Poštnina plačana t gotovini.
LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Letnik LXXVIII. Ljubljana, 8. marca 1941.	Štev. 2.-3.
Izhaja mesečno. — Leto 1941. — Naročnina: 50 Din letno.
5.
Gospodom duhovnikom za leto 1941.
1.	Hvala ljubemu Bogu, da nam je na priprošnjo Kraljice miru v preteklem letu ohranil mir! Zahvaljujem se vsem duhovnikom in po njih vernikom — zlasti bolnikom —, ki so mnogo molili in svoje trpljenje darovali za mir.
Zdi se, da nas vojska kot ognjen pas vedno bolj in vedno bliže obdaja. V bodoče bomo morali še več moliti, da nas usmiljeni Bog obvaruje vojske, ki bi uničevala naše domove, ubijala naša življenja in nam odvzela svobodo, ki je tako velik dar božji. Ne upam si trditi, da smo tako usmiljenje kakor koli zaslužili, pač pa smemo imeti trdno zaupanje v uspeh svojih molitev, če bomo molitev spremljali z dobrimi deli in s samopremagovanjem, da ne bomo z grehi, zlasti z izzivajočimi grehi onečaščevanja nedelje, bogokletstva, nečistovanja in pijančevanja žalili Boga in klicali nase kazni njegove pravičnosti.
Že v začetku vojske sem skupaj s stolnim kapitljem napravil o h -ljubo, da postavimo Mariji, Kraljici miru, Srednici vseh milosti, zaobljubljeno cerkev — in sicer v Ljubljani, tam, kjer se bo pokazala največja potreba, če nas Bog po Marijini priprošnji obvaruje grozot vojske in nam ohrani mir.
Ko Vam to obljubo naznanjam, želim, da bi se tej obljubi pridružile vse župnije v škofiji, da bi tako postala obljuba cele škofije. Saj druge obveznosti župnije ne sprejmejo nase, kakor da župljani ob svojem času po svojih močeh prispevajo, da se zgradi obljubljena cerkev.
Gospod pravi: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem i m e n u, t a m s e m j a z s r e d i med njimi« (Mt 18, 20), in nam s tem zatrjuje, da je skupna molitev v isti namen Bogu posebno všeč, da Njega samega pritegne k nam, da nas gotoveje usliši, če nam je v zveličanje. Po tej Jezusovi besedi se hočemo ravnati in v vsej škofiji imeti
molitven« <1 e v e t <1 n e v n i c o za mi r.
Namen te devetdnevnice je po priprošnji preblažene Device in Matere Marije sprositi od Boga, da se sklene pravičen in trajen mir med narodi in državami in da se našemu narodu in naši državi ohrani mir, red in svoboda.
Ta devetdnevnica naj se opravlja v vseh župnijskih, kuratnih in samostanskih cerkvah in kapelah od 4. do 12. aprila, t. j., začne se prvi petek aprila, na spomin Žalostne Matere božje in se končava pred božjim grobom, na veliko soboto, morda najprimerneje pred slovesnim vstajenjem.
Opravlja naj se na sledeči način: Zjutraj med sv. mašo naj se moli sv. rožni venec, litanije Matere božje in m o-litev za mir (brez običajnih molitev po lavretanskih litanijah); k j e r pa je zvečer običajen ali mogoč blagoslov, se devet-dnevnica more opraviti tudi zvečer.
Ker se ob delavnikih mnogi verniki ne morejo udeleževati sv. maše, a je vendar važno, da kolikor mogoče vsi verniki škofije ob tej devet-clnevnici združijo svoje molitve v eno samo mogočno prošnjo, zato naj vse družine in posamezni verniki teh devet dni doma molijo sv. rožni venec v isti namen. Gospodom dušnim pastirjem naročam, da to devetdnevnico s prižnice vernikom oznanijo in jim zlasti toplo priporočajo, da jo v družinah opravljajo s skupno molitvijo rožnega venca.
O,	kako bi bili srečni, ko bi s to devetdnevnico sprosili tako razpoloženje vladarjem, da bi od mrtvih vstali Jezus mogel prinesti — mir!
2. Lansko leto smo z božjo pomočjo in z Vašim pridnim sodelovanjem mogli imeti škofijsko sinodo in njeno veliko delo srečno zaključiti. Kot sad dolgotrajnih posvetovanj in napornega študija sta izšle dve knjigi. Zakonik ljubljanske škofije in Pastoralne inštrukcije za ljubljansko škofijo.
Zakonik se že lepo izvaja. Da ga bomo vsi pravilno izvajali in da bo dosegel svoj namen v večjo slavo božjo in v zveličanje duš, moramo pred vsem mi sami vse določbe Zakonika presojati z nadnaravnega sta-dišča in v njem videti sredstvo za dosego nadnaravnega cilja, izvedbo in razlago njegovo pa mora voditi ljubezen do duš. S trdoto in z neuvidevnim golim ukazovanjem pa tudi z nediscipliniranim popuščanjem ne bomo dosegli v dušah tega, kar mora Zakonik doseči.
Mnogo vprašanj in dvomov so gospodje že predložiti, tudi za kakšen spregled v eni ali drugi določbi so prosili. Zlasti je bilo mnogo vprašanj
o	redu za cerkvene sedeže, dasi Zakonik bistveno ničesar novega ni prinesel, ampak že prej veljavni red znova uzakonil. V mnogih župnijah se prejšnji red ni izvedel. Tam je naletela izvedba Zakonika v tej točki na odpor. V tem vprašanju moram poudariti, da Zakonik pridobljenih pravic ne ukinja, ampak le pridobivanje novih pravic, ki z objavljenim sedežnim redom niso v skladu, onemogočuje. Ker gre v sporih o cerkvenih sedežih večinoma za vprašanje pridobljenih pravic, se mora vsak posamezni primer posebej obravnavati in posebej presojati. Ni mogoče v eno razsodbo vključiti vse različne primere. Če glede pravice do cerkvenega sedeža obstoje kakšne privatnopravne pogodbe ali dogovori, se po Zakoniku ne morejo in ne smejo ukiniti.
Pastoralna inštrukcija vsebuje mnogo koristnega in bo dala mnogo luči vsakemu dušnemu pastirju, ki jo bo pazljivo prebiral. Študirajte jo, pogovarjajte se o njej na Vaših sestankih, da boste tako našli najboljši način, kako bi njena navodila najuspešneje izvedli.
Ko ob teh dveh knjigah pregledujem delo sinode, moram s hvaležnim srcem znova reči: Bogu bodi hvala za to delo!
