bojim, samo da zveshga moža dobim. * Znam šivah, znam prest' in hišo pomest'. Vse druge stvari me pa mož nauči, zvesto ga hočem ljubiti. * K Svetim trem kraljem na božjo pot bom šla, tam bom prosila za le'ga moža, če tud'po golih kolenih grem za njim, samo da možeka dobim. K Svetemu Primožu na božjo pot bom šla, tam bom prosila za dobr’ga moža. Šehaj, jajc, nosila bom, da možeka dobila bom. * Če tud' vso sivo glav'co 'ma, samo da dobro, dobro ljubit'zna/ ZBIRANJE SVATOV IN SLOVO OD DOMAČIH Običajno so na predvečer poroke godci svatom otirali (igrali podoknice). To navado so imeli skoraj povsod v dolini. Na ta način so opozarjali na velik dogodek - poroko. Na poroko so prišli svatje nekaj ur prej, ko so se svečanosti začele. Med zbiranjem (ko so se čakali) so godci vsakega posebej ob prihodu pozdravili s »tušem«. Preden so posedli k zajtrku, so si voščili vse dobro, predvsem pa srečo. Kzajtrku so vabili sosede ne glede na to, ali bodo na svatbi ali ne. Prvi godec je imel nalogo, daje razvrstil svate za mizo, in sicer glede na njegovo pomembnost. Kot prvo jed so prinesli juho. Godec jo je na veselje vseh poskusil z vilicami... Seveda so ob njegovem početju padale smešne pripombe. Takoj koje bila juha na mizi, so začeli plesati, da »bodo juho spihali«. To je bil nekakšen uvod v dobro razpoloženje. Razni obredi v življenju naših ljudi (7) Po froštiku (zajtrku) je spregovoril starešina in v kratkem pohvalil nevesto in ženina. Včasih je to storil oče neveste, posebno če so bili na njenem domu. Ljudje se spominjajo nekako takega nagovora: »Draga nevesta, prišel je čas, da moraš vzeti slovo od prijateljev in prijateljic, da se posloviš od nas in greš v drugo faro. Želimo ti veliko sreče v novem - zakonskem - življenju, da bi nikdar nič ne kalilo tvojega srčnega miru. Glej, da bo mož vedno zadovoljen s teboj in ob koncu te prosim, da podaš roko vsem domačim. Zdaj dam besedo še drugim, če želi kdo kaj povedati, če ne, pa naj godec zagode, potem pa gremo k poroki.« Svatje so potem zapeli: »Nevesta preljuba, zdaj vzameš slovo - podaj svojim pr'jatlom ta desno roko. Ka' rada si včasih skakljala za njim' - le vzemi si to za spomin!« Sledil je blagoslov staršev nevesti in ženinu: Če so bili na nevestinem domuje ob slovesu prosila nevesta starše za odpuščanje, če jih je kdaj prizadela. Zahvalila se je za vso skrb in ljubezen, posebej pa za krščansko vzgojo. Koje nevesta odhajali iz hiše, so svatje zapeli: pa so igrali godci. Nekoč je veljalo, daje bila velika ohcet tista, na kateri je igralo čimveč godcev. ŠRANGANJE Fantje na vasi so imeli določene nenapisane pravice. Ko seje dekle poročilo v drugo faro, so pripravili na poti zaporo (šrange). Po navadi so to zaporo omenjali že na slovu, če so bili tam navzoči. Dogodilo se je tudi, da so se svatje tej zapori izognili in šli po drugi poti proti cerkvi. Takšno početje so fantje in tudi drugi šteli za nedostojno in o tem seje potem veliko govorilo. Ponekod so fantje smatrali, da so jih svatje s tem osmešili in zamera je bila velika. Šrange so naredili največkrat z vrvjo, ki pa je bila okinčana z zelenjem. Redko so zato uporabljali verigo. Ob strani zaporeje stala miza, na njej pa je bila pripravljena pijača - liter vina in liter žganja. Fant, kije šranganje vodilje stopil pred svatovski sprevod in ga zaustavil. Na sploh so skrbeli, da je vse potekalo dostojno. Nadaljevanje prihodnjič. 3ščemo sfare fotografije »Le vzemi nevesta slovo, na božjo pot gremo s tebo'. Zdaj vzeli te ledig stanu in dali te bomo možu. Le jemlji nevesta slovo, k poroki ih sram te ne bo, devica poštena si b'la, poštena za možem boš šla. Le jemlji nevesta od svoj'ga očeta slovo in mamici poljubi roko, oh kohko so 'meli skrbi, da zrasla poštena si hči. Le jemlji nevesta slovo od bratov in sester lepo, prijazno jim roko podaj, da preveč ne jokajozdaj. Le jemlji nevesta slovo od znancev in žlahte tako, da bode nas Jezus vesel, med svate nebeške kdaj vzel.« Potem so v sprevodu krenili proti cerkvi, na čelu Ugleden tržan Mozirja Anton Mlinar s svojo družino. Živel je v letih 1856-1906. Bil je prvi načelnik mozirskega gasilskega društva, na sliki je v gasilskem kroju. Sliko hrani Magda Kočar - Rajer v Novi Gorici. mag. BORUT REPŠE pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. V juliju so vrednosti delnic po svetu v glavnem porasle. Delnice razvitih trgov so pridobile približno 10% vrednosti, delnice najpomembnejših novih trgov pa še malce več (13,5%). Povsem drugače je v Sloveniji: indeks delnic ljubljanske borze LJSEXje izgubil 7,7%, indeks najpomembnejših delnic SBI TOP pa 7,6%. Težave podjetij, ki zaposlujejo veliko ljudi, npr. Prevent in Vegrad, bodo zagotovo tudi v prihodnosti vplivale na pesimistično razpoloženje med Slovenci. Evro je v letu 2010 proti dolarju izgubljal, in sicer je najvišjo vrednost dosegel vjanuarju pri 1,45 dolarja za evro, vjuniju pa je dosegel dno pri 1,19 dolarja za evro. Vjuliju je evro proti dolarju spet pridobival in porasel na 1,32 dolarja in nič čudnega ne bi bilo, če bi se rast evra počasi ustavila. Zlato, kije vjuniju doseglo rekord pri 1.265 dolarjih, je v juliju izgubljalo vrednost. Njegova vrednost je padla do 1.156 dolarjev, od koder se je odbilo nazaj do trenutnih 1.200 dolarjev za unčo. Cena nafte seje vjuliju gibala med 71 in 82 dolarji za sodček in je tako blizu dolgoročnega DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Za tiste ljudi, ki nimajo vrta in zemlje, je balkon vrt v malem. V posodah, lončkih in koritih lahko posadimo skoraj vse: od balkonskega cvetja, zelišč, zelenjave do manjših dreves. V korita, posode in lončke sadimo rastline s podobnimi oziroma enakimi zahtevami, kot je na primer poraba vode, potrebe po gnojilu, senčna, sončna ali polsenčna lega. Zavedati pa se moramo, da rastline, ki so posajene v manjše posode, potrebujejo tudi veliko pozornosti, saj jih moramo pogosteje gnojiti in zalivati, ker imajo malo prostora in manjšo količino zemlje. S Vzajemni skladi v juliju: tujina gor, Slovenija dol povprečja pri 81 dolarjih, kot je razvidno iz grafa. V letošnjem letuje 13 podskladovKD krovnega sklada od 17 doseglo rast, štirim pa je vrednost upadla. Najvišjo rast so dosegli Novi trgi (14%), Indija-Kitajska (13%) ter Vitalnost (13%). Največ vrednosti je izgubil Nova energija (-11 %), sledita pa mu Balkan (-7%) in Rastko (-5%). Na ravni 12-mesecev je največ pridobila KD Vitalnost (+35%), sledi ji KD Vzhodna Evropa (32%) ter KD Latins- ka Amerika (29%). Tudi na ravni 12-mesecev se je najslabše odrezala Nova energija (-8%), sledita pa ji Balkan (-4%) in Rastko (0%). Pogled na donose na ravni 36 mesecev je še vedno žalosten. Najvišji donos ima KD Vitalnost (+10%), sledijo pa mu denarni sklad KD MM (9%), KD Novi trgi (6%) ter obvezniški KD Bond (5%). Najslabše so se v zadnjih 3 letih odrezali: Balkan (-72%), Rastko (-55%) in Galileo (-49%). Gibanje cene nafte v obdobju od leta 2007 do leta 2010 $WTIC (Oil - Light Crude - Continuous Contract (EOD)) INDX © StockCharts.com 1/ir. StockCharts.com Kako do lepšega balkona? V