3. Liturgična obnova je močno sredstvo za dvig verskega življenja v župniji. Pastoralna inštrukcija daje v drugem poglavju nekaj navodil. Da bomo mogli ta navodila pravilno in v pravem duhu izvajali, nameravamo letos prirediti liturgični tečaj za duhovnike in bogoslovce 5., 6. in 7. avgusta, če ne bo kakih nepričakovanih ovir. Spored in kraj tečaja bo pravočasno objavljen.
4. V spravo za bogokletstvo in sramotenje Matere božje med našim narodom smo dolžni dati Bogu javno zadoščenje. 8 tem bi najbolj podprli
tudi svoje molitve za mir. V ta namen služijo spravne evharistične - m a r i j a 11 s k e pobožnosti, ki naj bi se prirejale po vsej škofiji na primernih krajih, ne v velikem obsegu, ampak nekaj župnij skupaj, ki tvorijo krajevno skupnost.
Namen teh pobožnosti je: sprava za vse žalitve zlasti presvetega Rešnjega Telesa in Matere božje (bogokletstvo), obenem pa zahvala, da nas je Bog obvaroval vojnih grozot, in prošnja za mir. Posebno naj bi se poudarjala pokora, žrtev, sprava. 0 tem naj bi bili tudi cerkveni govori. Verniki naj bi v velikem številu opravili dobro spoved in vredno ter pobožno prejeli sv. obhajilo..
Za čas take pobožnosti sme biti Rešnje Telo izpostavljeno ves dan,
—	tudi vso noč, kjer bi bilo to primerno in bi bilo dosti častilcev; za evharistične shode, dasi manjše, je dovoljena polnočnica. Sklep pobožnosti bi bila teoforična procesija, pri kateri se moli rožni venec (marijanski značaj pobožnosti!)
Gospodje, pogovorite se o tem na svojih konferencah in če sklenete prirediti tako pobožnost, sporočite dan, kraj in spored pravočasno škofijskemu ordinariatu.
V	Ljubljani, dne ‘23. februarja 1941	f Gregorij,
škof.
6.
Kanonična vizitacija in birmovanje leta 1941.
Ce bo Gospod hotel« (Jk 4, 15), bom letos opravil kanonično vizi-tacijo v sledečem redu:
I. Dekanija Škofja Loka.
1. Stara Loka, v nedeljo, 27. aprila;
2. Selca, v ponedeljek, 28. aprila;
3. Dražgoše, v torek, 29. aprila;
4. Železniki, v sredo 30. aprila;
5. Zalilog, v četrtek, 1. maja;
6. Sorica, v petek, 2. maja;
7. Davča, v soboto, 3. maja;
8. Reteče, v torek, 6. maja;
9. Žabnica, v sredo, 7. maja;
10. Sv. Lenart, v četrtek, 8. maja;
11. Bukovščica, v petek, 9. maja;
12. Poljane, v soboto, 10. maja;
13. Žiri, v nedeljo, 11. maja;
14. Nova Oselica, v ponedeljek, 12. maja;
15. Stara Oselica, v torek, 13. maja;
16. Leskovica, v sredo, 14. maja;
17. Trata, v četrtek, 15. maja;
18. Lučine, v petek, 16. maja;
19. Javorje, v soboto, 17. maja;
20. Škofja Loka, v nedeljo, 18. maja.
II.	Dekanija žužemherk.
21. Žužemberk, v četrtek, 22. maja;
22. Ajdovec, v petek, 23. maja;
23. Šmihel, v soboto, 24. maja;
24. Zagradec, v nedeljo, 25. maja;
25. Ambrus, v ponedeljek, 26. maja;
26. Krka, v torek, 27. maja;
27. Sela, v sredo, 28. maja;
28. Dobrnič, v četrtek, 29. maja;
29. Hinje, birma bo združena s posvetitvijo novega oltarja;
dan se bo pozneje določil.
III.	Dekanija Moravče.
30. Blagovica, v nedeljo, 8. junija;
31. Krašnja, v ponedeljek, 9. junija;
32. Št. Ožbalt, v torek, 10. junija;
33. Št. Gotard, v sredo, 11. junija;
34. Moravče, v nedeljo, 15. junija;
35. Vrhpolje, v ponedeljek, 16. junija;
36. Peče, v torek, 17. junija;
37. Češnjice, v soboto, 21. junija;
38. Brdo, v nedeljo, 22. junija;
39. Št. Vid, v ponedeljek, 23. junija;
40. Zlatopolje, v torek, 24. junija;
41. Vače, v četrtek, 26. junija.
IV. Dekanija Zagorje.
42. Kolovrat, v sredo, 18. junija;
43. Izlake, v četrtek, 19. junija;
44. Čemšenik, v petek, 20. junija.
V. Dekanija Litija.
45. Sv. Gora, v petek, 27. junija.
Navodilo za kanonično vizitacijo in sv. birmo glej: Pastoralne in-štrukcije str. 273—281.
V	Ljubljani, dne 27. februarja 1941.	f	Gregorij,
škof.
7.
Konference v letu 1941.
A.	V smislu čl. 44, odst. 1. Zak. lj. šk. določam za obravnavanje na letošnjih pastoralnih konferencah sledeča vprašanja:
I.	Za pomladansko konferenco:
1.	Dogmatični nauk o bistvu in delovanju posvečujoče in dejanske milosti — poljudno razložen.
2.	Katere obvezne norme vsebujejo poglavja I.— V. inkl. Pastoralne inštrukcije.
II.	Za jesensko konferenco:
1. Načela o filmu po okrožnici Pija XI., »Vigilanti cura«. Praktične naloge dušnega pastirja glede ustanavljanja in obiskovanja kina.
2. Katere obvezne norme vsebujejo poglavja VI.—IX. Pastoralne inštrukcije.
B. V smislu čl. 51, odst. 2. Zak. lj. šk. določam, da se na konferencah Sodalitatis SS. Cordis Jesu obravnavajo sledeči predmeti:
1. Napravi naj se osnutek vzgojnega načrta za delo v Marijinih vrtcih (Pastor, inštrukcija str. 187, 2 a).
2. Vzroki vpadanja dekliških Marijinih družb. Kako jim odpomoči?
V	Ljubljani, dne 26. februarja 1941.	f	Gregorij,
škof.
8.
Namestniki dekanov.
V	smislu čl. 140 Zak. lj. šk. so bili postavljeni sledeči namestniki dekanov:
1. Za dekanijo Mesto Ljubljana: Alojzij Košmerlj, župnik pri Sv. Petru v Ljubljani.
2. Za dekanijo Ljubljana okolica: Janez Klemenčič, župnik na Igu.
3. Za dekanijo Cerknica: Ivan Lovšin, župnik v Planini pri Rakeku.
4. Za dekanijo Črnomelj: Andrej Ilc, žup. upravitelj v Podzemlju.
5. Za dekanijo Kamnik: Ivan Bester, župnik v Dobu.
6. Za dekanijo Kočevje: Jožef Eppich, župnik v Stari cerkvi.
7. Za dekanijo Kranj: Franc Vavpetič, župnik v Šenčurju pri Kranju.
8. Za dekanijo Leskovec: Andrej Zupanc, župnik v Sv. Križu ob Krki.
9. Za dekanijo Litija: Andrej Širaj, župnik na Savi.
10. Za dekanijo Moravče: Jernej Hafner, župnik v Moravčah.
11. Za dekanijo Novo mesto: Jožef Kres, župnik v Vavti vasi.
12. Za dekanijo Radovljica: Anton Kastelic, župnik na Jesenicah.
13. Za dekanijo Ribnica: Jakob Ramovš, župnik v Vel. Laščah.
14. Za dekanijo- Škofja Loka: Franc Šušteršič, župnik v Selcih.
15. Za dekanijo Trebnje: Henrik P o vse, župnik na Čatežu pod Zaplazom.
16. Za dekanijo Višnja gora: Franc Vidmar, župnik v Višnji gori.
17. Za dekanijo Vrhnika: Franc Nastran, župnik v Horjulju.
18. Za dekanijo Zagorje: Anton Lovšin, župnik v Radečah pri Zidanem mostu.
19. Za dekanijo Žužemberk: Ivan Žavbi, župnik v Ambrusu.
Hkrati so bili imenovani za škof. duhovne svetnike: Alojzij Košmerlj, Janez Klemenčič, Andrej Ilc, Franc Vavpetič, Andrej Zupanc, Andrej Širaj, Jernej Hafner, Jožef Kres, Franc Vidmar, Franc Nastran in Anton Lovšin.
Triletni izpiti duhovnikov po kan. 130
se bodo vršili letos v četrtek, dne 16. oktobra, v avlah teološke fakultete v Ljubljani (Alojzijevišče). Začetek je ob osmih zjutraj.
Tvarina je določena v čl. 19 Zakonika ljubljanske škofije.
K izpitu se morajo kandidati prijaviti s pismeno prošnjo na škof. ordinariat najpozneje do 1. oktobra 1941.
V Ljubljani, dne 1. marca 1941.	f	(iregorij,
škof.
10.	.
Novomašniki leta 1941.
V mašnike bodo letos posvečeni sledeči bogoslovci ljubljanske škofije:
Iz VI. letnika:
1. Peter Križaj, roj. v župniji Sv. Petra v Ljubljani dne 22. junija 1913.
2. Franc Kunstelj, roj. v župniji Vrhnika dne 22. novembra 1914.
3. Alojzij Šparovec, roj v župniji Žalna dne 13. marca 1914.
4. Ivan Vodopivec, roj. v župniji Vič pri Ljubljani dne 6. aprila 1917.
Subdiakonat so prejeli v nedeljo, 12. januarja 1941, diakonat na kvatrno soboto v postu, dne 8. marca 1941, prezbiterat pa prejmejo na cvetno nedeljo, dne 6. aprila 1941.
V smislu določb kan. 998 cerkvenega zakonika naj se ti novomašniki v vseh župnijskih in kuratnih cerkvah razglase vernikom s prižnice, in sicer na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca 1941, s priporočilom, naj verniki molijo zanje, da bi postali in ostali duhovniki po Srcu Jezusovem ter da bi dobri Bog obudil veliko duhovniških poklicev. V smislu določila v Škofijskem listu 1931, str. 49, naj se na dan, ko se novomašniki razglase, in na dan njihovega mašniškega posvečenja moli pri dopoldanski in popoldanski službi božji molitev za novomašnike, kakor je v Cerkvenem molitveniku na str. 264.
V Ljubljani, dne 8. marca 1941.	f	(iregorij,
škof.
11.
Skupna mesečna rekolekcija za duhovnike.
Zakonik ljubljanske škofije in Pastoralne inštrukcije toplo priporočajo vsem duhovnikom mesečno rekolekcijo. Lažje opravljamo lo pobožno vajo redno in verjetneje je, da je ne bomo noben mesec opustili, če se udeležujemo skupnih mesečnih obnov.
V Ljubljani je skupna mesečna rekolekcija za ljubljanske duhovnike vsak prvi petek ob 5 popoldan, za duhovnike izven Ljubljane pa vsako prvo sredo v mesecu ob pol 10 dopoldne pri oo. jezuitih v Domu duhovnih vaj. Vse gospode duhovnike prav iskreno vabim, da bi se teh skupnih duhovnih rekolekcij v velikem številu in radi udeleževali.
Rekolekcija za ljubljanske duhovnike je splošno dobro vpeljana in obisk je zadovoljiv. Pri rekolekciji za duhovnike izven Ljubljane pa je obisk slabši. Gotovo je mnogo gospodov službeno zadržanih, druge zadržuje dolga pot, tretje bolehnost itd. Dosti opravičljivih vzrokov. Vendar pa mislim, da bi se ta in oni le mogel udeležiti te skupne pobožnosti, če bi dobri volji pridružil še žrtev, ki je za tako pot potrebna. Vsi duhovniki so iskreno vabljeni; posebej pa opozarjam gospode iz ljubljanske okolice, naj bi oni, ki utegnejo, prišli k skupni mesečni rekolekciji, saj bodo sami imeli od tega največjo duhovno korist. Ta rekolekcija ni namenjena samo članom Unionis Apostolicae, čeprav so ti še posebej vabljeni, ampak vsem duhovnikom splošno.
V Ljubljani, dne 11. februarja.
f Gregorij, škof.
12.
Verske vaje duhovnikov.
Pojasnilo k Zakoniku ljubljanske škofije.
Iz čl. 12 sledi, da je treba v čl. 1—-11 razlikovati tri vrste verskih vaj:
1. verske vaje, ki jih kodeks duhovnikom direktno ukazuje (kan. 126, 135, 810);
2. verske vaje, glede katerih nalaga kodeks direktno obveznost ordinarijem, naj skrbe, da jih bodo duhovniki opravljali (kan. 125);
3. verske vaje, ki se v kodeksu ne omenjajo.
Ad 1. O obveznosti verskih vaj sub 1 ne more bili nobenega dvoma. Omeniti je le to, da jih naš škofijski zakonik nekoliko natančneje opredeljuje. Glede tega je reči v moči čl. 12: v kolikor je obseženo v kodeksu, je obvezno, sicer ne (prim. Bogoslovni Vestnik 1940, 198).