poletnem času, ko je vroče, moramo rastlinam priskrbeti večjo količino vode, saj se zemlja hitreje izsuši. Poleg rednega zalivanja in dognojevanja s posebnimi gnojili za balkonsko cvetje moramo rastlinam odstranjevati tudi odcvetele cvetove in liste. Redno odstranjevanje suhih cvetov pomeni tudi bujnejše cvetenje, saj suhi cvetovi rastlinam jemljejo energijo in vodo, zaradi česar rastline lahko prenehajo cveteti. Rastline zalivamo z mehko vodo, torej z deževnico ali postano vodo. Zalivamo zjutraj, ko vročina še ne pripeka, ali zvečer, ko sonce zahaja. Cvetoče rastline gnojimo z gnojilom za cvet, zelene rastline pa z gnojilom za zelenje. Balkon je vrt v malem (foto: Darinka Presečnik) PRIJAZNA AKCIJA ZA ZAMUDNIKE V KNJIŽNICI MOZIRJE IN NJENIH ENOTAH Priložnost za nov začetek tudi za dolgotrajne zamudnike Poletje je čas, ko si večina ljudi vsaj malce oddahne od naporne službe, in je tudi čas za urejanje stvari, kijih med letom nismo uspeli urediti. Zato so se v kolektivu Osrednje knjižnice Mozirje odločili, da dva tedna v mesecu avgustu, natančneje od 16. do 28. avgusta, namenijo svojim članom, ki med letom niso uspeli vrniti izposojenega gradiva nazaj v enoto, kjer so si ga izposodili, in tistim, ki imajo na svoji članski kartici še stare, neporavnane dolgove. Akcija za vračilo izposojenega gradiva brez zamudnine in za izbris starih dolgov bo potekala v vseh enotah in bo veljala za vse knjižnično gradivo. Knjižnična amnestija, ki bo dolžnikom omogočila vračilo gradiva brez plačila stroškov za opomine in zamudnino, je dobra priložnost za vse dolgotrajne zamudnike. Tako za bralce, ki imajo doma gradivo, kateremu je rok izposoje že potekel, kot tudi za tiste, ki so gradi- vo sicer vrnili, dolgov pa še niso poravnali. Slednje knjižničarji naprošajo, da se za izbris dolga v knjižnici zglasijo osebno. Člani knjižnice lahko leposlovno in strokovno knjižno gradivo, ki nima omejenega časa izposoje na dva tedna, doma prebirajo mesec dni. Vse knjige, razen tiste, ki so s strani drugega člana že rezervirane, si lahko bralci podaljšajo še dvakrat za mesec dni. Tako ima lahko bralec knjige doma tudi tri mesece. Kljub temu veliko bralcev ne izkoristi možnosti podaljšanja, zamudnina za knjige, ki na knjižno enoto dnevno znaša 10 centov, pa tako narašča. Veliko je tudi bralcev, ki gradivo za neko daljše obdobje založijo, nato pa jim je v tem času neprijetno obiskati svojo knjižnico. Žal na takšen način ne more priti do dogovora s knjižničarji, ki bi uredili nastalo situacijo, zamudnina pa le narašča. Zaradi vseh teh neprijetnosti, ki se dogajajo bralcem, obremenjenim s številnimi vsakodnevnimi opravki,je akcija vračila gradiva brez zamud- nine vsekakor dobrodošla in se jo splača izkoristiti. TG KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v juliju 2010 ODRASLI: Brown, Sandra: Nebeška vročica, Paasilinna, Arto: Dedu za petami, Garwood, Julie: Odkupnina, Berni, Romana: Zmota, Vojnovič, Goran: Čefurji raus!, Penney, Stef: Nežnost volkov, Woodiwiss, Kathleen E.: Volk in golobica, Hosseini, Khaled: Tisoč veličastnih sonc, Zeh, Juli: Orli in angeli, Hosseini, Khaled: Tek za zmajem, Smith, Scott: Ruševine, Enoch, Suzanne: Polnočni zmenek, Woodiwiss, Kathleen E.: Shanna, Möller, Herta: Zaziban dih : roman. MLADINA: Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Wooding, Chris: Viharno nebo, Simon, Francesca: Grozni Gašper in strašljivi snežak, Cabot, Meg: Princesa za vedno, French, Vivian: Princesa Emilija in zvezda želja, Spinelli, Jerry: Z ljubeznijo, Zvezdica, Volmert, Julia: Škrat Brokolino ali Pametne glave so zdrave, Blyton, Enid: Skrivnost prepovedane votline, Applegate, Katherine: Iskanje Senne. PREDSTAVLJAMO VAM: NOVI CITROEN C4 Konkurenca VW golfu, morda tudi audiju A3 Recesija je v marsikaterem avtomobilskem razredu dodobra premešala karte. V najbolj razširjenem razredu je že dolga leta na vrhu VW golf, vsi ostali konkurenti pa si skušajo bolj ali manj uspešno priboriti čim večji preostali del trga. Citroen je s svojim modelom C4 v tej bitki v zadnjem času vse uspešnejši, veliko pa obeta tudi nova različica tega modela, ki na evropske trge prihaja jeseni. Sedanji C4 je osvojil kupce z mehko linijo, kot običajno pa je Citroen tudi v tem modelu ponudil nekaj samosvojega, in sicer fiksno oziroma nevidljivo središče volanskega obroča. Novi C4 deluje drugače, bolj odraslo in bolj resno, kot da želi že navzven izraziti svoje ambicije premagati nemško konkurenco: bočna linija je ostra, luči so velike, previs nad zadnjimi kolesi je kratek ... Vse to ga postavlja ob bok VW golfu. Novi citroen C4 je po vseh kriterijih večji od predhodnika. V dolžino meri 4,33 metra, v višino 1,49 metra in v širino 1,79 metra. Za primerjavo - golf ima naslednje dimenzije: 4,20- 1,48-1,78. Še večji korak naprej so Francozi naredili v prtljažnem prostoru, kjer za razliko od golfa s 350 litri novi C4 nudi kar 408 litrov. Pri tem je možno izbirati med polovično in popolnoma deljivo zadnjo klopjo. Notranjost je sedaj bolj zadržana in podobna modelu C5. Nobenih eksperimentov in nenavadnih do- datkov, ampak enostavno in vse na svojem mestu. Bencinsko motorno paleto so razvili v sodelovanju z BMW. Na začetku prodaje bo C4 na voljo stremi bencinskimi in tremi dizelskimi agregati. »Bencinarji« se začnejo z 1.4 VTI z 98 KM, sledi 1,6-litrski VTI s 120 KM, nato pa še 1.6 THP, ki s pomočjo turbine razvije 155 KM. Dizelska motorja prostornine 1,6 litra razvijeta 92 oziroma 112 KM, dvolitrski agregat pa nudi 150 KM. Novi citroen C4 tako ni primerljiv le z VW golfom, ampak se spogleduje tudi z višjim razredom, kjer dominira audi A3. Gre torej za taktično potezo Citroena, vprašanje pa je, kako bodo reagirali kupci, če bodo tudi francoski avtomobili postali »nemško« urejeni, brez originalnih in morda včasih nelogičnih posebnosti, ki pa naredijo življenje zabavnejše. Igor Pečnik Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Ljubno (Uradni list RS, št. 63/10, v nadaljevanju pravilnik) in Odloka o proračunu Občine Ljubno za leto 2010, Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, 3333 Ljubno ob Savinji, objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV FINANČNIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI LJUBNO V LETU 2010 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Občina Ljubno razpisuje nepovratna finančna sredstva za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva za leto 2010 v višini 20.000,00 EUR po shemi državnih pomoči »de minimis«, skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006. Sredstva se dodelijo za naslednje namene: - subvencioniranje obrestne mere, - sofinanciranje - dotacije. II. PODROČJA IN NAMENI POMOČI Sredstva za razvoj malega gospodarstva in razširitev obstoječe dejavnosti ter upravičeni stroški za dodelitev te pomoči so namenjeni za: a) spodbujanje investicij, b) stroški materialnih investicij: zemljišča, zgradbe, oprema, stroji, c) stroški nematerialnih investicij: - pridobitev in podaljšanje standarda kakovosti, - stroški nakupa in pridobitve patentov, licenc, izumov, tehničnih izboljšav, nepatenti-ranega tehničnega znanja, blagovnih znamk, stroški izdelave projektne dokumentacije, stroški izdelave investicijskih programov, - udeležba na sejmih ali razstavah- stroški najetja, postavitve in delovanja stojnice. Največji znesek dodeljene finančne pomoči lahko znaša do 50 % upravičenih stroškov oz. največ 5.000,00 EUR posameznemu podjetju na leto. Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 200,00 EUR. Višina dodeljene pomoči se določi na podlagi prejetih vlog in razpoložljivih sredstev v proračunu za tekoče leto. Višina investicije skupaj z DDV mora znašati minimalno 500,00 EUR. Skupni znesek pomoči, dodeljen istemu prejemniku na podlagi pravila »de minimis« ne sme presegati 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči (v primeru podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, znaša zgornja meja pomoči 100.000,00 EUR). Med upravičene stroške ne spadajo izdatki za nakup vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo cestne prevoze blaga za najem ali plačilo. III. UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV Do sredstev občinskega proračuna so upravičeni: - samostojni podjetniki. Zgoraj navedeni upravičenci morajo izpolnjevati pogoje za mala in srednje velika podjetja iz 6. člena Uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstevza upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Uradni list RS, št. 38/03). Prosilci morajo tako pridobljena sredstva vložiti v razvoj in razširitev obstoječe dejavnosti oziroma novo dejavnost na območju Občine Ljubno. Prosilci morajo imeti sedež in stalno bivališče na območju Občine Ljubno. Do pomoči niso upravičena gospodarstva iz sektorjev jeklarstva, premogovništva, kmetijstva, ribištva in ribogojništva. Pomoč tudi ni namenjena spodbujanju izvoza. Do sredstev za razvoj niso upravičena gospodarstva, ki so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ali pa so v preteklem letu poslovala z izgubo. Do sredstevtudi niso upravičeni samostojni podjetniki, ki imajo na dan prijave na javni razpis do razpisovalca Občine Ljubno neporavnane zapadle obveznosti. IV. VSEBINA VLOGE Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje: - prijavni obrazec (naziv podjetja, sedež, matična št. davčna št., ime in priimek zakonitega zastopnika), - opis investicije (predmet investicije, namen, cilji, izboljšave, povečanje zmogljivosti, finančna konstrukcija), - upravna dovoljenja za investicije, za katere se le ta v skladu z zakonodajo zahtevajo, - original račun za investicijo, izdan v obdobju od 01.01.2010 do 31.10.2010, oz. v primeru vloge za subvencioniranje obrestne mere, kreditni načrt, iz katerega je razvidna višina obresti, da se lahko določi višina sofinanciranja, - izjavo upravičenca, da ni v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji, - izjavo upravičenca, da je kapitalsko ustrezen, kar pomeni, da izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami ni dosegla polovice osnovnega kapitala družbe, - izjavo upravičenca, da za namen, za katerega je podal vlogo, še ni prejel sredstev iz občinskega proračuna, državnega proračuna ali sredstev EU, ter da v obdobju zadnjih treh proračunskih let skupaj prejeta sredstva na podlagi pravila »de minimis« ne bodo presegla 200.000,00 EUR, ne glede na obliko in namen pomoči oz. 100.000,00 EUR v primeru podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, - zadnjo bilanco stanja, - zadnjo bilanco uspeha. V. OBRAVNAVANJE VLOG Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. Odbor lahko zmanjša delež sofinanciranja pri posameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjih vzrokov: - zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine za leto 2010, - zaradi večjega števila zahtevkov kot je zagotovljenih sredstev v proračunu, - zaradi prerazporeditve sredstev na drug ukrep po sklepu odbora. O dodelitvi sredstev upravičencem odloča na podlagi mnenja odbora direktor občinske uprave. Upravičencem bo izdana odločba o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. Odpiranje vlog ni javno. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom za dopolnitev. Rok za dopolnitev vloge je 5 delovnih dni od dneva prejema poziva za dopolnitev. Odločba o dodelitvi sredstev za razvoj malega gospodarstva se izda najkasneje v 45 dneh od poteka razpisanega roka. V primeru spremembe zakonodaje na področju državnih pomoči bodo upoštevana spremenjena določila. VI. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS Vloge morajo biti oddane do vključno torka 02.11.2010. Obravnavane bodo vloge, ki bodo oddane do 15. ure na sedežu Občine Ljubno oz. vloge s poštnim žigom tega dne. Prepozne in nedovoljene vloge bodo izločene iz nadaljnjega postopka, vlagatelji bodo o tem posebej obveščeni. VII. MESTO ODDAJE VLOGE Vloge - prijavni obrazec z zahtevano dokumentacijo je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ-RAZPIS ZA MALO GOSPODARSTVO«, dostaviti občinski upravi Občine Ljubno, lahko pa jih oddate tudi priporočeno po pošti na naslov Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, 3333 Ljubno ob Savinji. Na hrbtni strani mora biti polni naslov prijavitelja. Vse potrebne informacije v zvezi z razpisom so na voljo pri Branki Voler, tel. 839-17-70 ali po e-pošti: obcina@ljubno.si. Vlil. IZPLAČILO SREDSTEV Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: - dokazila o plačilu obveznosti (original račun oz. situacija ter dokazilo o plačilu), - OBRAZEC ZAHTEVEK - poročilo o opravljenem delu, IX. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija je na voljo na sedežu Občine Ljubno ter na spletni strani htto://www.liubno.si. Vsebina razpisa se objavi v Savinjskih novicah, na oglasni deski Občine Ljubno ter na spletni strani http://www.liubno.si. Številka: 302-1/2010 Datum: 09.08.2010 Občina Ljubno županja Anka Rakun, l.r. Pak imunske terapije Diagnoza rak ne more pomeniti enosmerne ulice, na koncu katere te čaka smrt. - chron in collitis ozdravljive bolezni. Diagnoza rak, ena izmed zelo pogostih in najtežjih zahrbtnih bolezni današnjega časa, je vsekakor šokza človeka, vendar ni enosmerna ulica, na koncu katere ga čaka smrt, ampak vmesno stanje v dinamičnem obrambnem procesu med celicami tumorja, ki se izmuznejo imunski obrambi, in tistimi, kijih imunski sistem uniči. Zato je imunski sistem prvi in najbolj pomemben člen, kije odločilen za to, ali se bo neka bolezen sploh pojavila in kako bo potekala. Najnovejše metode Zato smo na našem inštitutu s pomočjo tujih ustanov in znanstvenikov razvili naravno dopolnilno metodo, ki spada med edinstvene in najbolj učinkovite naravne dopolnilne metode, ki potrjujejo velike univerzitetne študije, še posebej na Japonskem in v Ameriki. Kombinacija imunskega programa s terapijo 24-karatnega zlata - ultrazvočna - Nano Mist tehnologija prinese takojšnje in trajne rezultate. Zato je dandanes zlato vse pomembnejše v sodobni medicini in pri najtežjih obolenjih, kot so rak, aids, vse oblike artritisa, collitis, cronova bolezen. Že