Ad 2. Verske vaje, ki se omenjajo v kan. 125, so duhovnikom indirektno naložene; te vaje se jim ne priporočajo samo, marveč jih moramo smatrati za ukazane. Ne trdimo, da so obvezne sub gravi, pa tudi niso samo priporočene. Glede načina njih izvrševanja velja isto, kar smo pripomnili ad 1. Škof bi mogel pri teh verskih vajah naložiti posebne obveznosti, a tega, kakor priča čl. 12, ni storil, marveč izvršuje glede teh verskih vaj le dolžnost, ki mu jo nalaga kan. 125 z določbo curent locorum Ordinarii«.
Ad 3. Te verske vaje se le priporočajo, kakor je razvidno iz čl. 12.
V	Ljubljani, dne 28. februarja 1941.
Igu. Nndrah, gen. vikar.
13.
Treznostni teden in Družba treznosti.
Od tihe do cvetne nedelje bo tudi letos kakor lani Treznostni teden. To naj se ljudem oznani in jim priporoča, da se ta teden zdrže opojnih pijač, in sicer iz sledečih namenov:
1. da Bogu nekoliko zadostimo za nešteta razžaljenja, ki mu jih ljudje napravljajo z grehi, zlasti z grešno uživanjaželjnostjo;
2. da ga s tem prosimo milosti, naj nam tudi v bodoče prizanese s strašno šibo vojske;
3. kar se s tem prihrani, naj se daruje za siromake ali v druge dobre namene.
Na tiho nedeljo — če ni kakega zadržka — naj se pridiga o treznosti. Pridiga se bo vsem pridigarjem doposlala. Družba treznosti naj se
—	v smislu sinodalne Pastoralne instrukcije (str. 225—236) — uvede v vseh župnijah. Župnija je od župnije odvisna; le če se po vseh enotno postopa in nastopa, je pričakovati zaželenega uspeha. Saj ni župnije, v kateri bi ne vladal alkoholizem z vsemi žalostnimi posledicami.
Po ena sprejemnica Družbe treznosti se bo doposlala vsem župnijam. Druge naj se potem za priglašene člane naroče.
Kjer bi iz kakršnega koli vzroka to nedeljo ne bilo mogoče Družbe ustanoviti, naj se to stori ob primerni priliki do nedelje po prazniku svetega Janeza Krstnika, ki je družbeni patron.
Do takrat naj se dopošlje ordinariatu poročilo o Družbi, koliko šteje članov.
Družba naj se ne vpelje samo, marveč naj ima — v smislu pravil — shod štirikrat na leto: vsako kvatrno nedeljo, da se ideja treznosti ohrani živa in se člani znova navdušijo zanjo.
V	Ljubljani, dne 1. marca 1941.	f	Gregorij,
škof.
14.
Organisti.
Organisti nujno prosijo, da bi se jim zvišala plača. V nekaterih župnijah imajo zadostne dohodke, več pa je župnij, v katerih žive v veliki bedi. Zakonik ljubljanske škofije nalaga cerkvenim predstojništvom dolžnost, preskrbeti cerkvenim uslužbencem primerno vzdrževalnino. Pastoralne inštrukcije za ljubljansko škofijo pa naročajo, naj škofijski ordinariat določi, koliko najmanj mora dobivati organist.
Ker so razmere v vsaki župniji drugačne in viri organistovih dohodkov zelo različni, ni mogoče kar na splošno določiti njihovih minimalnih dohodkov. Treba je to storiti za vsako župnijo posebej. Zato se naroča župnijskim in duhovni j s k i m uradom, naj najkasneje do konca meseca aprila t. 1. pošljejo škofijskemu ordinariatu sledeče podatke:
A. Organistova izobrazba. Ali je učitelj, absolvent šole za organiste, ali kje in kako dolgo se je sicer učil orglanja.
B. Ali je samo organist ali obenem tudi cerkovnik. Ali je oženjen, koliko otrok ima in koliko od njih je že preskrbljenih.
C. Katera opravila opravlja vsak dan oziroma vsak teden. Koliko ur v tednu je zaposlen kot organist, oziramo kot organist in cerkovnik.
Č. Kakšno plačo ima kot organist (kot organist in cerkovnik):
1. v denarju na leto: a) redna plača, b) štolnina, c) od ustanovnih maš; č) darovi;
2. bira: a) v naturalijah, b) v denarju;
3. stanovanje: koliko sob in drugih prostorov, kolika letna vrednost;
4. kmetija cerkovniškega polja ali njemu prepuščenih cerkvenih njiv.
D. Stranski dohodki: a) lastno posestvo in koliko mu donaša, b) kako rokodelstvo, c) druge službe.
E. Če je obenem cerkovnik, kdo plačuje njegovega pomočnika in koliko dobiva.
F. Kako bi bilo mogoče nezadostne dohodke zboljšati: a) z dajatvami župljanov, b) s tem, da se mu preskrbi v župniji kako delo ali kaka služba, c) s tem, da se mu da v obdelovanje nekaj cerkvenega sveta ali se vzame zanj v najem nekaj njiv.
V	Ljubljani, dne 27. februarja 1941.	f Gregorij,
škof.
15.
Družba sv. Mohorja
Družba sv. Mohorja je lani praznovala svojo 80 letnico. Veliko je storila za versko in kulturno vzgojo našega naroda. Število njenih udov žal ni tolikšno, kakor bi moglo in moralo biti. Dušni pastirji naj se za to, nam duhovnikom ljubo Družbo, znova zavzamejo. Vernikom pa naj jo priporočajo posebno s temi-le nagibi:
a) Pravila Družbe pravijo: »Njen namen je, vzgajati slovensko ljudstvo v smislu katoliških prosvetnih načel, skrbeti za njegovo umsko in srčno izobrazbo, gojiti in podpirati pobožno, lepo vedenje in na ta način ohranjevati katoliško vero med Slovenci.«
b) Družba je od Cerkve ustanovljena pobožna zveza vernikov za širjenje dobrega katoliškega tiska med ljudstvom.
c) Za vse žive in mrtve Mohorjane se vsak dan opravi ena sveta
maša.
č) Udje imajo mnogo odpustkov: popolnega na dan vstopa, ob smrtni uri, na god sv. Mohorja ali v osmini, nepopolnih mnogo.
Opozore naj pa vernike tudi na dolžnosti, zlasti na tele dve:
a) Udje molijo vsak dan očenaš in zdravamarijo s pristavkom »Sveti Mohor, prosi za nas« za ohranitev katoliške vere med Slovenci.
b) Širiti morajo med Slovenci dobre knjige in časopise.
Priporočam dušnim pastirjem, da se na svojih konferencah pomenijo, kako bodo delali za Družbo. Posebno pa jim priporočam, naj v vsaki župniji dobe primernega, vernega in poštenega propagatorja družbenih knjig — saj sami vsega ne zmorejo, zato je treba le organizirati.
Družba je navezana na duhovnike, po njih delu je zrasla, po njih naj se spet poživi.
»Zatorej stojte trdno, bratje, in se držite izročil, ki ste se jih naučili« (2 Tes 2, 14).
V	Ljubljani, dne 28. februarja 1941.
t (.»rego rij, škof.
16.
Napisi zoper bogokletje.
Ker vse cerkve nimajo izobešenih napisov zoper bogokletje, kakor je bilo v zadnji lanski številki Škofijskega lista priporočeno, se župnijski uradi in samostanska predstojništva znova na to opozarjajo ter se jim še enkrat naroča, naj napise izobesijo na vidna mesta, da jih vidijo vsi, ki gredo v cerkev.
Bogokletstvo je velika pregreha in kliče jezo božjo na ves narod. Zato je treba porabiti vsa sredstva, da se ta razvada odpravi in zatre.
V	Ljubljani, dne 1. marca 1941.
Ign. Nadrah, gen. vikar.
17.
Skrb za dekleta, ki se izseljujejo.
Vse župnijske urade, voditelje dekliških Marijinih družb in katehete dekliških šol opozarjam, da imena deklet, ki gredo v službe v Južno Srbijo, zlasti v mesto Skoplje, sproti javijo na naslov: Do m sv. Marte, Skoplje, Karadžordževa ul. 56. — Ta dom vodijo slovenske usmiljenke in bodo skušale takoj dobiti s priseljenim dekletom stik.
V	Ljubljani, dne 10. februarja 1941.
f (j! rego rij, škof.
18.
Duhovne vaje v letu 1940
so napravili: škof dr. Rožman Gregorij. — Dr. Ahčin Janez. — Barle Janez, Bertoncelj Valentin, Bešter Janez, Bevka Ludovik, Blaj Franc, Bleiweis Franc, Borštnar Janez, Breceljnik Alojzij, dr. Breznik Anton, Brglez Ignacij, Bukovac Janez, Bukovec Martin, Bukovvitz Henrik. — Caserman Janez, Cerkovnik Franc, Cuderman Kristijan, Cunder Viljem, Cvar Franc, Cvelbar Jožef. — Čadež Anton, Čadež Viktor, dr. Čepon Anton, dr. Čepon Ludovik, Črnilec Janez. — Dr. Demšar Jožef, Demšar Viktorijan, Dežman Janez, Dobovšek Franc, Dobrovoljc Alojzij, Dodič Anton, dr. Dolinar Anton, Dovč Janez. — Dr. Ehrlich Lambert, Eppich Jožef, Erzar Franc, Erzar Stanislav, dr. Eržen Peter. — Fabiani Rafael, dr. Fabijan Janez, dr. Fajdiga Viljem,
Filipič Janez, Fister Alojzij, Fister Frane, Florijančič Jožef, Fric Franc, Fröhlich Franc. — Gabrovšek Franc, Gande Bogomir, Geoheli Jožef, Gerčar Janez, Glavač Franc, Gliebe Jožef, Gnidovec Jožef, Gnidovec Karel, Gogala Janez, Gole Anton, Golf Anton, Golmajer Franc, Golob Melhijor, Gornik Franc, Gorše Martin, Grašič Jožef, Grčar Feliks, Gregorič Jožef, dr. Grivec Franc, Gross Karel. — Hafner Janez, Hiti Franc, Hiti Franc ml., Hladnik Janez, Hočevar Anton, Hönigman Franc, Hribar Anton Hybäsek Vojteh, Huth Feliks. — Dr. Jaklič Franc, Jamnik Jožef, Janc Peter, Janež Janez, Jarc Alfonz, Jeglič Franc, Jeglič Stanislav, dr. Jenko Janez, Jenko Janez (Žužemberk), Jenko Janez (Planina pri Črnomlju), dr. Jere Franc, Jerič Alojzij. — Kajdiž Valentin, Kalan Janez, Kalan Janez ml., Kambič Alojzij, Kapus Jožef, Kastelic Matija, Kirar Franc, Kljun Janez, Klopčič Franc, dr. Knific Janez, Kofalt Jožef, Kokel Franc, Ko-mlanec Anton, Kopač Janez, Kopitar Andrej, Koretič Franc, Koritnik Anton, Košiček Jožef, Košir Jožef, Košmerlj Alojzij, dr. Kotnik Jakob, Koželj Franc, Kragl Viktor, dr. Kraljič Janez, Kraljič Štefan, Kramar Janez, Kramarič Franc, Kregar Stanislav, Kreiner Jožef, Kremžar Marijan, Kres Jožef, Krisch Alojzij, Kristanc Leon, dr. Kuhar Alojzij. — Lakmayer Franc, Lamovšek Matija, Lampič Ladislav, Lavrič Vincencij, Lavrih Janez, Leiler Hubert, Lenič Stanislav, dr. Levičnik Alfonz, Lomšek Janez, Lovšin Anton, Lovšin Janez, Lovšin Vincencij, Lunder Alojzij. — Makovec Andrej, Markič Jožef, Martinčič Andrej, Mate Franc, Matkovič Karel, Mavec Jakob, Mecilošek Rudolf, dr. Merhar Alojzij, Mervec Franc, Mikuž Janez, Mlakar Janko, Močnik Jožef, Moder Anton, Mozetič Franc, Mrkun Anton, Muren Jožef. — Nadrah Ignacij, Nahtigal Franc, Nastran Franc, Noč Janez, Novak Henrik, Novak Jožef. — Oblak Anton, Ogrizek Jakob, Omahen Ignacij, Oven Jožef. — Papež Karel, Pavlin Ivan, Pavlin Jernej, Pečarič Martin, Pečnik Janez, Pengov Franc, Perko Janez, Perko Pavel, Pfajfar Franc, Pipp Viljem, Pirc Jožef, Podbevšek Jernej, Podlipnik Jožef, Podvinski Anton, Pogačar Janez, dr. Pogačnik Jožef, Pogorelc Jožef, Poje Jožef, Porenta Anton, dr. Potočnik Ciril, Pregeljc Janez, Premrl Stanislav, Prešeren Jožef, Pucelj Janez. — Rakovec Engelbert, Ravnikar Anton, Razboršek Jakob, Rott Jožef, Rupnik Karel. — Dr. Samsa Janez, Schauer Avgust, Sitar Valentin, Skubic Anton, Skvarča Janez, Skvarča Stanislav, Slak Matija, dr, Slavič Matija, Smolič Jožef, dr. Snoj Andrej, Snoj Venceslav, Sodja Jožef, Sparhakl Karel, Starc Martin, Starman Franc, Steska Viktor, Stolbičar Kristijan, Stopar Anton, Strah Jožef, Stroj Alojzij, Strupi Alojzij, Studen Franc, Supin Karel, Sušnik Janez ml., Schweiger Viktor. — Šavli Andrej, Šeskar Franc, Šimenc Jožef, Širaj Andrej, Škrbe Stanislav, Šolar Jakob, špendal Janez, Štrancar Ignacij, Štrekelj Jakob, Štrubelj Janez, Štrukelj Janez, Štular Martin, Šušteršič Franc, Švelc Anton, Švigelj Viktor. — Tiringar Janez, Toman Valentin, Tomažič Janez ml., Tomc Matija, Tome Alojzij, Tome Alojzij ml., Tomelj Anton, dr. Trdan Franc. — Učakar Franc, dr. Ušeničnik Aleš, dr. Uše-ničnik Franc. — Veider Janez, Verče Franc, Vidmar Anton, Vidmar Franc, Vilfan Matej, Vindišar Janez, Vole Jožef, Vondrašek Venceslav, Vovk Jožef ml., Vukšinič Anton. — Wittine Henrik. — Zabret Franc, Zajec Ciril, Zajec Ludovik, Zaletel Vincencij, Zaplotnik Ignacij, Zidar Anton, Zorko Franc (Kamna gorica), Zupanc Ignacij. — Žagar-Sanaval Janez, Žakelj Filip, Žavbi Janez, Železny Alojzij, Žerjav Janez, Žganjar Ignacij, Žitko Alojzij. — Skupaj 273.