leta 1890 je nemški bakteriolog Robert Koch za svoje odkritje prejel Nobelovo nagrado. Zato je zelo pomembno, da vsako zdravljenje raka, tako kot na klinikah v tujini, vsebuje imunološki del. Naše imunske terapije so naravne dopolnilne metode, lahko kot samostojne ali kot metode skupaj s konvencionalno, ortodoksno medicino. Raziskave potrjujejo, da izboljšajo imunski sistem na najvišjo raven, čistijo organizem najtežjih strupov, izboljšajo krvno sliko, krepijo telesno odpornost na različne virusne in bakterijske okužbe in - kar je najbolj pomembno -vplivajo na rakaste celice, ki odmirajo v skladu z delovanjem imunskih mehanizmov. Tako se bolezen v mnogih primerih ustavi, pride do zmanjšanja ali pa celo do izginotja tumorjev. Navajam dva primera ozdravitve, ko je bila diagnoza MALIGNI MELANOM. Gospe Jeleni, stari 74 let, so pred 5 leti diagnosticirali maligni melanom z metastazami v jetrih, vranici, limfnih žlezah in zasevkih v pljučih. Uradna medicina ji ni mogla več pomagati, ponudila ji je le zdravila proti bolečinam, Pomoč in svetovanje: Inštitut za zdravje in lepoto, d. o. o.. Rogaška Slatina Tel.: 03 58131 13 Mob.: 041 319 243 menili so, da ima le nekaj tednov življenja. Koje prišla do nas z dokumentacijo uradne medicine, smo ji pripravili celoten program za njeno stanje. Ves čas do danes je na naših imunskih terapijah. Dokumentacija uradne medicine pa potrjuje, da so metastaze izginile, gospa se izredno dobro počuti in zdravniki dandanes ne morejo verjeti, da je v tako dobrem zdravstvenem stanju in daje sploh živa. AMINI, stari 3 leta, so v Londonu pred dvema letoma diagnosticirali težko obliko malignega melanoma na obrazu. Ko so njeni starši prišli do nas z dokumentacijo in povedali, da s strani uradne medicine ni več pomoči, smo ji pripravili imunske terapije, kijih še danes uživa. Pred dvema tednoma je bila na zdravniški kontroli in MR. Zdravniki so izdali mnenje, da o bolezni ni več sledu. To sta le dva primera izmed neštetih, ko smo pomagali, in sta največji dokaz za naš uspešen imunski program. Etnografsko popotovanje od štanta do štanta Tradicionalna prireditev 41. Lučke-ga dne Od štanta do štanta je drugo avgustovsko nedeljo potekala v znamenju predstavitev domačih društev in prikazov nekdanjih običajev. Iz zvonika farne cerkve je bilo slišati pritrkavanje, iz »strelalnice« pa streljanje z možnarji, za kar so poskrbeli člani Strelskega društva Možnar iz Mislinje. Planinsko drušlvo Luče je poskrbelo za odlično kislo mleko, čebelarsko društvo za medene izdelke, gospodinje pa so svoje kulinarične dobrote ponujale na kmečki tržnici. Upokojenci so se spomnili časov, ko so ob večerih česali volno, predii, izdelovali različne predmete iz vrbovih šib, se ukvarjali z izdelovanjem vrvi in »šikl-nov«. »Opravljali« (čistili) so pšenico Upokojenci so prikazali, kako so nekoč izdelovali vrvi (foto: Marija Šukalo) Gospodinje so svoje kulinarične dobrote ponujale na kmečki tržnici (foto: Marija Sukalo) in modrovali ob kozarčku rujnega ter »šnitah«, zraven pa so zapeli kakšno že pozabljeno. Obiskovalci so lahko pokusili obrnjenk, trosko in različne sirne namaze. Ob strugi so perice različnih generacij ne samo prale, temveč tudi kuhale milo, saj brez njega ni mogoče opraviti »žehte«. Ker naporno delo terja okrepčilo, so imele pri sebi malico in »tovkec«, ki so ju tovariško delile z obiskovalci. Citrar Toni Mlačnikje obiskovalce zabaval nežnimi vižami, ljubitelji pletenin in volnenih izdelkov so lahko opazovali pletilje in izdelovanje polstenih izdelkov. Odprti so bili tudi številni »kivdri«, ki so predstavljali rešitev za vse žejne. Marija Šukalo 41. LUČKI DAN OBČINA LUCE se zahvaljuje vsem tistim društvom in posameznikom, ki ste s svojim velikim angažiranjem pripomogli k dejstvu, da so naše prireditve v okviru praznovanja 41. LUČKEGA DNE, zelo dobro uspele in bile, kljub ne najboljšemu vremenu, tudi množično obiskane. ISLIKOPLESKARSTVO Andrej Terglav s.p. Andraž 96b 3313 Polzela Tel.: 03/572-06-73 GSM: 041/216-214 • Beljenje notranjih površin in fasad « • Dekorativni opleski • Izdelava izolacijskih fasad • Delo na višini z dvižno košaro j- asaderstvo (jradbenistvo Svetovanje E.RMO 5GDj- Sešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643 Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE Toplotno - izolacijski fasadni sistemi (Röfix, Baumit) ŠMIHEL NAD MOZIRJEM PROGRAM: Sobota 14.8.2010: -17:00 Otvoritev sejma domače obrti in otvoritev razstave ročnodelskega krožka »VRTNICE« iz Mozirja -18:00 Igrani prikaz življenja ljudi na podeželju pred mnogimi leti -20:00 Zabava z ansamblom MODRIJANI bogat srečelov Nedelja 15.8.2010: -14.00 sejem domače obrti in razstava ročnodelskega krožka -15:00 Šaljive igre in vlečenje vrvi -18:00 Zabava z skupino HAPPY BAND in ansamblom GOLTE www.smihel.com 3RELAX* AVTOGOLA EKO-POPUST 10 % I Do izpita Z RELAX-ovim Velja za prednaročila za leto 2010. * 5 let garancije * kvaliteta po evropskih merilih * ugodno * Izdelujemo • vse vrste fasad «fc • notranje in zunanje strojne omete • gradimo stanovanjske objekte www.termosgd.com KREDITOM "! TEČAJ CPP v Mozirju: sreda, 18.avgust| ob 17.00 OBROKOV] Dežurni telefon: @041 227 1331 www.avtosoia-relax.si GRS POSTAJA CELJE S selitvijo v Mozirje gorski reševalci še bolj učinkoviti Janez Marolt v reševalni akciji s helikopterjem (foto: fotodokumentacija GRS) Leta 2011 bo minilo osemdeset let od ustanovitve reševalnega odseka pri Savinjski podružnici Slovenskega planinskega društva v Celju. Istočasno so bili ustanovljeni še reševalni oddelki v Lučah, Solčavi in Logarski dolini. Celjska gorska reševalna služba (GRS) je do pred nekaj leti delovala pod okriljem Planinske zveze Slovenije, sedaj pa je organizirana kotdruštvo in je povezana v Gorsko reševalno zvezo Slovenije. Kotje povedal član GRS Celje Janez Marolt iz Mozirja, njihovo drušlvo deluje na območju celotne Savinjske regije. Reševanja ne izvajajo samo v visokogorju, ampak so vse pogosteje aktivirani tudi za reševanje na težje dostopnih mestih v urbanem okolju. V lanskem letu so izvedli 18 reševalnih akcij, od tega 14 reševalnih in štiri iskalne. Za reševanje so porabili 462 ur, za iskanje pa 68 ur. V omenjenih akcijah je bilo 20 ponesrečenih in pet mrtvih. Kljub temu, da gorski reševalci delujejo prostovoljno, za svojo dejavnost potrebujejo ustrezne teh- nične pogoje in finančna sredstva. V letošnjem letu načrtujejo izgradnjo lastnih društvenih prostorov v Mozirju pri nogometnem igrišču, kjer bo garaža za reševalni avtomobil in skladišče opreme. S selitvijo iz Celja v Mozirje bodo bližje glavnemu območju reševanja, to so Kamniško-Savinjske Alpe, kar pomeni krajši dostopni čas in več možnosti za ponesrečence, da bodo pravočasno najdeni in oskrbljeni. »S prošnjo za finančna sredstva smo se obrnili na občine oziroma župane in računamo na njihov posluh za našo družbeno koristno dejavnost,« je še povedal Janez Marolt, kije kot letalec reševalec usposobljen tudi za reševanje s helikopterjem. V poletnem času je pogosto dežurni re- ševalec na letališču na