Naknadno se objavlja za leto 1938.: Govekar Franc in za leto 1939.: Dr. Kraljič Janez, Lavrič Vincencij, Vilfan Janez (ne Matoj!).
V DOMU DUHOVNIH VAJ V LJUBLJANI je bilo 25 tečajev s 557 udeleženci, in sicer:
7 tečajev duhovnikov		. 168 udeležencev	
posamezni duhovniki		8	99
2 tečaja ordinandov in bogoslovcev . .	. 33	99
1 tečaj komgreganistov srednješolcev .	. 16	99
2 tečaja abiturientov		36	99
1 tečaj za učitelje ........	. 18	99
8 tečajev fantov		187	99
4 tečaji mož		. 91	9’
Od tega pripada ljubljanski škofiji po dekanijah:
1. Mesto Ljubljana: Sv. Nikolaj 1 mož; Marijino Oznanjenje H fantje, 2 moža; Sv. Peter 4 možje, 4 fantje; Spod. šiška 1 fant; Sv. Ciril in Metod 1 fant; Sv. Družina 5 fantov.
2. Ljubljana- okolica: Brezovica 1 mož; D. M. v Polju 5 fantov; Dobrova 2 moža; Polhov Gradec 12 fantov, 19 mož; Sora 1 fant; Šmartin pod Šmarno goro 1 mož; Št. Vid n. Lj. 1 fant.
3. Cerknica: Begunje 2 fanta; Cerknica 1 mož; Planina pri Rakeku 1 fant; Staritrg p. Ložu 3 fantje,	1	mož;	Sv. Vid n. Cerknico 1 fant.
4.	Črnomelj : Metlika	1	fant,	2 moža; Preloka 2 fanta.
5.	Kamnik: Komenda 2 fanta;	Mengeš 1 fant, 1 mož; Motnik	1	fant;
Šmartin	v Tuh. 3 fantje; Špitalič	1	mož;	Tirnice 1 fant; Vodice 2 fanta;	Vranja
peč 2 fanta.
6. Kočevje: —
7. Kranj : Cerklje 2 fanta, 3 možje; Kokra 1 mož; Kranj 4 fantje; Naklo 1 fant; Podbrezje 1 mož; Predoslje 1 fant, 1 mož; Trstenik 1 mož; Vele-sovo 3 fantje.
8. Leskovec: Cerklje ob Krki 2 fanta; Št. Jernej 5 fantov.
9. Litija : Dole 4 fantje; Prežganje 2 fanta; Sv. Gora 1 fant; Šmartno
4 fantje, 3 možje.
10. Mora vče : —
11. Novo m es to : Brusnice 2 fanta; Stopiče 2 fanta; Šmarjeta 2 fanta.
12. Radovljica: Begunje 2 moža; Bled 1 fant; Boh. Bistrica 1 fant; Breznica 1 mož; Gorje 1 fant; Radovljica 1 fant.
13. Ribnica:	Dobrepolje	7 fantov; Dolenja vas 4 fantje; Ribnica
1 mož.
14. Škof ja Loka: Črni vrh 3 fantje, 2 moža; Dražgoše 1 fant; Javorje 1 fant, 1 mož; Leskovica 4 fantje, 4 možje; Lučine 4 fantje, 1 mož; Poljane 6 fantov, 11 mož; Reteče 1 fant; Selca 2 fanta, 1 mož; Stara Oselica 1 fant; Škofja Loka 2 fanta; Trata 6 fantov, 7 mož; Žiri 1 fant, 2 moža.
15.	Trebnje:	Sv. Križ pri Litiji 2 fanta; Št.	Rupert 3 fantje.
16.	Višnja gora : Kopanj 2 fanta; Šmarje 2	fanta; Št. Vid	p.	Stični
5 fantov; Višnja gora 16 fantov.
17.	Vrhnika:	Borovnica 1 fant; Rakitna 2	fanta; Rovte	2	moža;
Št. Jošt	nad Vrhniko	2 fanta, 4 možje; Vrhnika 3 možje; Zaplana	2	fanta.
18. Zagorje: Radeče 2 fanta; Zagorje 1 fant.
19. Žužemberk: Sela pri Šuinb. 3 fantje; Žužemberk 2 fanta.
V	MISIJONSKI HIŠI V LJUBLJANI, TABOR 12,
so bili tečaji duhovnih vaj:
5 za dijake, člane Zveze katoliških dijakov (36+37-)-13-f-37-j-?3 udeležencev),
1 za akademike, člane Zveze katoliških dijakov (13 udeležencev),
1 za dijake, gojence Vincenci j evega dijaškega doina (40 udeležencev); skupaj 7 tečajev s 199 udeleženci.