Brniku. GRS Celje ima iz Zgornje Savinjske doline poleg Marolta, kije član nadzornega odbora, še nekaj članov. To so Aleš Kovač iz Ljubije, ki je namestnik načelnika in inštruktor GRS, Metod Sem iz Mozirja, ki je tajnik, Matej Zaluberšek iz Mozirja, kije predsednik nadzornega odbora, in Matej Špeh s Pobrežij, ki je vodnik lavinskega psa. V Zgornji Savinjski dolini so tudi trije pripravniki za gorske reševalce, in sicer Luka Ajnik iz Luč, ki je načelnik alpinističnega kluba Rinka, v katerem so sedaj povezani vsi zgornjesavinjski alpinisti, Lovro Vršnik iz Robanovega kota in Matjaž Dušič iz Nazarij. Po besedah Janeza Marolta GRS Celje zelo dobro sodeluje z jamarskimi reševalci in prostovoljnimi gasilskimi društvi v regiji, z novimi prostori v Mozirju pa bodo lahko svojo dejavnost še bolje organizirali. Za redne sestanke in izobraževanja jim je mozirski župan Ivo Suhover-šnik že zagotovil možnost uporabe sejne sobe v upravnem centru. Franci Kotnik POTOPISNO PREDAVANJE PRI IGLI V deželi Škipetar jev - Šest kajakašev je letos spomladi obiskalo Albanijo in se spuščalo po njenih rekah ter spoznavalo deželo. Svoje vtise so predstavili na potopisnem predavanju pri Igli prvo sredo v avgustu, hkrati pa so obiskovalce presenetili s svetlobno inštalacijo, ko so preko Savinje napeljali vrv in nanjo obesili kajake, njihovo notranjost pa osvetlili. Franci Strmčnik, Aleš Nadlučnik, Tomaž Murko in trije Boštjani - Kladnik, Gomboc in Švent-so aprila uresničili dolgoletno željo in se odpravili v Albanijo. Čudovita gorata pokrajina, ki jih je spominjala na ameriški divji zahod, jim je bila zelo všeč, nekoliko manj pa katastrofalne ceste in onesnaženost rek ter okolja nasploh. Veslanje po rekah je bilo naporno, saj so bili številni deli neprehodni, voda pa zelo narasla in umaza- ZAHVALA Turistično društvo Luče se zahvaljuje vsem sponzorjem in posameznikom, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi Lučkega dneva: Občina Luče, Savinjske novice, Peskokop Haber Jožef Pančur s.p., Empe, proizvodno in gradbeno podjetje, d.o.o. Luče, Turistična kmetija Stogiej, Hiša sonca Luče, Penzion Raduha, Zasebna zobna ambulanta, Patricija Šuler s.p., Biomasa, Rok Suhodolnik, Cvetje in darila, Stanislav Valte s.p., Melu mizarstvo d.o.o., Alojz Selišnik, Elektro Ugovšek d.o.o., Tisk R tim Fedran in ostali, Avtobusni prevozi Bernarda Poličnik s.p., Robnik Franček, Robnik d.o.o., Tomaž Funtek s.p., Jamarski klub Črni galeb. velika balkanska tura na. Ob popotovanju skozi deželo so se spoprijateljili s številnimi domačini in kajakaši, spoznali so zgodovino dežele, kjer še vedno obstaja krvno maščevanje, naleteli so tudi na Angleže, ki so ribe lovili kar z bombami. Po besedah Boštjana Gom-boca so v Albaniji srečali več mercedesov kot pri nas, po drugi strani pa je to dežela velike revščine. Ustavili so se tudi v Makedoniji, kjer niso šli mimo Ohridskega jezera, veslali so po reki Strugi, za zaključek popotovanja pa so se ustavili še v Skadarju, Podgorici, in odveslali krajši odsek na reki Morači. Zadnji postanek so opravili v znamenitem Mostarju. Pripovedovanje o popotovanju po deželi Škipetarjev, kot so ga poimenovali, je navdušilo številne poslušalce, za pristno vzdušje pa je bilo poskrbljeno s pravo albansko etno glasbo. Štefka Sem Boštjan Gomboc (z mikrofonom) je ob spremljavi albanske etno glasbe predstavil veliko balkansko turo kajakašev (foto: Štefka Sem) f v Šport « PLEZALNI «»RAION NA IGLO GOSTOVANJE ZGORNJESAVINJSKIH VETERANOV V BOSNI Samo Supin na vrh 175-kratv enem dnevu Sanno Supin iz Luč seje prvega avgusta lotil nenavadnega podviga. Odločil seje namreč, da bo 24 ur plezal na Iglo. Alpinist, kije svojo plezalno kariero pričel pred skoraj tremi desetletji in v tem času osvojil več kot 1.500 smeri, od tega kar 70 prvenstvenih, je 35 metrov višine s srednjo težavnostno stopnjo uspel preplezati 175-krat. Pri tem mu je ponoči pomagal Franci Strmčnik, ki mu je osvetljeval steno. Samo Supin se je v 24 urah 175-krat povzpel na Iglo (foto: Marija Šukalo) Ob zaključku Samo Supin ni bil vidno utrujen, le zaspan. Plezanje po isti smeri je bilo precej monotono, zato je terjalo veliko zbranosti, da ne bi prišlo do napake. Na vprašanje, če bi podvig ponovil, je Supin odgovoril, da jutri ravno ne, v bližnji prihodnosti pa morda. Marija Šukalo Alpinist Samo Supin je svojo plezalno kariero pričel pred skoraj 30 leti in v tem času osvojil več kot 1.500 smeri (foto: Marija Sukalo) Krepitev prijateljskih vezi Direktor podjetja Glin Nazarje Dobrinko Dano-jevič s sorodniki vsako leto poskrbi za nepozabno športno-družabno srečanje na svoji domačiji. Na »fešti«, kjer se zbere več sto ljudi, ne manjka jedače, pijače in plesa, vospredjupajeturnir v malem nogometu na travi, na katerem že nekaj let sodeluje tudi ekipa zgornjesavinjskih veteranov. Stadion »Kod pečenog vola« je letos gostil rekordno število ekip, za mednarodno udeležbo pa so poleg naših veteranov in ekipe iz Radovljice poskrbeli še igralci na začasnem delu v Švici, Avstriji, Nemčiji in Italiji. Slovenski ekipi sta se dobro odrezali in po loteriji »penaiov« obtičali šele v polfinalu. Zmaga je na koncu ostala doma, kar pa na tovrstnih srečanjih ni najpomembnejše, pomembno je predvsem prijateljsko druženje in krepitev dobrih odnosov s kolegi iz bivše skupne države, ki imajo Slovence še vedno zelo radi. Franjo Pukart Zgornjesavinjski veterani so ob zaključku tridnevnega srečanja prejeli spominske plakete, unikatni izdelek gostiteljice Živke, za večletno sodelovanje (foto: Franjo Pukart) NOGOMET SUHI - DEBELI V LUČAH Debeli podkupili sodnika Tradicionalnimi lučki rivali so se med tekmo posluževali vseh metod, da bi le ustavili nasprotnika (foto: Marija Šukalo) Letošnja nogometna tekma med ekipama Suhih in Debelih na Podbregu v Lučah seje pričela z manjšo zamudo, saj so morali sodniki prileteti iz Afrike, nato pa so morali opraviti še »višinske priprave« pri lovskem domu. Po ugotovitvah obiskovalcev so Lučani prehiteli Ljubljančane in pred njimi odprli sodoben športni stadion z zelo dobrimi stojišči. Tekmo med tradicionalnimi rivali je »krasila« groba igra in številni rumeni ter rdeči kartoni. Po izenačenem rezultatu v regularnem delu srečanja so o zmagovalcu odločali prosti streli. V debeli senci senčnika je komentator Sandi Lojen ugotovil, da so Debeli podkupili sodnika, saj so imeli v svojih vrstah tudi politično osebnost - župana Cirila Rosea. Marija Šukalo POLETNA VELIKA NAGRADA V SMUČARSKIH SKOKIH Piki do prvih točk TURNIR V MALEM NOGOMETU V LUČAH Zmaga in prehodni pokal V nemškem Hinterzartnu se je začela poletna velika nagrada v smučarskih skokih. Začetek za slovenske skakalce ni bil spodbuden, saj so nastopili daleč pod pričakovanji. Po neuspehu na ekipni tekmi, ko se niso uvrstili niti med prvih osem, sta točke na tekmi posameznikov osvojila le Peter Prevc za 22. in Zgornjesavinjčan Primož Piki za 29. mesto, pa še ta dva sta po solidnih skokih v prvi seriji precej nazadovala v finalu. Franjo Pukart KOŠARKA IN ONLINE HOKEJ V LUČAH Kljub dežju uspešno druženje Košarkarski