V	SAMOSTANU 00. CISTERCIJANOV V STIČNI:
1	tečaj duhovnih vaj za dijake kongregacije Zgodnja Danica« z 22 udeleženci.
19.
Razne objave.
Kolkovanje listin. V smislu dopisa centraln. urada za cerkvene takse v Zagrebu z dne 4. februarja 1941, št. 12, so rodbinske pole, ki so potrebne za znižanje davkov družinam z več otroki, proste kolkovine, pa naj jih zahtevajo davčne uprave ali prizadete stranke. Podatki se potrdijo na običajnem papirju v obliki dopisa na davčno upravo in se listina ne more rabiti v drug namen. — Prav tako so v smislu dopisa istega urada z dne 13. februarja 1941, št. 29, prosti kolkovine matični izpiski, ki jih zahtevajo od matičnih uradov konzulati nemške države.
Red celodnevnega češčenja presv. Reš. Telesa. Z odlokom škof. ordinariata z dne 18. januarja 1941, št. 278, se je dovolila sledeča sprememba reda: dne 17. februarja je češčenje v kapeli Dr. Krekove višje gospodinjske šole v Zgornji šiški, dne 18. junija pa v župnijski cerkvi sv. Frančiška v Sp. šiški v Ljubljani.
Moka za hostije. V smislu dopisa banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani z dne 18. februarja 1941, št. 1131/43, smejo mleti mlinarji iz pšenice tudi belo moko, kar jim je bilo dovoljeno z okrožnico tega zavoda št. 4.
Pastoralne inštrukcije za ljubljansko škofijo, izdane na škofijski sinodi 1. 1940, so bile razposlane vsem župnijskim in duhovnijskim uradom. Cena 50 din se krije iz razpoložljivega cerkvenega imetja in ostanejo knjige cerkvena last. Priporoča se nabava knjige tudi za zasebno uporabo.
Škof. list št. 1 letošnjega letnika je bil poslan vsem aktivnim duhovnikom (vide Zak. lj. šk. št. 91). Naročnino (50 din) naj čim prej poravnajo.
Za cerkvene račune je izdal škof. ordinariat nove tiskovine, ki naj se poslej uporabljajo. Tiskovine se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cerkveni računi se pošiljajo s potrdili vred le potom dekanijskih uradov.
Prepisi matic se pošiljajo škof. ordinariatu le preko dekanijskih uradov, ki overavljajo točnost prepisov.
Zvonovi. Livarna kovin Franc Mostar v Ljubljani, Galjevica 57, uliva tudi bronaste zvonove vseh velikosti in v poljubni uglasitvi. Preliva tudi počene zvonove.
Raziskavanja. Iščejo se rojstni in poročni podatki za Nikolaja K ö h r e r in Nežo Divjak, rojstni za Jurija K o n š e k in Heleno Lazar, rojstni za Nežo S o 11 e r ter poročni za Antona Mirt in Nežo Sotler; rojstni za Jerneja Župevc, roj. okr. 1780; rojstni za Rozalijo Etzinger, roj. 1790—1835; rojstni za Nežo Pavlin, roj. 1775—85, poročni za Antona Pavlin in Nežo Pavlin, rojstni za Antona B i r a t z k y , roj. 1750—1800, poročni za Antona B i r a t z k y in
Katarino Mayer por. 1780—1817; rojstni za Janeza Glavač, roj. 1809 (nagrada 200 din); poročni za Josipa Ditti in Regino Klemenčič (nagrada 100 din); poročni za Julija Pogačnik in Elizabeto Deisinger, por. 1860—1880, poročni za Karla Ivana W e n n e r in Solijo Schulz, por. 1810—1830, rojstni za Mateja Uhan, roj. okr. 1810, rojstni za Valentina Pristov, roj. okr. 1800, rojstni za Leopolda Križman in Nežo S1 a v i k , roj. 1850—1863, rojstni za Antona S 1 a -vik, roj. okr. 1800, rojstni za Jožefa Livk, roj. okr. 1863, rojstni za Janeza Kramar, roj. okr. 18*20, rojstni za Marjeto Še pic, roj. okr. 1820, rojstni za Franca D e r m e 1, roj. okr. 1810, rojstni za Franca Pečovnik, roj. okr. 1830. — Uspeh raziskavanj naj se sporoči škof. ordinariatu.
20.
Slovstvo.
Guardini - Tominec: Sveta znamenja. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1940. Cena 50 din. — Knjigo je z izvirnimi risbami opremil Miha Maleš, uvod pa je knjigi in risbam napisal dr. p. Roman Tominec, O. F. M. Naša drža in kretnja v bogoslužju, predmeti za bogoslužne namene in vse, kar nas pri bogoslužju obdaja — je opisano na svojstven način v tej knjigi, ki jo toplo priporočamo.
P. R. Plus 1). J.: Izžarevajmo Kristusa. Beseda modernim apostolom. Prevedel dr. Vilko Fajdiga. Založila Katoliška akcija deklet v Ljubljani. —■ Med najlepšimi knjigami zadnjih desetletij so dela tega pisatelja in uživajo po vsem katoliškem svetu velik sloves. Ta knjiga razkriva najlepše resnice krščanstva in je namenjena apostolatu zlasti v KA. Toplo priporočamo.
Dr. Ivan Ahčin : Prostozidarstvo. 1941. Založila Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani. — Knjiga hoče biti doprinos k spoznavanju ustanove, ki že nad dve sto let privlačuje in odbija duhove. Je zelo informativna in jo toplo priporočamo.
Janko Sušnik: Knjižica za krščansko družino. Mengeš 1940. Knjižica vsebuje najpotrebnejše molitve kot pripravo za izpraševanje ženinov in nevest, poročni obred in nekaj naukov za življenje v družini. Dodani so listi za matične podatke. Priročno družinsko knjižico priporočamo. Naroči se pri župnijskem uradu v Mengšu.
Ludvik P uš: Kmečki poklic. Ljubljana 1940. Knjižica Kmečke zveze 5. zvezek. Cena 4 din. — Knjižica, ki je bila namenjena za snov na zimskih sestankih, bo dobrodošla vsem, ki se bavijo z vzgojo mladine.
Atlas Slovenije. Pripravlja se izdaja Atlasa Slovenije, ki bo ob sodelovanju naših najboljših znanstvenih delavcev imel okoli 100 listov kartografskega gradiva in približno 100 strani besedila. Slovenija bo izčrpno prikazana v zemljepisnem, zgodovinskem, kulturnem in gospodarskem oziru. Cena 950 din. Naroča se pri g. dr. Antonu Sagadinu, Ljubljana, Škrabčeva 9. Naročba se priporoča.