turnir v okviru 41. Lučkega dne prvo soboto v avgustu je zmotil dež, zato so se morali košarkarji z »ulice« preseliti v telovadnico osnovne šole. Med sedmimi sodelujočimi ekipami je bila najboljša Serdi fen club, na drugo mesto so se uvrstili Sulci, na tretje pa Boki bar. Zaradi dežja so za petek predviden turnir v inline hokeju izvedli v nedeljo. Ker je tudi v drugem poskusu ponagajalo vreme, so zmagovalca določili prosti streli. Zmaga je odšla v Mozirje, drugi so bili Slovenjgradčani, na tretjem mestu pa so pristali Ravenčani. Marija Šukalo m n ' 1 ufi II il im __ il: ill -j» Turnir v ulični košarki so zaključili v telovadnici (foto: Marija Šukalo) Hokejisti v Lučah letos niso imeli sreče z vremenom (foto: Marija Šukalo) E-stavnm Ekipa E-stav je zasluženo osvojila 1. mesto (foto: Marija Šukalo) Turnir v malem nogometu v Lučah je v prvo soboto v avgustu na igrišče pri osnovni šoli privabil trinajst ekip iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline in širše. Nogometaši so se najprej pomerili med sabo v štirih skupinah, nato pa so sledili polfinalni in finalni obračuni. V prvi polfinalni tekmi je ekipa E-stave premagala Struge 4:1, v drugem polfinalu pa je bila ekipa študentov (KZSŠ) z enakim rezultatom boljša od Muskonterjev. V tekmi za 3. mesto je bila natančnost pri streljanju prostih strelov na strani Strug, zato so Muskonterji pristali na 4. mestu, v velikem finalu pa so slavili nogometaši E-stav, ki so premagali študente s 3:1. Marija Šukalo TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA ŽENSKE V LUČAH Najboljše Anzi babe Na turnirju v malem nogometu za ženske v Lučah, ki je potekal v četrtek, 5. avgusta, so sodelovale tri ekipe, ki jih sestavljajo »prekaljene« nogometašice, zato je bila temu primerno kakovostna tudi igra. Igralke so prikazale vrsto lepih potez, veliko borbenosti in športnega duha, na koncu pa je prvo mesto osvojila ekipa Anzi babe, druge so bile gostje iz Športnega društva Solčava, pokal za tretje mesto pa je pripadel ekipi Ličunke. Marija Lebar Nogometašice so prikazale vrsto lepih potez in veliko borbenosti (foto: Marija Lebar) UNIČUJOČ POŽAR PRI JAKOPCU V GORNJEM GRADU S pomočjo sokrajanov nad posledice naravne sile Predstavnika Občine Gornji Grad Jožica Rihter (levo) in Klemen Petek (desno) sta Štefanu in Darinki Fale obljubila pomoč pri izgradnji novega gospodarskega poslopja (foto: Štefka Sem) Darinka in Štefan Fale se zavedata, da sta izgubila mnogo, nista pa izgubila volje in poguma. Predvsem sta srečna, da se ni zgodilo nič nikomur od domačih. Neizmerno sta hvaležna gasilcem, ki so s hitro intervencijo ohranili njun dom, in vsem ostalim ljudem, ki so ali pa še bodo kakorkoli pomagali pri odpravi posledic nesreče. PRVE OBLIKE POMOČI Da ljudje v stiski znamo stopiti skupaj in pomagati, seje pokazalo že dan po požaru. Predstavniki Zgornjesavinjske kmetijske zadruge so pristopili k organizaciji pomoči za Faletove in direktor Andrej Presečnik je bil med prvimi, ki so obiskali pogorišče. Kmetijo sta skupaj s Presečnikom obiskala tudi tehnolog Kmetijsko gozdarskega zavoda iz Celja Peter Pšaker in kmetijska svetovalka Sonja Moličnik Oblak, ki sta gospodarju svetovala, kakšne so možnosti glede na velikost kmetije. Na Občini Gornji Grad so na pobudo župana Stanka Ogradijo organizirali gradbeni odbor, ki bo skrbel, da bo projekt gradnje stekel takoj, ko se gospodar odloči, kakšen način reje živali bo izbral. V Gornjem Gradu načrtujejo zbiranje pomoči v obliki denarja, lesa in sena po gospodinjstvih, odprt pa bo tudi poseben transakcijski račun, na katerem se bodo zbirala sredstva. Občina bo družini pomagala z nakazilom v enkratnem znesku, iz naslova sredstev za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Direktorica občinske uprave Jožica Rihter in podžupan Klemen Petek sta gospodarju ob obisku obljubila, da bodo s skupnimi močmi poskušali kar najhitreje postaviti nov hlev, da bo življenje na kmetiji zopet normalno teklo dalje. Optimističen je tudi direktor Zadruge Andrej Presečnik, ki meni, da bi lahko bila do zime zaključena vsa dela in bi bil hlev ponovno poln živali. Štefka Sem V torek, 3. avgusta, se je družini Fale iz Gornjega Grada v nekaj sekundah spremenilo življenje. Nevihta, povsem običajna za vroče poletne dni, je nekoliko ohlajala ozračje in gospodar Ja-kopceve domačije Štefan Fale je bil pri mola krav v hlevu. Žena Darinka, ki je počivala pred nočno izmeno, in oče sta bila v hiši, ko je strela nenadoma udarila v gospodarsko poslopje... dežurni pa so ostali in skrbeli za varnost še naprej. Poveljnik gornjegrajskih gasilcev Jakob Filač mi. je pohvalil vse, ki so se tako hitro odzvali in se udeležili gašenja, kajti samo tako so rešili hišo Faletovih. Prav tako je pohvalil solidarnost sosedov in okoliških kmetov, ki so živino, deset krav in tri prašiče že ponoči odpeljali v svoje hleve, kjer bodo začasno skrbeli zanje. Gasilci so se nasled- Zalostna podoba domačije dan po uničujočem požaru (foto: Štefka Sem) HITRA INTERVENCIJA Strašen pok, kije okrog sedmih zvečer spremljal strelo,je iz hleva pregnal Štefana in koje le-ta videl, da gori streha, je pohitel po gasilni aparat. Istočasno je iz hiše prišel njegov 84-letni oče, ki je pričel iz hleva spuščati živali. Žal gasilni aparat ni več pomagal, kajti celotno streho in seno pod njo je ogenj zajel v nekaj sekundah. Prebivalci Gornjega Grada so ogenj opazili takoj po udaru strele in že po sedmih minutah je domača gasilska ekipa prispela na kraj požara. Zaradi obsežnosti požara in neposredne bližine hiše, kije bila v nevarnosti, so se gornjegrajskim gasilcem pridružili še člani sedmih drugih društev. Fale je sam in pozneje s pomočjo gasilcev iz strojne lope poleg hleva umaknil traktor in nakladalno prikolico, manjše orodje, motorne žage in agregat pa so zajeli ognjeni zublji. REŠEVALI TUDI HIŠO Gasilci so gasili in pazili, da ogenj ne bi zajel še hiše. Med požarom je temperatura narasla na preko 300 stopinj Celzija, zato so na hiši popokale šipe. Gasilci so bili na mestu požara do treh zjutraj, nje jutro znova zbrali in pomagali pri odstranjevanju posledic požara. KAKO NAPREJ? Jutro po neprespani noči je Faletove postavilo pred kruto resnico. Ob odstranjevanju ostankov zgorelega hleva se je gospodar zavedel, da je izgubil prihodek od oddajanja mleka in odslej bo morala majhna kmetija s štirimi hektari zemlje in brez gozda preživeti drugače. Seno, katerega je bilo letos veliko, je zgorelo. Ves trud in delo je šlo v nič... V tem trenutku jim je ostala le Darinkina plača, kako bo naprej, se ne ve... Št. TRR, na katerem se zbirajo sredstva za družino Fale: SI56 02374-0258779391. Črna Kronika, Zahvale, Oglasi ČRNA KRONIKA • PLANINCU JE SPODRSNILO Kamniško sedlo: 4. avgusta popoldan je prišlo med Kamniškim sedlom in Okrešljem do gorske nesreče. Med sestopanjem je planincu spodrsnilo, zaradi cesarje zdrsnil dvajset metrov po pobočju. S policijskim helikopterjem je bil odpeljan v bolnišnico Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je utrpel lahke telesne poškodbe. • VLOM V POSLOVNE PROSTORE V GUNU Nazarje: V noči na 8. avgust je bilo vlomljeno v poslovne prostore podjetja GLIN IPP Nazarje. Vlomljeno je bilo v štiri pisarne, ki jih je storilec temeljito preiskal, vendor ni ničesar odnesel. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo. • POŠKODOVAN PLANINEC Okrešelj: 8. avgusta popoldan sije pri sestopu vTurskem žlebu planinec poškodoval nogo. Člani GRS Celje so ga oskrbeli in transportirali v dolino, od tam poje bil odpeljan na zdravljenje v bolnišnico. POZIV OŠKODOVANCU Policisti Policijske postaje Mozirje so ugotovili, daje bilo vlomljeno v tovornjak, ki je bil parkiran ob cesti Brezje - Golte. Neznani storilec je iz vozila med drugim odnesel navigacijsko napravo in daljnogled. Policija poziva oškodovanca, da se javi na PP Mozirje ali pokliče po telefonu 839-18-80. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin, bo vedno ostal. V SPOMIN 17 avgusta bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil Franko ZAMRNIK iz Luč (11.2.1950 - 17.8.2009) Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu. Žalujoča ženajožica MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www-pogreb-morana-sì j Vedno znova se sprašujemo, zakaj? WL ' Že dolgih 20 let mineva zdaj. Še vedno dom je prazen in dvorišče, I naše oko zaman te išče. Ni tvojega glasu, ne smehljaja, ne moremo zapolnitipraznine, ki ostaja. Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. Zdaj na tvojem grobu rožice cvetijo in svečke ti v spomin gorijo. Nikoli več nihče te ne zbudi, zdaj živiš drugje -med angeli. A nekoč, nekje, se bomo zopet srečali, nekoč, nekje-nad zvezdami... V SPOMIN 7. avgusta je minilo 20 neutolažljivih let, odkar jeza vedno zaspal dragi Anton MIKEK iz Šmihela nad Mozirjem (14.10.1972 - 7.8.1990) Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu. Vsi domači Kogar nosiš v srcu, taneumre. Ostaja ljubezen in spomin na skupne dni. Ostaja upanje na snidenje tam nad zvezdami. ZAHVALA V zadnjih julijskih dneh je mnogo prezgodaj tiho odšel naš ljubi sin, brat, fant in stric Simon KOLAR (1981 - 2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, kolektivu BSH Nazarje, ki so nam v trenutkih žalosti stali ob strani in izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govornici ga. Marinki in g. Hriberniku za tople besede slovesa, RK Nazarje, pogrebni službi Morana in cerkvenemu pevskemu zboru ter za odigrano Tišino. Vsem, ki ste ga poznali in ga boste ohranili v lepem spominu in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Za razvedrilo Produkcija vina se je močno povečala, odkar jim predvajamo hip-hop glasbo. Ona je še hujša Mozirjan ima uvidevno soprogo: “Moja žena nikoli ne nerga, če pridem pozno ponoči domov, ker ve, da bova, če bo zbudila mojo mamo, oba nastradala.” Krepostni časi Ne vedo, kaj hočejo Primorec: “Teh turistov pa res ne razumem. Pridejo k nam, se cele dneve namakajo v vodi, potem pa jim je vsaka kaplja dežja v napoto.” Lahko bi bilo še slabše Družina prebiva dopust pod šotorom. Že tri dni neprestano dežuje. Žena najde kanček optimizma: “Letos bomo lahko vsaj rekli, da smo imeli v kampu tekočo vodo." Micka, ki se rada stiska in od užitka vriska, ugotavlja, da tudi ona v recesiji tanko piska. Od kar gre moškim trdo za denar, so spet vsi samo še dobri kristjani. Nič pridanič Srečata se bogat poslovnež in trikratni magisterznanosti. Znanstvenik: “Se mi je kar zdelo, da bo iz tebe nekaj takega. V teoriji si bil vedno slab.” “Če bi ostali doma, nam gotovo ne bi bilo treba ugotavljati, da smo že tri dni na dežju na dopustu,” sitnari mož. “Ne, tam bi tri dni govoril, kako bi bilo lepo biti tu, ker doma kar naprej dežuje.” Ukinimo denar Rečičan: “O, kako si želim, da bi že enkrat ukinili denar!” Nazarčan: “Od kod ti pa taka čudna želja?” Rečičan: “Ti ne veš, koliko sem ga dolžan!” Pomota Gost se priduša nad postrežbo: "Natakar, prinesli ste mi umazan krožnik!” “Oprostite, ne bo držalo. To je predjed." S težavo bere vaš jedilni list. Zaščitniški mož Med turisti v kampu: “Je tudi vama sinoči odpihnilo šotor?” “Je, pa nisem opazila, ker moj mož itak vsak večer zaspi na meni." K pravemu po nasvet V hotelski restavraciji se oglasi premočen možakar: “Kako lahko čim prej posušim obleke?” “Zakaj to sprašujete mene?” se začudi natakar. “Ker mi tako učinkovito sušite denarnico.” Hugo Mušnik T—N 24 c Cvetke M koprive TAKOJ ALI PA NIC Ciril M. Sem, legendarni zgornjesavinjski fotograf: »Minka, naslednji ples je pa najin, samo tole moje orodje še odložim...« Minka Napotnik, legendarna ljubenska frizerka: »Takoj ali pa nič, me tamle že čaka Artur s kmetije, če s tabo ne bo nič...« LUČKA MERSKA ENOTA Daje od Lučke meje navzgor drug svet, so v Lučah dokazali v času praznovanja Lučkega dne. Uvedli so novo mersko enoto za pijačo, ki ni ne liter, ne deciliter, ne centiliter, ampak meter... DO PIJACE LE Z JAVNO LASTNINO Če so v Lučah na veliko ponujali pijačo po dolžini, je bilo za razliko na Flosarskem balu na Ljubnem problem priti do pijače. Gostje z mladostnim videzom so se namreč morali pri nakupu alkoholnih pijač izkazati zjavno lastnino, na primer s kakšnim kilometrom ceste ali pa deležem v javnem podjetju... MLJAŠIM OD 18 LET. •OD OSEB, ZA KATERE domnevamo, da so MLAJŠE OD 18 LET, ZAHTEVAMO IZKAZ STAROSTI 7 lAWKin I ACTMIKIH Križanka, Oglasi REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Zvrati, osojek, Bender, Ove, SA, Štekl, Gard, Earn, šalvare, Asta, areal, balkon, reprezentant, ata, raca, or, aksis, rtina, OC, ejektor, bienale, Aska, ujec, episkop, pala, kantata mm MINI SLOVARČEK: AMIEL- švicarski pisatelj- Henri Frederic KOSMAS- avtor Češke kronike v treh knjigah THORILD- švedski pisatelj- Thomas BAK- kraj na Madžarskem ONOE- japonski pesnik- Saišu Mesečni sejem v Mozirju Vsakega 15. v mesecu na starem sejmišču od 7. do 18. ure Maritine Bojan s.p., Breg pri Kočevja 10,1232 Sutra Cerkev Napovednik dogodkov • Petek (13. avgust), od 9.00 dalje. Športni park Mozirje Finale pokala Slovenije Poza Mozirje open (beach volley) • Petek (13. avgust), ob 21.00. Športni park Mozirje Koncert Alye in Happy banda_________________________________ • Sobota (14. avgust). Mozirski gaj Odprtje razstave cvetja Tropski svet v Mozirskem gaju_______ • Sobota (14. avgust), ob 17.00. Šmihel nad Mozirjem Otvoritev sejma domače obrti in razstave ročnodelskega krožka • Sobota (14. avgust), ob 20.00. Šmihel nad Mozirjem Zabava z ansamblom Modrijani________________________________ • Sobota (14. avgust), ob 19.00. Cerkev Marije Zvezde Nova Štifta Slovesna sv. maša (daroval jo bo kardinal dr. Franc Rode) • Sobota (14. avgust), ob 20.00. Športni park Mozirje Beach Volley - Oaza Mozirje open (finale)___________________ • Nedelja (15. avgust), od 9.00 dalje. Športni park Mozirje Beach Volley - Oaza Mozirje open (turnir mešanih trojk) • Nedelja (15. avgust), ob 10.00. Samostan sester Klaris Nazarje Slovesna sv. maša (daroval jo bo kardinal dr. Franc Rode) • Nedelja (15. avgust), ob 14.00. Šmihel nad Mozirjem Sejem domače obrti__________________________________________ • Nedelja (15. avgust), ob 15.00. Šmihel nad Mozirjem Šaljive igre in vlečenje vrvi_______________________________ • Nedelja (15. avgust), ob 18.00. Šmihel nad Mozirjem Zabava s skupino Happy band in ansamblom Golte______________ Prodam krzneno jakno, nutrija, zelo malo nošeno, št. 42; več info, 041/634-419. Domači med prodam; gsm 031/683-980, Prodam zemljo (prst); gsm 031/414-277. Prodam cepljena drva, brezova po 46 eur, mešana po 45 eur; gsm 041/275-892. Prodam rezan hrast, debeline 5 cm; gsm 041/944-179. Prodam silažne bale, orehova jedrca in domače žganje; kupim teleta, čb, stare do 14 dni; gsm 041/466-720, Kuhinjske elemente - rabljene, prodam za simbolično ceno; gsm 051 /357-683. Po simbolični ceni prodam rabljeno spalnico (bukev); gsm 031/207-269. Prodam bojler pokončni - wester line - 150 I (elektrika, olje, drva); gsm 041/806-001. Kupim bariton za učenje (lahko tudi starejši); gsm 041/573-983. IZGUBLJENO - NAJDENO Najdena zlata ogrlica. Če jo kdo pogreša, naj pokliče na tel: 041/727-161. Dvosobno in enosobno stanovanje v velikosti 50 m2 v Dobletini pri Nazarjah oddam v najem; gsm 070/813-575. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddamo; gsm 040/866-613. NEPREMIČNINE Enodružinsko hišo v Zadrečki dolini prodamo; tel. 584-53-01. DRUGO - KUPIM Kupim motorno kolo pony expres; gsm 041/ 515-291. ŽIVALI - PRODAM Prodom prašiče 80 dol20 kg za zakol ali nadaljnjo rejo. Prašiče lahko tudi dostavimo. Tel; 041/561-893. Zajce - dunajski plovci, za nadaljnjo rejo -prodam; gsm 051/357-683. Prodam prijazno in družabno mini himalaj. kozico, staro 8 mesecev. 03/839-50-14. Prodam dve mladi kozi z mladičema; gsm 041/413-180. Po ugodni ceni prodam pet ovc; tel. 583-12-18. Prodam brejo telico, A kontrola; gsm 031/ 886035. Prodam čb telico, brejo 8 mesecev; gsm 041/ 332-898. Prodam teličko, mesne pasme, čb - lim, težko 135 kg; gsm 031/855-186. Prodam dve sivo-rjavi telici, breji 7 in 8 mesecev; gsm 031/393-418. Prodam bikca simentalca težkega cca 200 kg in kravo ciko s teličkom; gsm 041/202-525. Prodam 2 bikca, stara 10 dni, pasma čb sivo rjavo govedo; gsm 041/783.615. Prodam 10 dni starega bikca simentalca; gsm 041/324-438. ŽIVALI-KUPIM, ODDAM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce in teličke nad 10 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Oddam tri psičke mešanke, manjše rasti; gsm 031/270-326. DRUGO - PRODAM Prodam računalnik, LCD monitor, miško in tipkovnico; gsm 031/477-271. MORDA STE ISKALI PRAV TO POLETNE UGODNOSTI ZA REZERVACIJE V JESENI. AKCIJA 10=15. OB NAKUPU 10 TERAPIJ VAM JIH 5 PODARIMO. Akcija velja od 15.7.2010 do 15.8.2010. Pogoj akcije je vplačilo terapij v omenjenem obdobju. Velja samo za enoto Solni tempelj Nova Štifta; gsm 031 788 881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/ 305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p.. Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; BRLEC Franc 041/606-376. GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profitna (kopeiit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za irgovine, lokale), 'izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demonfaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih paiketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. GENERALNO ČIŠČENJE stanovanjskih in poslovnih prostorov in objektov, zimskih vrtov, steklenih površin, oblazinjenega pohištva, tepihov, poliranje marmorja, granita, čiščenje in zaščita fasad, čiščenje in zaščita vseh vrst naravnih in umetnih kamnov... 031 887 587. Clean way, profesionalno čiščenje, Cesta IX 17,3320 Velenje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20,3320 Velenje. SHUJŠEVALNE DIETE NE POMAGAJO!? Uvedimo spremembe, ki bodo trajno izboljšale kakovost vašega življenja. Svetovalka za prehrano: 031/642-353. Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57, Mozirje; 03/839-50-14. V Mozirju oddamo 3-sobno stanovanje; informacije na gsm 041/445-949. Prodam traktor tondini blicard 75, dobro ohranjen, letnik 1995, cena po dogovoru; gsm 041/783-971. KMEnjSKA MEHANIZACIJA IN STROJI Prodam traktor zetor 5211, lepo ohranjen -ugodno; gsm 070/708-155. Prodam molzni stroj nemške izdelave; gsm 031/829-273. Prodam kiper prikolico, dolžina 3,5 m; tel. 583-5034. Motorno žago »Tomos« prodam; gsm 031/ 667-963. Prodam cisterno za gnojevko, creino 3200 I; tel. 584-17-85. PE Velenje, Simona Blatnika 16 tel.: 03 891 94 70,041 627 792 sanles.pohistvo@siol.net www.sanles-pohistvo.si V mesecu avgustu vam za program Tempo X nudimo dodatni 10% popust. Ugodne cene in velika izbira vsega ostalega pohištva pri brunarici Trije pioti (kuhanje divjačinskega golaža in streljanje z zračno puško, zabava) Info: 051-354 809 %,* www.golte.si , Trubarjeva 17,3230 Šentjur tel.: 03 5 730 044. fax: 03 5 730 043, gsm: 031 600 420,031 730 900 e-pošta: info@dom-streha.si www.dom-streha.si DOM-STREHA D.O.O. AKCIJSKE CEN M nemške opečne kritine ^WALTHER ^DACHZIEGEL CREATONE NARAVNO 'VODU Nfl' y I (strešnik 1/1) do neverjetnih ~ HZ,Egel /Ä5« gSgi Pri naiufHS ferüi® nad 130m* vam |)0 |'l(:(!|l(i(iH(:|ii (iodovom nudimo BREZPLAČEN £ strokovni oplod . in Melavo * |joiiU(*l>c na vaio m (lomu. SEVIQC BREŽICE Celje - skladišče D-Per 7/2010 5000025719,32 COBISS © Psallentes$ (BE) Beghinae in cantu instructae -Gregorijanski koral (mašni spevi) Beghinae in cantu instructae -Gregorian chant (mass songs) 22.8.10 ob /at 20:30 Katedrala / Cathedral Gornji Grad Vljudno vabljeni na koncert / You’re kindly invited to the concert *>*»'• 5 ”~rrrr— A IVI Z S Center varne vožnje Nagradna igra Varna vožnja Spoštovane bralke in bralci Savinjskih novic, sodelujte v nagradni igri, ki smo jo pripravili v sodelovanju 2 AMZS Centrom vame vožnje (CVV) na Vranskem! V mesecu avgustu bomo v vsaki številki Savinjskih novic objavili nagradno vprašanje o varni vožnji, na katerega boste lahko odgovorili na izrezanem kuponu. Vsak teden bomo med prispelimi odgovori izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja AMZS, vsi poslani odgovori pa bodo ob zaključku nagradne igre sodelovali v finalnem žrebanju, v katerem bomo izžrebali dobitnika glavne nagrade darilnega bona za celodnevni intenzivni trening varne vožnje v CVV Vransko. Nagradno vprašanje št. 2 Zavorna pot je na zelo spolzkem vozišču pri vozilu z ABS v primerjavi z vozilom brez ABS; a) krajša __ b) daljša c) Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori na vprašanje št. 1 (s kratico ABS označujemo: b) elektronski protiblokirni zavorni sistem) smo izžrebali Barbiko Črnodovski, Novo naselje 1, 3342 Gornji Grad, ki prejme praktično nagrado AMZS (varnostni odsevni jopič, varnostni odsevnik za pešce in osvežilec zraka). Nagrajenka lahko prevzame nagrado v uredništvu Savinjskih novic do 27. avgusta 2010. Sedaj pa odgovorite na nagradno vprašanje št. 2. Kupon izrežite iz časopisa in nalepite na dopisnico ter ga najkasneje do torka, 17. avgusta 2010 (takrat se zaključi drugi krog nagradne igre), pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. OSREDNJO tCNJ. CELJE