Delo proti tuberkulozi, glasilo Protituberkulozne lige, Ljubljana, Aškerčeva cesta (poslopje šolske poliklinike), cena letno 15 din. — Ta list bo v prihodnjem letu stopil v šesto leto, odkar izhaja. Pobijanje jetike je za naš narod tako važno, da morajo pri njem sodelovali zlasti vsi izobraženci. Glasilo se zato vnovič priporoča v naročbo.
Vestnik Dejanja sv. Detinstva Jezusovega za 1. 1940. Sestavil Anton Čadež. Letnik 61. Zanimivim člankom sledi seznam zbirk.
Sistematična zbirka predpisov o likvidaciji kmetskih dolgov s komentarjem. Knjigo je spisal dr. Franc Adolf, pravni referent podružnice PAB v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 17c/II, ki sprejema prednaročila.
Apostolska konstitucija Pija XI. Potrdilo pravil kartuzijanskega reda. Izdala Kartuzija Pleterje. — Konstitucija je tako polna globokih misli vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve v kontemplativnem življenju, da morejo biti velike koristi za vsakega.
Indijska knjižnica zv. št. 21: Žena v Indiji. Spisal Danilo Perkan. — Priporočamo.
Knjižice salezijanske družbe: št. 168: Mučeniška Španija; št. 169—170: Diaspora na našem jugu; št. 170a: Duhovni koledarček za leto 1941; št. 171: D o g o d e k v I r 1 i g u,; št. 172: Otrok; št. 173: Ples; št. 174: Vsak up p u s t i t e ; št. 175: Le eno je potre b n o. Priporočamo.
Št. 1137.	21.
Konkurzni razpis.
S tem se razpisujejo župnije: Črnuče v dekaniji ljubljanske okolice, stoječa pod patronstvom nadžupnijskega beneficija v Mengšu, Rakitna v vrhniški dekaniji, stoječa pod patronstvom graščine Bistra, ter P o I i c a v višnjegorski dekaniji in H i b n o v radovljiški dekaniji.
Pravilno opremljene prošnje je nasloviti na škof. ordinariat oziroma na patrona in jih poslati na škof. ordinariat v Ljubljani.
Rok za vlaganje prošenj se zaključi dne 20. aprila 1941.
V	Ljubljani, dne 4. marca 1941.	f (i rego lij,
škof.
22.
v
Škofijska kronika.
Cerkvena odlikovanja. Od sv. očeta papeža Pija XII. so bili imenovani: za apostolskega protonotarja ad instar participantium: Ivan Sušnik, kanonik-senior stolnega kapitlja v Ljubljani; za hišne prelate: dr. Anton Breznik, ravnatelj škof. gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, Janez Kalan, promotor mednarodnih kongresov Kristusa Kralja in župnik v pok. v Ljubljani, in dr. Alojzij Odar, univ. profesor teološke fakultete v Ljubljani; za prava tajna komornika (nadštevilčna) z naslovom monsignor: Jožef Jagodic, škof. kancler v Ljubljani, in Alojzij M a r k e ž, ekonom v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano; za častne tajne komornike z naslovom monsignor: dr. Ivan Knific, profesor škof. gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, Vojteh Hybašek, vp. profesor škof. gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, in Matija Škerbec, župnik in
dekan v Kranju; za častne komornike z inečem in čepico (laični red): Ivan Martelanc, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani; inž. Jožef Sodja, ravnatelj uprave »Slovenca« v Ljubljani, in dr. Stanislav Žitko, odvetnik v Ljubljani.
Imenovan je bil za ravnatelja računskega oddelka škofijske kurije v Ljubljani dr. Gregorij Žerjav, stolni kanonik v Ljubljani.
Prezentirana sta bila: Anton Pogačnik, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, na župnijo Špitalič (umeščen dne 8. februarja 1941), in Stanislav Šinkovec, župnik pri Sv. Lenartu, na župnijo Dole pri Litiji (umeščen dne 5. februarja 1941).
Podeljena je bila župnija Toplice pri Novem mestu ond. upravitelju Jožefu O raž mu (umeščen dne 10. februarja 1941).
Imenovani so bili: Dr. Pavel Simončič, stolni vikar v Ljubljani, za profesorja verouka na I. drž. ženski realni gimnaziji v Ljubljani; Venceslav Sno j, profesor škof. gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, za stolnega vikarja in ravnatelja stolnega kora v Ljubljani; Anton Švelc, kaplan na Trebelnem, za upravitelja župnije Sv. Lenart; Jožef Pokorn, kaplan v Leskovcu, za upravitelja župnije Preloka, in p. Gerard Korpar, 0. Cist., za upravitelja župnije Polica.
Premeščeni so bili kot kaplani: Ivan Ca se rman iz Kamnika k Sv. Jakobu v Ljubljani, Anton Vidmar iz Tržišča v Kamnik, Kristijan
S	t o 1 b i č a r iz Mirne peči v Št. Gotard, Alojzij Ž u n s Trebelnega v Mirno peč in Ludovik Bar tel j iz Dol pri Litiji v Leskovec.
Upokojen je bil Anton To m el j, župnik v Črnučah.
Umrli so: Alojzij Jerič, žup. upravitelj na Preloki, dne 9. februarja 1941 v starosti 66 let; Maksimilijan Goričar, kaplan na Vačah, v Šoštanju dne 11. februarja 1941 v starosti 64 let (pokopan v Mozirju), in Josip Bambič, župnik na Polici, dne 23. februarja 1941 v starosli 61 let. — Naj v miru počivajo!
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 8. marca 1941.
f Gregorij,
škof.
Jože Jagodic,
škof. kancler.
Vsebina: 5. Gospodom duhovnikom za 1.1941. — 6. Kanonična vizitacija in birmo-vanje 1. 1941. — 7. Konference v 1. 1941. — 8. Namestniki dekanov. — 9. Triletni izpiti duhovnikov po kan. 190. — 10. Novomašniki 1. 1941. — 11. Skupna mesečna rekolekcija za duhovnike. — 12. Verske vaje duhovnikov. — 18. Treznostni teden in Družba treznosti. — 14. Organisti. — 15. Družba sv. Mohorja. — 10. Napisi zoper bogokletje. —
17.	Skrb za dekleta, ki se izseljujejo. — 18. Duhovne vaje v 1. 1940. — 19. Razne objave. -- 20. Slovstvo. — 21. Konkurzni razpis. — 22. Škofijska kronika.
Izdajatelj: Škofijski ordinariat (Ignacij Nadrah). — Odgovorni urednik: Jože Jagodic. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič).